Leto XII. Stev. 279 TELEFON 25-67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, nedelja 11. decembra 1958 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.-- din Cena 1— din Vzhodnoevropsko vprašanje Zgodovinski 30. šanuar — Sela Osrednjega ukrajinskega narodnega sveta v Berlinu — Zahteva Ukrajincev na Poliskem — Ukrajinska zarota v sovjetski Rusiji — Kampanja proti Romuniji BERLIN, 10. decembra. Nemški državni zbor se bo sešel k seji dne 30. januarja, na dan obletnice ustanovitve nacionalno-socialističnega režima. Tej seji se pripisuje že sedaj velika važnost iu zgodovinski pomen. V prvi vrsti bo po teh Informacijah Hitler razglasil zahtevo, da se da pravica do samoodločbe, ki je bila Sankcionirana v Monakovem, tudi Ukrajincem na Poljskem in v sovjetski Rusiji. Obenem bo sprožil rešitev drugih vzhodnoevropskih vprašanj in dokončno formuliral nemške zahteve po kolonijah. Končno bo še enkrat svečano potrdil nem-Ško-francosko izjavo in napovedal neke korekture v svoji knjigi »Mein Kampi«. OSREDNJI UKRAJINSKI NARODNI SVET Rusije. Pri aretiranem generalu Mihajlivu j so našli 150.000 dolarjev, ki jih je prejel BERLIN, 10. decembra. Minister Kar- iz Berlina, kar je bilo ugotovljeno na potf-Datske Ukrajine Revaj in šef tiskovnega lagi najdene korespondence. urada Komarnickij sta prispela semkaj, 4a se udeležita slavnostne seje Osrednjega ukrajinskega narodnega sveta. Sesta- KONČNO ŠE ROMUNIJA BERLIN, 10. decembra. Tukajšnji listi poročajo, da se udeležujejo akcije Želez- PARIZ, 10. decembra. Po dvodnevni debati je bila seja francoske poslanske zbornice pozno ponoči zaključena z Da-ladierjevo zmago. Po debati je govoril prvi finančni minister Paul Reynaud, ki je objavil, da je vlada sklenila znižati nove davke 3 milijonom delavcev in 2 mi-ijonoma kmetov. Nato je pa govoril mi nistrski predsednik Daladler, ki j£ ostro napadel komunistično hujskarijo, zlasti proti monakovski politiki. Dejal je, da ni nek je pripravila praška sekcija sveta. Na seji, ki se je vršila pod pokroviteljstvom ^arpatskoukrajinske avtonomne vlade, je bila najprej proslavljena ustanovitev avtonomne Karpatske Ukrajine kot prve res samostojne ukrajinske države. Nato so razpravljali o celotnem kompleksu ukra-Hnskega vprašanja in akcijah, ki so že v {eku ali se šele pripravljajo na Poljskem *n v sovjetski Rusiji. Izvedelo se je, da smatra Osrednji ukrajinski narodni svet, da je končno napočil ugoden položaj za akcijo, ki naj združi vse Ukrajince in ustanovi Veliko Ukrajino. ZAHTEVE POLJSKIH UKRAJINCEV VARŠAVA, 10. decembra. Na včerajšnji ^ji poljskega sejma je njegov podpredsednik, ukrajinski poslanec Mudrij, predložil v imenu vseh ukrajinskih poslancev že več časa napovedani zakonski pred-,(>K o teritorialni avtonomiji Ukrajincev na Poljskem. Po tem predlogu bi se usta'. Uovlla avtonomna Poljska Ukrajina, ki bi °bscgala ves poljski jugovzhod in štela °koli 9 milijonov prebivalcev. Mudrij Je j-ahteval, da se obravnava njegov pred-'°g po skrajšanem postopku. Predsednik 'eima ie nujnost zavrnil in izjavil, da se fce more obravnavati brez poprejšnjega Privoljenja vlade. Po predloženem pred-'°eu bi dobili Ukrajinci na Poljskem ena!r j^iožaj, kakor ga imajo v ČSR, to je svo-avtonomno vlado in zakonodajno zbor-*J'co. V sejmu, tisku in javnosti je vzbuja zahteva Ukrajincev veliko vznemirjuje, ker se zdi, da bo to gibanje pod-Drla tudi Nemčija z vso svojo težo. VARŠAVA. 10. dec. Avala. Havas po-•oča: ‘{nUiev« ukrajinskega posla^kega Kluba v sejmu po ukrajinski terttornlnl *vtono:niji v mejah Poljske je napravila Varšavi in vsej republiki silen vtis V yseh političnih krogih se ne govori o ni-Cemer drureni kot o tem. Na ozemlju, ki *ahtcva?o Ukrajinci zanj avtonomijo, živ! ne garde v Bukovini tudi bukovinski Ukrajinci. Obenem nadaljujejo ostro kampanjo proti Romuniji zaradi preganjanja Železne garde in napovedujejo v Romuniji važne dogodke. Obenem se opaža tudi že podpiranje madžarske kampanje proti Romuniji, ki je posvečena predvsem madžarskim revizionističnim težnjam. V Budimpešti upajo, da se jim bo sedaj, ko Romunija ne more več pričakovati nobene pomoči od zahodnih demokracij, končno le posrečilo sprožiti vprašanje revizije madžarsko-romunske meje na enak način, kakor je bila revidirana meja s Češkoslovaško. Za enkrat pa poročajo nemški listi o teh stremljenjih Madžarov brez lastnih komentarjev. D&ladierjeva zmaga v parlamentu