SI 140 Tekstilec, 2023, 66 (Priloga 2), SI 140–141 ITMA 2023 – Novosti pri barvilih za barvanje tekstilij Barva je glavna privlačna komponenta tekstilije. In- dustrijsko barvanje s sintetičnimi barvili je že nekaj časa ena najbolj onesnaževalnih in problematičnih industrij. V letu 2019 smo na sejmu ITMA na po- dročju barvanja tekstilij videli premike k zmanjše- vanju porabe vode, energije in okolju neprijaznih kemikalij v barvalnih procesih, predstavljene pa so bile tudi tehnike brezvodnega barvanja [1]. Nekaj teh tehnologij je bilo predstavljenih tudi na letoš- njem sejmu ITMA, tako da teh ne bomo omenjali. Na splošno je bil na letošnjem sejmu precejšen poudarek na okolju prijaznih procesih barvanja in vpeljavi naravnih barvil v industrijski proces bar- vanja ter pridobivanju pigmentov iz odpadnih tek- stilij. Ob rednem sejemskem dogajanju sta potekala dva foruma, in sicer »Barvila in kemikalije za teks- tilije«, kjer je bila predstavljena strategija krožnega gospodarstva in trajnosti virov, in forum »Start-Up Valley«, ki je letošnja novost sejma ITMA za pred- stavitev novosti za zeleno in bolj čisto tekstilno in- dustrijo. Ko je v Evropski uniji (EU) leta 2007 začela veljati Uredba o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH ‒ Registration, Evaluation, Authorization and Restriction of Che- micals), da bi se izboljšalo varovanje zdravja ljudi in okolja pred tveganji, ki jih povzročajo kemikalije, je večina izdelovalcev barvil in kemikalij preselila svoje proizvodne prostore iz EU v Azijo. Vendar se je EU-uredba oziroma njena filozofija preselila tudi v azijske države, predvsem na Kitajsko, v Indijo in Južno Korejo. Zaradi vse strožjih okoljskih regulativ so na Kitajskem v zadnjih treh letih zaprli več kot sto barvarn in plemenitilnih industrijskih obratov. Torej so tudi veliki proizvajalci, ki so se predstavili na sejmu ITMA 2023, npr. DyStar, CHT, Bozzetto Group, Avient, Archroma in Huntsman, postavljeni pred velik izziv trajnosti in nestrupenosti svojih izdelkov. Večina teh proizvajalcev na sejmu ni pred- stavila novih barvil, ampak optimizirane postopke barvanja, npr. DyStar so predstavili optimizirane izčrpalne postopke barvanja Cadira ® za zmanjšanje porabe vode, odpadkov in energije, Bozzetto Group pa pigmentno barvanje. Podjetje Archroma je predstavilo nov način barvanja denima in brezanilinsko barvilo indigo »Denisol® Pure Indigo 30 liq«. Pri klasičnem barvan- ju z indigom se na leto izloči do 300 ton m 3 anilina, ki pa je strupen za vodne organizme in je nevaren tudi za barvarje. Novo barvilo indigo je prejelo certifikat Zibelke do zibelke (Cradle to Cradle) zlate stopnje, kar pomeni, da je varno za ljudi in okolje. Nov postopek barvanja z indigom, »Advanced Denim«, omogoča krajšo proizvodno linijo. V pri- merjavi s klasičnim indigobarvanjem se pri novem načinu barvanja zmanjšajo poraba vode (do 84 %) in energije (do 30 %) ter izpusti CO 2 (do 25 %). Archroma se lahko pohvali še z dvema novostma, prva je »EarthColors ® «, kjer so barvila pridobljena iz rastlinskih odpadkov poljedelske in zeliščarske in- dustrije, in »FiberColors®«, ki so barvila, pridobljena iz tekstilnih odpadkov. »EarthColors®« niso naravna barvila, so delno sintetična. Barvila imajo dobro afiniteto do celuloznih vlaken, stopnje fiksiranja in obstojnosti pa so primerljive s sintetičnimi žveplo- vimi barvili. Nabor barvil je skromen, barvna paleta šestih barvil pa je omejena na zemeljske tone, kar je povsem razumljivo glede na njihov izvor. Barvila so trenutno dosegljiva za nakup le ekskluzivnim naroč- nikom blagovnih znamk. Na leto proizvedemo 92 milijonov ton tekstilnih odpadkov, od katerih jih 85 % konča na odlaga- liščih, kar povzroča onesnaženje zemlje in vode. Pri Archromi so razvili tehnologijo sinteze barvil iz tekstilnih odpadkov, barvila »FiberColors®«, ki so prijavljena za pridobitev patenta, pa so dobavljiva izključno blagovnim znamkam. Barvila so sintetizi- rana iz vsaj 50 % surovin tekstilnih odpadkov. Pet barvil sestavlja barvno paleto naravnih odtenkov v rjavi, olivnozeleni, bordo, modrosivi in temno sivih barvah. ITMA 2023 – Novosti pri barvilih za barvanje tekstilij SI 141 Barvila oziroma pigmente, pridobljene iz