re, bi si morali zdaj omisliti projekt, ki bi predlagal pot v čezmejni čas, s stalnimi dogodki in termini v teku leta, kjer bi se na novo predlagalo obrede, navade in šege, ki so se ukoreninile na tem območju. Šlo bi za neke vrste »časovno muzejsko zbirko in zbirko v času«, za katero mislim, da bi lahko vpletla veliko število ljudi in privabila številne obiskovalce. Na ta način bi okrepili identitetno ukoreninjenost na tem ozemlju, kar bi pomenilo čvrsto oporo ohranjanju in vrednotenju krajevnega jezika in bi potrdilo prepričanje, da je identiteta tega območja dejansko sestavljena iz slovenskega jezika kakor tudi iz dragocene kulturne dediščine, ki so jo v času posredovali naši predniki. Inštitut za slovensko kulturo se je od svoje ustanovitve zavzemal za to, da bi bila jezik in kultura Benečije, Rezije in Kanalske doline razlog za gospodarsko in družbeno rast, še zlasti ob razvijanju kulturnega turizma. S strateškim projektom JezikLingua je bilo postavljeno Slovensko multimedijsko okno - SMO, ki je postalo privlačna točka za vse z zanimanjem za kulturo, jezik, zgodovino in okolje slovenske narodne skupnosti v Italiji. S projektom Zborz-birk se je ustvarilo materialni kulturi namenjeno muzejsko omrežje, v katerega so bile vključene in v njem razstavlje- ne tudi že prej uresničene zbirke. Gre za dela, ki so zelo pomembna za naše ozemlje. Če jih uskladimo in povežemo z drugimi najprivlačnejšimi pobudami iz italijansko--slovenskega obmejnega pasu, lahko postanejo pomembne in privlačne turistične točke. S finančnimi sredstvi, ki so predvidena po 21. členu zaščitnega zakona za slovensko manjšino 38/2001, bo inštitut z namensko promocijsko kampanjo poskrbel, da bodo SMO in muzejske zbirke vsem znani in da bodo ob pomoči usposobljenega osebja trajno odprti. Spoštovani etnologi, nocojšnji posvet o kulturnem turizmu vam bo prikazal sliko pobud, ki so v teku v Kanalski dolini, Reziji, Terski dolini, Nadiških dolinah in Posočju. Razen predstavnice Fundacije Poti miru v Posočju iz Kobarida so vsi predavatelji člani našega inštituta in to je dokaz, koliko zanimanja vlaga inštitut v to področje. Nekatere pobude, ki vam jih bodo predstavili, so pionirske in ljubiteljske, pa vendarle izhajajo iz močne želje, da bi ovrednotili premoženje materialne kulture teh krajev. Mogoče bo potreben še dodaten napor, da bomo, tudi z vašo pomočjo, zmogli kakovostni skok, s katerim bi ob primerni promociji te pobude lahko začele predstavljati dodatno privlačnost tega območja. Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Luciano Lister* KANALSKA DOLINA S prispevkom na tukajšnjem posvetu želim spregovoriti v imenu slovenskega Združenja don Mario Cernet s sedežem v Ovčji vasi v Kanalski dolini. Nekateri izmed vas ste nas že spoznali. Naše združenje, ustanovljeno že leta 1997, ki smo ga v zadnjih letih oživeli, je v glavnem kulturno--izobraževalna ustanova. Deluje z namenom, da bi postalo kontaktna točka za vsakogar, ki se zanima za zaščito in ovrednotenje slovenske kulture v Kanalski dolini. Ohranja in goji zanimanje za slovenski jezik z njegovimi krajevnimi različicami, šege, glasbo, kulturo, toponomastiko in zgodovino. Organizira tečaj slovenskega jezika za odrasle, prizadeva si za ohranjanje slovenskih šeg in slovenskega petja, za prisotnost slovenščine na cerkvenem področju in v javnosti na splošno. Združenje si stalno prizadeva tudi za ustanovitev trojezične šole v Kanalski dolini, saj je na šolskem področju slovenščina prisotna le nekaj ur na teden. Naša ustanova je torej predvsem kulturno-izobraževalna. Turistične ustanove Kanalske doline za zdaj še ne razpolagajo z razvito ponudbo za turiste, ki