PRI GLASOVANJU ZA ZAUPNICO DALADIERJEVI POLITIKI JE GLASOVALO ZA VLADO 315 POSLANCEV, PROTI 241, VZDRŽALO PA SE JIH JE 53 pravično, če napadajo tako »sijajnega mo« ža kot je Chamberlain, ker je on rešil mir«. Pri glasovanju je vlada debila ?4 glasov razlike, torej več, kot se je pričakovalo. Za njo je glasovalo 315 poslancev, proti 241, 53 pa se jih je vzdržalo. Za vlado so glasovali večinoma radikalni socialisti in vsi desničarji. Proti so glaso-,ali komunisti in socialisti, vzdržalo pa a. je levo krilo radikalnih socialistov. Izjava Oswalda Pirowa EVROPO ZAPUŠČA Z GROZO V DUŠI - EDINI SVETLI ŽAREK JE NADČLO VEŠKI CHAMBERLAINOV NAPOR ZA OHRANITEV MIRU Edini žarek upanja je v tem, da se Cham- LONDNO, 10. decembra. Pred vkrcanjem na ladjo za Južno Afriko je vojni minister Oswald Pirow izjavil poročevalcem listov, da izreka najiskrenejšo zahvalo britaski vladi za podporo, ki mu jo je nudila pri prizadevanjih za organizacijo obrambe Južne Afrike. Dalje pa je dejal: »Kljub korekturam mojega mnenja, ki so bile objavljene v delu tiska, zapuščam Evropo z občutkom neke groze. berlain ne straši nobenega truda, da ohrani mir. Njegov nadčloveški uspeh v Monakovem opogumljuje upanje, da bo mogoče rešiti sedanji položaj. Istočasno je pa treba priznati, da je Chamberlain popustil do vseh mej, ki so bile mogoče, sedaj pa je na drugi strani monakovskega sporazuma potreba, da se napravi podobna gesta.« Položaj v Romuniji ARETACIJA DIJAKOV. — SENZACIONALNA IZJAVA VODITELJA ZARANISTOV, BIVŠEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA MANIUJA. BERLIN, 10. decembra. V četrtek so stvo, da se vlada poslužuje takih izjemnih trajlnska zahteva se torej nanaša sko-na tretjino republike, ki Ima 32 mili-°nov prebivalcev. UKRAJINCI V RUSIJI klu OV’ decembra. PAT poroča iz ^'iova, glavnega mesta sovjetske Ukra-da je bila odkrita tam velika voja* (in visokih šolah preiskave. Samo v Cerno-* vicah je bil oaretiranih 120 dijakov, pri j katerih so našli orožje. Aretirani pa so j bili tudi mnogi profesorji, odvetniki itd., 'ki so kakorkoli v zvezi z železno gardo. V černovicah pričakujejo sedaj več smrt-jnih obsodb. V vsej Romuniji je položaj st® ukrajinska‘zarota proti sovjetski Ru-;ve(lno bolj liaPe*- Pričakuje se tudi ^pre-Na čeiu zarote so stali general Hara-1 memba v vladi. Pred vsem bo iz očen zu-‘nsuij, jvenerai Mihajliv iu general Te-'nan3* minister I etrescu Comne, ki je za-'anko. OPU je vse tri generale aretirala ‘ padel v nemilost, ker je v zunanjepolitič-;n 2 njimi še 40 drugih višjih in nižjih,"eni interesu države zahteval opustitev jetnikov, večinoma članov kijovskesa nadaljnjega takega vladnega sistema. Da-aba rdeče vojske. Preiskava je usioto* našnji berlinski listi objavljajo kot sen i . I i-. 'n . i \ Maribor, 10. decembra. Francosko - nemška deklaracija je dejstvo. V torek je prišel nemški zunanji minister v Pariz na kratek, izredno kratek obisk in jo podpisal. Na prvi pogled ne prinaša franco-ko-nemška deklaracija ničesar novega. Priznanje obstoječih skupnih meja, odpoved reševanja medsebojnih sporov z orožjem, arbitraža — saj k temu sta obe podpisnici zavezani po Briand-Kel-logovem paktu, ki je z vidika mednarodnega prava še vedno v veljavi. Po vsebini je francosko-nemška deklaracija povsem enaka angleško-nemški, ki sta jo podpisala Chamberlain in Hitler v Monakovem in ki je v dobrem mesecu izgubila vsak pomen. Toda v današnji naglici dogodkov je dovolj da učinkuje diplomatski sporazum le kratek čas. In tako posvečata francoski in nemški tisk deklaraciji veliko pozornost. V nemškem časopisju so prenehali napadi na Francijo; ob zadnjih notranjepolitičnih dogodkih v Franciji so se nemški listi vzdržali kritike in pozdravili Daladierjev uspeh, dočim so italijanski listi Francijo ostro napadali. Nemško časopisje vidi v francosko-nemški deklaraciji možnost za postopno ureditev fran-cosko-nemškega problema. V Franciji je sprejem francosko-nemške deklaracije različen po političnih skupinah. Skrajna desnica s Kerillisom, glasnikom generalnega štaba, ua čelu in skrajna levica sta deklaracijo takoj proglasili za krpo papirja ter primerjala francosko-nemško de-tleklaracijo z nekaterimi pogodbami tretjega rajha, katerim usoda ni bila naklonjena. Zlasti očitajo deklaraciji, da se nanaša le na nedotakljivost evropskih meja Francije, vprašanje kolonij pa pušča odprto. Na splošno pa je francoska javnost sprejela