tekstil- nih odpadkov, je predstavilo tudi tekstilno-kemično podjetje Officina+39 iz Bielle v Italiji. Tehnologijo Recycrom TM so patentirali že leta 2017 in jo do leta 2023 razvili do stopnje uporabnosti. Barvna paleta pigmentov Recycrom TM obsega petnajst svetlih in temnih barv, od rumene, rdeče, roza, modre in zelene do črne. T ehnologija pridobivanja barvnega pigmen- ta poteka s pretvorbo proizvodnih in potrošniških odpadkov tekstilij iz bombaža, volne, poliamida ali njihovih mešanic v fin prah. Recycrom TM se v obliki suspenzije nanaša na tekstilije prek izčrpalnega pos- topka barvanja, s tiskanjem ali napraševanjem. V nasprotju s prejšnjimi leti smo na letošnjem sejmu ITMA imeli priložnost videti ponudbo na- ravnih barvil. Naravna barvila podjetij Montega iz Italije, Truetone Ink iz Indije in Denge iz Turčije so dobavljiva in jih je mogoče uporabiti tudi v in- dustrijskem okolju. V podjetju Montega pridobivajo naravna barvila iz štirih lastno pridelanih rastlin in ene vrste odpada poljedelske industrije. Podatka, ka- tere rastline ali odpadki so to, podjetje žal ni razkri- lo, so pa barve, ki jih lahko dosežemo na celuloznih tekstilijah, rumena, roza, sivorjava in vijoličasta ter jih lahko mešamo med sabo. Barvanje vključuje čimžanje z naravnim sredstvom, ki ga tudi prido- bivajo iz odpadkov poljedelske industrije, barvanje pri 80 °C in naknadno encimatsko obdelavo. Pri podjetjih Truetone Ink in Denge so manj skrivnostni glede rastlinskega vira naravnih barvil. Truetone Ink prodaja mešanice rastlinskih barvil, s katerimi lahko dobimo 24 barv. V nekaterih mešanicah so prisotni tudi natrijev klorid, lesni pepel, aluminijev in/ali že- lezov sulfat. Rastline, iz katerih pridobivajo barvila, so domorodne za Indijo, npr. štrboncelj (ki na na- šem ozemlju velja za tujerodno invazivno rastlino), kurkuma, granatno jabolko, barvilni in pravi brošč, tikovec in indigo. Podjetje Denge trži svoja naravna barvila pod imenom Dena in se lahko uporabijo za barvanje celuloznih, beljakovinskih in poliamidnih tekstilij. Barvila pa pridobivajo iz cvetov peščenega smilja (svetlo rumena), cvetov rjavkaste žametnice (oranžna), semen bikse – barvilo anato (rdeča), lubja betlove palme (rdečerjava), orehovih lupin (si- vobež), olupkov granatnega jabolka (rumenorjava), hibiskusa (siva) in cvetov murve (zelena). Barvila so dobavljiva v praškasti obliki in jih je treba pred bar- vanjem raztopiti v vodi in filtrirati. Barvanje poteka eno uro pri 80 °C, nato sledita miljenje in izpiranje z vodo. Na forumu »Start-Up Valley« sta se na področju barvanja tekstilij predstavili mlado turško podjetje Colorkim z naravnimi barvili MERDAN ® in indijsko podjetje AMA Herbal, ki je na forumu predstavilo patentirano tehnologijo barvanja celuloznih tekstilij z naravnimi barvili, pridobljenimi iz naravnega indiga, olupkov granatnega jabolka in odpadkov po odstranjevanju surovega šelaka. Postopek barvanja zajema predpripravo celulozne tekstilije z rastlin- skim kationskim sredstvom, barvanje z naravnim barvilom (barvalna kopel vsebuje še naravno pri- dobljeno dispergirno sredstvo in manjšo količino (1 %) natrijevega karbonata), miljenje in izpiranje. Celoten postopek poteka pri sobni temperaturi ozi- roma pri temperaturi 25 °C do 30 °C. Iz predstavitev novosti na sejmu ITMA 2023 s področja barvil za barvanje tekstilij lahko po- vzamemo, da se krepi težnja po uporabi naravnih barvil, predvsem se podjetja usmerjajo v prido- bivanje barvil iz odpadkov poljedelske oziroma živilskopredelovalne industrije. Barvila, pridobljena iz rastlin, so nestrupena, biorazgradljiva in zmanj- šajo procesne stroške. Zaradi slabše obstojnosti in nezmožnosti obarvanja večine sintetičnih tekstilij za zdaj naravna barvila niso konkurenca sintetičnim. To se lahko v prihodnosti sicer spremeni, saj je pri- tisk potrošnikov velik in povečujejo se tudi vlaganja v raziskovalno-razvojni sektor za razvoj trajnostnih tekstilij. Ne glede na to, kako se bo razvijala uporaba naravnih barvil, je treba nadaljnji razvoj barvanja tekstilij usmeriti v postopke, ki so nestrupeni, traj- nostni ter varčni z vodo in energijo. Prispevek je pripravila izr. prof. dr. Marija Gorjanc. marija.gorjanc@ntf.uni-lj.si