se zanimajo za zgodovino doline in za življenje tamkajšnjih jezikovnih manjšin. Vsi vedo, da v Kanalski dolini poleg italijanščine govorimo slovensko, nemško in furlansko, razen strokovnjakov pa malo ljudi ve, kako je zgodovinsko prišlo do tega in kaj je ohranjeno še dandanes. Turisti, ki jih to zanima, na domačih turističnih zavodih tovrstne ponudbe ne najdejo, zato se skupine turistov in ustanove, še posebej iz Slovenije, večkrat obrnejo na naše združenje. Skupine, ki prihajajo predvsem iz Slovenije, najbolj zanima življenje slovenske skupnosti in največkrat se ustavijo za celodnevno oziroma za poldnevno ekskurzijo. Moram priznati, da sem se, ko sem se prvikrat pripravljal na spremljanje skupine turistov po Kanalski dolini, večkrat spraševal, ali imamo v Kanalski dolini zadostno ponudbo za celodnevno ekskurzijo z ozirom na zgodovino jezikovnih skupnosti. V okviru prve ekskurzije pa smo si v enem dnevu lahko ogledali le največje, nekdaj pretežno slovenske vasi v Kanalski dolini oziroma bolj ali manj polovico Kanalske doline. Torej bi si upal trditi, da bi v Kanalski dolini imeli zadostno ponudbo za dvodnevno ekskurzijo, seveda če bi imeli osebje, izobraženo v skladu z veljavnimi predpisi, da bi lahko sprejema- 127 Luciano Lister, dipl. slavist in germanist, Združenje don Mario Cernet / Associazione Združenje don Mario Cernet, Trg/Piazza della Chiesa 10, Ovčja vas/Valbruna (Videm/Udine), Italija; zdruzenje.cernet@gmail.com. CO m Q UJ CO 128 «D c5 Q LU (D Črni poročni čevlji s spletne strani projekta Zborzbirk, Zgodbe in podobe (pripovedovala Maria Moschitz, snemala/spraševala/zapisovala Nataša Gliha Komac). Foto: Elisa Kandutsch, Žabnice 2014. Dostopno na: http://zborzbirk. zrc-sazu.si/sl-si/zgodbeinpodobe/zgodbe.aspx. lo skupine. Zakonsko je namreč to področje urejeno tako, da moraš za poklicnega vodnika ali spremljevalca opraviti izpit in biti vpisan v register. Seveda pa ti taka izobrazba ne nudi znanja o uradno priznanih manjšinah v Italiji niti z njo ne pridobiš znanja domačega narečja in poznavanja ljudskih navad, kar bi bilo za vodenje po naših krajih nujno potrebno. Vse to ovira razvoj kulturnega turizma in nastajanje novih delovnih mest za mlade, ki naj bi imeli delovno priložnost zaradi rabe domačih manjšinskih jezikov. Podobne, če ne skoraj iste stvari doživljajo tudi v Slovenskem kulturnem središču Planika (SKS Planika), slovenski izobraževalni ustanovi v Kanalski dolini s sedežem v Ukvah, ki redno deluje od leta 1997 naprej. Središče Planika organizira tečaje slovenščine za otroke in mladince, sodeluje s tamkajšnjo podružnico Glasbene matice in se ukvarja s kulturno, izobraževalno in publicistično dejavnostjo. V prostorih središča SKS Planika v Ukvah je urejena Slovenska knjižnica Salvatore Venosi, katere fond obsega prek 10.000 enot, v njej je tudi zapuščina slovenskega jezikoslovca in etnologa prof. Janeza Dolenca. Središče SKS Planika tudi sprejema in spremlja skupine po Kanalski dolini. To so predvsem dijaki in študentje iz Slovenije. Ugotavljajo pa, da skupine največkrat nimajo vedenja in informacij o življenju in prisotnosti Slovencev v Kanalski dolini in v zamejstvu sploh. Nekdaj je bilo tega več, a kot so povedali pri Planiki, so se odločili, da bodo sprejemali le skupine, ki se v dolini ustavijo za vsaj nekaj ur. Dogaja se namreč, da si izletniki želijo ogledati čim več in je tako Kanalska dolina le nekajminutna postojanka na poti mimo Rateč prek Benečije do Gorice ali pa se namenijo prepotovati celo Koroško v enem samem dnevu. V Kanalski dolini ob drugih muzejih deluje največja ustanova na kulturnem področju, to je Etnografski muzej s se- vußgo- Qia l&h,