deklaracijo z odobravanjem, a brez navdušenja in le z medlo iskro upanja, da 1)0 deklaracija služila nadaljnji, temeljitejši ureditvi francosko-nemških odnosov. Namen francoske in nemške vlade je bil :da se da deklaraciji širši obseg, zlasti, da se združi z deklai-acijo francosko-nemiki tiskovni sporazum, ki bi pripravil v javnosti pot nadaljnjemu sporazumevanju. In francoska vlada je že najavila v „Officielu“ (francoskem uradnem listu) dve zakoniki uredbi, ki bi tisku onemogočili napadanje tujih držav in državnih poglavarjev. Toda radi odpora francoske javnosti proti takšni omejitvi svobode liska in radi nasprotstev v vladi sami ni prišlo do objave teh uredb. Ze to kaže, da imata Daladier in Bonnet re-en namen, sporazumeti se z Nemčijo kljub temu, da je v javnem mnenju Anglije in Amerike prevladala po pro-(ižidovskih dogodkih ostra protinem-ška sfruja. Daladierjeva želja po sporazumu z Nemčijo izvira tudi iz njegovih notranjepolitičnih težkoč. Sporazum z Nemčijo — in to je zadeva, ki povprečnemu Francozu vedno prija — bi povečal Daladierjevo pičlo popularnost in oslabil levico. Morda igra >ri podpisu sporazuma vlogo tudi Daladierjeva želja, da povrne Chamberlainu to, kar mu je slednji zaigral v Monakovem, ko je po odhodu Dala-'lierja podpisal angleško-nemško deklaracijo. Zalo je bil nemško-frauco-ki sporazum objavljen tik pred prihodom Chamberlaina in Halifaxa v Pariz in sta angleška ministra zvedela zanj šele, na poti. Toda glavni vzrok podpisa franco-sko-nemške deklaracije je drugje, je v iskanju novega političnega ravnovesja v Evropi. V iskanju, ki označuje po Monakovem zunanjo politiko Anglije, Francije in Rusije. Monakovo je kazalo, da bo prišlo do novega pakta štirih z izločitvijo Rusije iz evropske politike. Dogodki po Monakovem pa kažejo, da je do pakta štirih še zelo daleč in da je sploh vprašanje ali bo do njega prišlo. Takoj po Monakovem je prevladovalo mnenje, da bo špansko vprašanje „reše-no“ s takojšnjo Francovo zmago. Toda prišlo ni niti do priznanja pravic vojskujoče se stranke Francu in celo „Times;‘ so poslale glede skorajšnje Francove zmage pesimistične. Vpra- Kitajski napad na Kanton VČERAJ SE JE PRIČELA VELIKA KITAJSKA PROTIOFEZIVA, PRI KATERI SODELUJE POL MILIJONA VOJAKOV. ČUNGK1NG, 10. decembra. Središče bojev med Kitajci in Japonci je prene-šeno na okolico Kantona. Dolgo pričakovana kitajska protiofenziva se je pričela včeraj. V kolikor se je dalo doslej ugotoviti, je položaj na južnokitajskem bojišču tak: Maršal Cangkajšek je odredil, da se morajo Japonci popolnoma pregnati iz okolice Kantona, nakar se mora zavzeti tudi mesto samo, in sicer za vsako ceno. Gotovo pa je, da je prešlo okoli pol milijona Kitajcev v eno največjili dosedanjih bitk od začetka sovražnosti. Kitajci napadajo s severa, vzhoda in zahoda. Operacije vodi general Tajtingkaj, nekdanji branilec Šanghaja. Pa tudi Japonci so se za boj dobro pripravili in poslali v Konton nove čete. Iz Šanghaja pluje v Kanton 30 transportnih ladij z japonskimi četami, ki jih spremljajo bojne ladje. Pred Francovo ofenzivo ŠPANSKI NACIONALISTI PRIPRAVLJAJO Z ITALIJANSKIMI PROSTOVOLJCI SPLOŠNI NAPAD NA KATALONIJO. TOULOUSE, 10. decembra. Vesti iz Španije potrjujejo, da so na nacionalistični strani dovršene velike priprave za novo ofenzivo na severni fronti. Na Pirenejih, v bližini francoske meje je zbranih 10.000 italijanskih prostovoljcev, ki so večinoma motorizirani ter opremljeni z najmodernejšimi tanki, težkimi topovi in drugim orožjem. Te in ostale tu zbrane čete generala Franca se pripravljajo na akcijo v odseku mesta Logrona v pokrajini Rioja. Nacionalistična Španija je zaradi priprav za ofenzivo na tem odseku polonoma zaprla špansko-francosko mejo za vsak promet. Nacionalisti upajo, da se jim bo končno posrečilo streti republikanski odpor in likvidirati vsaj Katalonijo. V Limi ni soglasfa HULLOV GOVOR. — PREDLOG USA ZA VSEAMERIŠKO ZVEZO NE BO USPEL. SKLENJENE BODO LE DVOSTRANSKE POGODBE. LIMA, 10. decembra. Zastopnik USA na vseameriškem kongresu v Limi, zunanji minister Cordell Hull je izjavil v svojem glavnem govoru, da obstajajo tri skupine vprašanj, ki jih mora sedanji kongres rešiti ali vsaj proučiti. Prva skupina vprašanj je delo za zagotovitev svetovnega miru in ohranitev vseh mednarodnih ustanov, na katerih bazira politika ameriških držav. Druga skupina zadeva vprašanja gospodarskega sodelovanja, ki mora zagotoviti blagostanje vseh narodov obeh Amerik. Gospodarska razorožitev je bistven pogoj za politiko stabilnosti in spoštovanja mednarodnih odnošajev. Ameriške republike se zavedajo, da se vpraša- nje gospodarskega blagostanja ne da rešiti kot notranja zadeva posameznih držav, ampak samo v skupnem delu vseh držav. Tretja skupina vprašanj je ureditev skupne mednarodne povezanosti vse Amerike in potem vsega sveta«. Vendar se zdi, da USA s svojimi predlogi na kongresu ne bodo popolnoma uspele in se jim ne bo posrečilo ustvariti vseameriške zveze držav. Temu prizadevanju se upirata zlasti Argentina in Brazilija, ki sta za USA največji ameriški državi. Sklenjeni bodo, kot se zdi, le dvostranski pakti. Vzrok je v tem, ker se v Južni Ameriki boje hegemonije USA. Nova napetost med Rusi in Japonci TOKIO, 10. dec. Uradnik zunanjega ministrstva je izjavil tujim novinarjem, da je postal položaj med Japonsko in sovjetsko Rusijo silno napet. Rusi so izgnali 55 Japoncev, ki so delali na sahalinskih petrolejskih poljih in Jih nameravajo izgnati še več. Tndi pogajanja za japonske ribiške pravice ob ruski obali so na mrt- vi točki. Csaky novi madžarski zunanji minister BUDIMPEŠTA, 10. dec. Avala. Državni upravitelj Horthy je imenoval grofa Štefana Csakyja za novega madžarskega zunanjega ministra. TATARESCU VELEPOSLANIK. BUKAREŠTA, 10. dec. Bivši ministrski predsednik Tatarescu je imenovan za prvega romunskega veleposlanika v Parizu. V ITALIJI SE NADALJUJEJO DEMONSTRACIJE RIM, 10. dec. V Italiji so še vedno pro-tifrancoske demonstracije. Gajda piše v >Giornale d’Italia«, da italijanski problemi še vedno niso rešeni, dokler bo odprto vprašanje Tunisa, Sueza in Džibutija. NAPAD NA ITALIJANSKI KONZULAT. BASTIA (Korsika), 10. dec. Avala. Sinoči je prodrlo okol 100 demonstrirajočih dijakov pred italijanski konzulat, kjer so demonstrirali proti italijanskim aspiracijam na Korziki in razbili na poslopju generalnega konzulata vse šipe. Ranjen ni bil nihče. Policija in mobilna garda sta demonstrante razgnali. EDENOV GOVOR V AMERIKI NEW YORK, 10. dec. Bivši angleški zunanji minister Eden je na banketu govoril o demokraciji. Dejal je. da država ni tu zaradi države, ampak zaradi nas. Mi smo za demokracijo, ker smo za svobodo človeka. šanje nemških kolonij sc je postavilo z vso ostrosljo. Nemčija in Italija sla šc pojačili svojo podpora Arabcem. Oboroževanje se je pospešilo. Kljub temu skušata angleška in francoska vlada še nadalje doseči sporazum z Italijo in Nemčijo. Francija je skušala obnoviti pogajanja z Italijo in je poslala v Rim Francois Poncc-ta. A že dan po predaji njegovih akreditiv je prišlo do pripravljenih demonstracij za italijansko Korziko in Tunis. In kljub lomu bo šel Chamberlain v Rim. Eden izmed teh poizkusov sporazumevanja je tudi francosko-nemška deklaracija. Nadaljevanje teh poizkusov, ki sc vrše po metodi popuščanja Londona in Pariza v korist osi Rim—Berlin, zavisi po eni strani od obsežnosti zahtev, ki jih bosla stavila Rim in Berlin. V še večji meri pa zavisi nadaljevanje poizkusov od Anglije. Položaj Chamberlaina je omajan ravno radi njegove zunanje polilike. Zmaga Edena in Duffa Cooperja bi pomenila preokret angleške in z njo francoske zunanje politike. Zato Francija za enkrat čaka in 6e skuša kot Anglija sporazumeti z osjo Rim—Berlin, ne da bi odpovedala zveze z Rusijo, kakor tudi Anglija ni opustila zunanjepolitične akcije v jugovzhodni Evropi. V slučaju zmage Chamberlainove politike v Angliji in njej sledečem sporazumu, bi se francoska politika bistveno spremenila. Prenehala bi povsem z obkrožanjem Nemčije in se dezinteresirala v jugovzhodni Evropi. Francija bi se omejila na čim Irdnejšo izgradnjo svojega imperija. Francosko časopisje, zlasti ono zmerne desnice, jc razvilo močno tozadevno propagando. Francija bi s tem prenehala biti velesila, vsaj v Evropi. Vprašanje smeri francoske zunanje politike še ni odločeno. Vrše se samo poizkusi. Tak poizkus je Ribbentropov obisk. In ker je samo poizkus, je bil obisk kratek, izredno kratek. F. J. (Pariz) Kiajpedski Neme* zahtevajo združitev z Memžro KLAJPEDA, 10. dec. Klajpedski Nemci so včeraj prvič javno povedali, da se hočejo pridružiti Nemčiji. Jutri so v K!ajpe-di volitve, za katere piše »Berliner Tage-blatt«, da jih bo Nemčija z budnim očesom opazovala. PERTH PRI CIANU RIM, 10. dec. Angleški poslanik lord Perth je bil pri Cianu, s katerim sta se dogovorila o podrobnostih Chamberlal-novega obiska. ANGLEŠKI MINISTER IZZV1ŽGAN LONDON, 10. decembra. Poljedelski minister je bi! na nekem shodu farmerjev, ki se ga je udeležilo okoli 3000 angleških kmetov, izžvižgan in ni prišel do besede. Sklenili so, da glasujejo proti vladi, dokler ne odpravi nekih zakonov. CHURCHILL PROTI VLADI. LONDON, 10. decembra. Churchill je na nekem shodu ostro napadel vlado, ki ji očita, da vtika kot noj glavo v pesek, »Ko bodo naša mesta že bombardirana, pa se bodo spomnili, če ne bo že prepozno«, je dejal. VOHUNSTVO V USA VVASHINGTON, 10. dec. Roosevelt bo zaprosil kongres za kredite za protivo-hunsko policijo. Policija, je dejal, ui potrebna zaradi Američanov, ampak zaradi vohunstva tujih držav. STRAŠEN VIHAR V AVSTRALIJI SYDNEY, 10. dec. Danes zjutraj je d!v* jal po južni Avstraliji strahovit vihar. y Sydneyu je z velikega mosta, ki veže oba dela mesta preko pristanišča, vrglo tramvaj in vlak. Več ladij se je potopil0 in tudi več hiš je porušenih. Vihar je divjal z brzino 120 km. Voljno mbanie „SIovenska bescda“ o abstinenci. Dr Korun piše v dr. Pucovi ,,Slovenski besedi11 z dne 7. dec. 1938 o „razl°' gib, ki so merodajni za abstinenco naprednih volivcev pri volitvah 11. decembra". „Volivni blok dr. Mačka n°* tranjepolitično ne predstavlja enote, ki bi garantirala, da se bo sporah® od 8. oklobra 1937 mogel izvesti-zunanji politiki sta zastopala dr. Mf' ček in združena srbijanska opozicij3 zunanjepolitično orientacijo, ki bi bil0' kakor so pokazali dogodki v zveZi Češkoslovaško, interese naše drža'^ naslonila na činitelje, ki so odret J pri Češkoslovaški. Taka razmotri'3 nja vzbujajo pri omenjenih krogih P*5 misleke, dali naj se odda glas za lis dr. Mačka. Ti pomisleki so pri tisu slovenskih naprednih volivcih — P sobno Sokolih •— ki so za rodno in državno edinstvo, narat! nost odločilni, da ne morejo glasova za listo dr. Mačka, ki edinstvo 0 klanja. Kaj drugega — tako razlag J — preostaja torej slovenskemu prodnemu volivcu, kakor da se v lev ne udeleži! Raj ti spričo doui < politike v Sloveniji, ki smo jo za > tri leta doživljali, se ne morejo o čili za to, da glasujejo za katero a * kandidatno listo. Volivni zakon^ u demokratičen in po svojem siS ^aS onemogoča volivca, da bi da stranki ali kandidatu, ki jima z«. kajti istočasno glasuje za strank ^ kandidata, ki sta na isti listi, 0 uživala volivčevega zaupanja, sina abstineuca od volitev jo Pra političen akt, kakor glasovanje "'ivan Urek gre z dr. Bivši poslanec SKS in JiSS Iv vojim župan občine Globoko, je pisa j. političnim prijateljem pismo, J ° oSj0-občujejo dr. Demetrovidcve » ve£_ venske novine“. Najprej govo ^ nih sporih med g. I itcljen ,ja 1 . Tvr-riVl I A Mačkovi listi objavljena s j*, čeprav ni nikoli izjavil, < a jvfaček diral. Po sporazumu JNa- vscm je gel k dr. Demetrovicu in s strinjal z njim. Pri ujem jcP jub. narodnih Slovencev, ki ne sl J ^ ljanske komande in ki ga P‘' vfJ)lilvalt pride v Slovenijo, ker bo P jNS g&. ..zabolela slovenske voditelj - jlt3 va zaradi njihovega skakanj goslovanštva v federalizem • !VAN CANKAR (Ob 201etnici njegove smrti.) S Cankarjevim pojavom v slovenskem kulturnem življenju je usoda v tretje postavila Slovence pred veliko vprašanje, ki ga kljub nekaterim dragocenim naukom iz preteklosti slovenski narod ni znal zadovoljivo rešiti vse doslej in ga, kakor se zdi, tudi še ne bo zlepa znal. To je problem velikega človeka v slovenskem kulturnem organizmu. S tem vprašanjem se je slovenski narod prvikrat srečal, ko se mu je rodil veliki Prešeren, v drugo, ko je pod težo razmer omahnil Levstik, in končno, ko je prešlo bedno, genialnega tvorca Cankarja nevredno življenje — da ne govorimo o mnogih drugih pomembnih slovenskih ljudeh, ki so bili na poti k svoji velikosti in razmahu, pa so sredi romanja k svoji končni podobi ali pa že na njenem začetku omahnili pod težo bremena, ki so ga nosili kot člani in glasniki neznatnega občestva. Nobeden slovenskih velikih ljudi ni mogel živeti sebi primernega življenja, kaj šele, da bi mu bila dana možnost, ustvariti skladnost med svojim umetniškim in človeškim življenjem, ki je prvi pogoj sleherne resnične in pristne ustvarjavnosti. Slovenskim tvorcem je bilo vedno sojeno, da so morali živeti in životariti razklani med slovensko življenjsko stvarnostjo in svojim umetniškim svetom, — med dvema svetovoma, ki je bil doslej zaman vsak poizkus, zgraditi med njima vsaj ozko brv, če že ne trden most. Prešerna je vse življenje skrito glodala skrb za njegovo zunanje življenje in šibila negotovost, nesamostojnost in večna odvisnost, njegovo umetniško Ustvarjanje pa je grenila in slabila ozkosrčnost, zagrizanost in omejenost ljudi, njegovih sodobnikov, ki so bili »predstavniki« in »jedro« slovenskega naroda. Levstik se je izčrpal, opravljajoč delo, katerega plod je bil predvsem vsakdanji kruh; do svojega pravega življenjskega dela, h kateremu se je čutil pokli-.canega, ni prišel nikoli. Sovražnost ljudi, zaverovanih v svoj tesen svetovnonazorski krog, ga je pritirala celo v blaznost. In Cankar? Cankar se je reševal v sanje; ko so njegovo srce stisnile prve trpke izkušnje, se je obdal z debelo skorjo, »umazano, blatno in hrapavo«, za katero pa živi svojevrstno življenje njegov svet, čist, svetal, neoskrunjen in neopljuvan, kakor pravi v uvodu k drugi izdaji »Erotike«. Vse njegovo življenje je bilo kakor tih, odmaknjen sen; le redki so bili trenutki, ko se je prebudi! v vsakdanjost slovenskega življenja in izpregovoril glasno besedo. Drugi svet, ki se je vanj umaknil, je bilo hrepenenje. Vse življenjsko delo Ivana Cankarja je izraz enega samega neizmernega hrepenenja, hrepenenja po svetu, ki bi se hotel vanj umakniti pred surovostjo in topostjo svojih »bratov« po krvi in duhu — sinov istega naroda in iste slovenske matere. Sanja In hrepeni vedno le človek, ki s svojim življenjem ali pa življenjem, ki ga obdaja, ni zadovoljen, je v njem neutešen, neizži-vet: širina življenja in možnost razcveta Polne osebnosti je premajhna, preozka, in Velik del tvornosti v blagoslovljenem č!o-vekn mora zamreti, ona okrnjena osebnost pa, ki ostane, se mora čudno preobraziti in odpovedati tisočerim naravnim zahtevam svojega bitja, če hoče vsaj borno uspevati. Njegovo delo, ki bi molelo biti izraz umetnikovega resničnega življenja, je le podoba njegovega sanj-skega sveta in izliv hrepenenja, torej romantika. Nietzsche je definiral romantičnost kot izraz umetnikovega nezadovoljna nad resničnostjo, in romantik je po n)egovem tisti umetnik, ki ga inspirira in ?Plaja prav ta njegova nezadovoljnost 111 nezadovoljnost v življenju. Cankar ni Movice Iri. pofošaiu obmelnscra obrtništva POSAMEZNIM STROKAM JE TREBA DOLOČITI DELOKROG. ŠUŠMARSTVO PA IZLO ČITI IN ZATRETI. VSAKRSNO »Večernik« je že nekajkrat poročal o težavah in preizkušnjah obrtništva v raznih slovenskih mestih. Podal je nekaj dobrih predlogov, kako je treba posvetiti našemu obrtništvu ono pažnjo, ki jo zasluži in mu nuditi potrebno zaščito za nemoten razvoj in napredek. Obrtniški stan na našem obmejnem ozemlju, ki sestoji iz revnejših slojev Iz nekakšne svojevrstne samopomoči v raznih poklicih, je zabredel v letih gospodarske stiske v neznosen položaj. Ravno obrtništvo — lahko rečemo — je bilo v tem času spričo razmer najbolj prizadeto. Obrtništvo je v svoji odvisnosti od drugih stanov občutilo najbolj porazen udarec, ker mu je primanjkovalo dela in zaslužka. Druga, še večja ovira v razvoju obrtništva je nastopila v času gospodarske in denarne stiske, ker se je pojavilo šušmarstvo. Konkurenca napram poštenim obrtnikom je bila vedno uspešnejša, ker se je število šušmarjev vedno večalo — vsaj mnogo jih je izšlo iz bivših mojstrov raznih strok, ki so svoje obrti radi težkih razmer morali odložiti. Na drugi strani je razumljivo, da obrtnik, ki plačuje davke, zavarovanje pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev in druge denarne prispevke strokovni zadružni organizaciji, ne more tekmovati v cenah izdelkov z obrtnikom-šušmarjem in ravno v tem je doživelo obmejno obrtništvo največji propad. Tako smo imeli in še imamo mnoge slučaje, da se odjeda poštenim obrtnikom skromen kruh in jih nevarno upropašča. Spričo tega je razumljivo, da število obrtnikov vidoma pada in se s tem tudi manjša dotok davkov. Ali ne trpi s tem tudi država? Verjetno je, da se bo v bodoče število obrtnikov še zmanjšalo, ako ne bo oblast ostreje nastopila proti pretiranemu šušmarstvu. V letih krize se je pojavilo po obmejnem ozemlju in to predvsem na kmetih tudi neko drugovrstno šušmarstvo, ki izvira iz samouštva. Kmetje in predvsem kmečki sinovi so pričeli sami izdelo-1 vati raznovrstne manjše kmetijske potrebščine in orodje. Iz teh samoukov šo mnogi postali pravi mizarji, tesarji, kovači itd. Ta vrsta šušmarstva je obrtništvo močno oškodovala, saj so mnogi zajeli celo večji delokrog in konkurirali z izučenimi obrtniki. Med obrtniki je nastopila tudi posebna vrsta šušmarstva medsebojno med poklici samimi n. pr., da je kolar izvrševal mizarska dela, kovač v mehanično stroko spadajoča dela, sedlar pa čevljarska ali obratno. Lahko si vsakdo predstavlja, "da ti izdelki ne morejo biti pravilni. Vse bolj pa trpe radi tovrstnega šušmarstva posamezne obrtniške stroke. Naposled posamezne stroke otežuje konkurenca industrije in to predvsem čevljarje in krojače. Spričo zgoraj navedenih razmer in položaja je nujna potreba, da se priskoči našemu obmejnemu obrtništvu na pomoč. Posameznim strokam je treba strogo določiti delokroge in odločno zatreti vsak-šno šušmarstvo, ki bi izviralo od koder koli. Na tej podlagi bi se rešilo tudi pereče gospodarsko vprašanje našega obmejnega ozemlja v krogu naših številnih obrtnikov, bi se jim zagotovilo nemoteno izvrševanje svojega poklica z vidika socialne pravičnosti. jr- m direkcijo za to vprašanje. Takrat je že celo posebna komisija iskala primerne prostore za novo pošto. Ker pa teh niso našli, je zamisel zaspala.: Vedno večji industrijski razvoj Tezne-ga in Pobrežja pa znova nujno zahteva samostojno pošto. Bodisi, da je to pogodbena ali pa državna, samo da bo dostava pošte rednejša in naglemu gospodarskemu razvoju primernejša. Zato naj se upošteva upravičena želja Tezencanov in Pobrežanov po novi pošti in naj to akcijo podpre ! tudi pobreška občina, saj bi bila nova pošta tudi njej v korist. Načelo, kjer železniška postaja, tam tudi pošta, naj tudi na Teznem obvelja. Kako išče Tona po Celju sobo bil Po svoji naravi sanjač in romantik, saj Je iz marsikaterih njegovih del zelo jasno fazvidno, kako neverjetno velik smisel je 'mel za vsakdanjo resničnost, in to ne sa-. 0 za ono »znosno« in »dostojno«, ki !niajo nad njo veselje počesani, zlikani 11 olikani pisatelji, temveč tudi za uma-*nn°. banalno in kaj malo »poetično«. fnnopih svojih delih je prav krepko /Tazil v gnoj, ki bi se ga sleherni ne-^alm, pravi romantik najskrbneje izogi-Tega gnoja je bilo na Slovenskem s0(ino dovolj, še več pa gnilih duš. Zaman Cankar trudil, da bi očistil slovensko r1'Tenje in slovenske duše; končno ie ‘"i šel in očistil sebe, se umaknil in NA OBISKU PRI CELJSKEM TONI, VEDNO OPTIMIST IN MNOGO Vsako mesto ima razen oticielnih osebnosti tudi »osebnosti«, ki so se povzpele do slave in imena iz nižin in so tudi v nižinah ostale. Taka osebnost je v Celju Tona. Tam blizu, kjer vodijo stopnice k Sv. Jožefu, stanuje v kamri za razpotjo. Okna ni, mize ni, stola, še postelje ne. In vendar tu stanuje, kuha, spi in premišlja Tona. Vsa kamra je polna zabojev, sani, orodja, lesa, le prav pri vratih je na nekaj deskah toliko prostora, da Tona raztegne tam koc in sede, se nasloni na zaboj in tako sede prespi ali bolje: prebedi in predremlje noč... Tona je zelo zgovoren. Vse pove, kar misli. Zdaj ga še politika meša. Nekoč je volil socialiste, zdaj pa pravi, da so on in njegovi to opustili, ker niso nikdar zmagali. Boljše je voliti tako, da se zmaga. Zato pa se je letos odločil, da bo drugače vo-lil in 25 mož ima za seboj. Kakor en glas bodo glasovali za listo kakor Tona. O kandidatu pa pravi, naj ima veselje, saj je dober človek. In ko že ima druge take posle, pa naf ima še to. Tona je tudi dober človek. Že pred vojno je delal pri nekem gospodarju. Pa mu je rekel gospod ali »herla«: »Ljubi moj Tona, jaž nimam denarja in moja žena tudi ne, vzemi to železo.« In Tona je vzel za plačilo cel zaboj železnih palic, matic in žebljev in še danes jih prodaja. Ko bo vse prodal — je že v dogovoru nekje — se bo preselil. No, nekaj je že razprodal. Toda plačal mu ni še nobeden nič. Neki kmet v Bukovžlaku je kupil nekaj stvari, pa Tona niti ne zahteva, da plača. Kmet ima otrok kakor mravelj, Bog in sveti križ, kako ti živijo! Lani je bil celo okraden. S sekiro je nekdo vlomil v njegov zaboj — Tona že ve, kdo je bil to! — in odnesel, vse, kar je bilo kaj vrednega in še či- .............................. zasanjal o Lepi Vidi, Jacinti, Kurentu, Milanu in Mileni, Kralju Matjažu, Petru Klepcu ... Sanjač in romantik je Cankar šele postal, je moral postati, ker mu je realno slovensko življenje zagrenilo dušo v spoznanju ,da je sleherna borba zaman. Odpoved in zagrenjenost — to sta dve bistveni besedi na čelu vsake slovenske KI JE KLJUB VSEM TEGOBAM PRIČAKUJE OD ŽIVLJENJA. ŠE sto cel toplomer... Zdaj dobiva Tona 50 din od občine in obljubljeno mu je tudi stanovanje. Potem se bo preoblekel, umil in kocine si bo ostrigel. Že tri mesece se ni sezul in slekel. Saj ima slam-njačo na podstrešju, toda v to kamro je , r noče prinesti. Včasih priteče od nekod | pz vanjo celo gnojnica iz greznice. Bo že še potrpel, čeprav je ves bolan in premra-žen. Tona je bil tudi poročen. Zdaj živi z ženo ločeno in ona je perica. Solze so mu stopile v oči, ko je razlagal svoje družinsko življenje. Preveč dober in resen je bil vedno... Toda zdaj so volitve in Tona sili kar nazaj k tej stvari. Volit bo šel. Dobra gospa mu je dala ponošeno suknjo, da ne bo prišel pred komisijo razcapan. Tudi hlače ima še za šilo in čevlje tudi, toda klobuka nima poštenega. No, pa bo svojega starega držal v roki bolj globoko, da ne bo gospodom »v oči padel«. Tudi leta petintridesetega je šel Tona volit. Potem pa so rekli, ko je prišel prosit za podporo in stanovanje, da ga ne najdejo v imeniku. Tona si je to zapomnil. Pa še bolan je bil takrat 5. maja — razkoračil se je in križna kost se mu je razklala. — da ga je stražnik podpiral vso pot do volišča in nazaj... Tona bi še govoril. Koliko modrosti si je nabral v 66. letih življenja! Pa morda vse življenjske šole še ni konec in bo moral sre- Sfatistfka o pokojninskem za* varovanju privat. nameščencev Po podatkih Pokojninskega zavoda v Ljubljani se je število zavarovančev na področju Slovenije in Dalmacije od lanskega leta povečalo od 11.416 na 12.316. Zavarovancem je bilo lani izplačanih na podporah, rentah in invalidninah 14, 739.000 din, leta 1936 pa 13 milijonov 513.000 din. Celokupna bilančna vsota se je povečala od 429 na 444 milijonov. V nepremičnine je zavod naložil 99 milijonov, posojil pa je dal 186 milijonov, dočim znašajo vrednostni, papirji 76.5 milijona din. Po novi odredbi so sedaj posamezna okrožja ločena. Na zagrebško okrožje odpade 13.500 članov, na sarajev-18. t. m. bo občni zbor PZ. * Obtožnica proti Zabukošku V Celjski jetnišnici pričakujeta razpravo Jurc Zabukpšek in Apolonija Sovinčeva, prvi obložen umora Ivane Zakrajškovc in druga sodelovanja. Poročali smo že, kako je pošiljala Sovinčeva iz zapora pisma, da bi vplivala na pričevanje znancev. S tem bo obtožnica še bolj utemeljena. Čisto novih zločinov je obremenjen tudi Za-bukoščk. Sodišče je zbralo material, ki priča, da je mož med vojno ustrelil nekega orožnika in pobegnil v Francijo. Ko se je po umoru v Celju vrnil k Sovinčevi, je bila tam tudi Jezernikova. Ker je ta videla denar in se je obtoženec bal, da kaj izda, ji je ponudil baje mleka s strupom. Ženska je to odklonila. Vse te točke obtožbe rešuje zdaj sodišče in drž. pravdni-štvo pripravlja obtožnico. n. 61etni deček smrtno zabodel svojega 51elnega tovariša. Blizu Smedereva rta di zime v kamrici na deskah sede še ve- J se med igro sprla 61etni Svetozar in 5- liko vprašanj razvozlati ali pa jokati nad čudovito urejenostjo sveta. Se o fezensko*pobreški pošti Akcija za ustanovitev tezensko-po- za breške pošte ni nova. Zc pred leti je pobreška občina zainteresirala poštno še vsako veliko slovensko duševnost; v vsakem slovenskem smehu je posmeh, v vsakem veselju skrito otožje, v vsaki razposajenosti maska, k? skriva grozo. Cankar je bil vesel, potrt, trd, oster, mil, jezen, nagajiv, ogorčen, bil je vsakršen; samo miren ni bil nikoli. Tistega miru ni nikoli našel, ki ga daje osebnosti sozvočje med njim in svetom, ki ga obdaja, letni Arsen. Svetozar je imel pri roki nož, ki ga 'je porinil malemu Arsenu v sence in ga smrtno ranil. velikosti. Resignirani in trpki so bili vsi miru, ki v vsem svojem veličastju objame ki jih Slovenci danes imenujejo svoje naj i veliko dušo, kadar začuti ubranost v se- večje. čiste radosti in vedrine še ni bilo v velikem Slovencu, jedkost je razjedala bi in v občestvu, ki zanj in v njem živi. Marijan Fuchs. ..Prosil scin ga bil za fužino, on pa mi Je dal kocko za juho!1- Velik požar pri Sv. Lenartu Maribor Predsinočnjetn je okoli 20. ure nastal požar v parni žagi posestnika Maksa Humana v Sv. Lenartu v Sl. g. Ogenj je v nekaj trenutkih objel celo zgradbo. Na pomoč so takoj prišli domači gasilci in gasilci od Sv. Trojice, ki so s skupnimi napori požar lokalizirali in rešili nekatere drage stroje tamkajšnje elektrarne, ki je bila nameščena v istem poslopju. Rešili so tudi velike skladovnice lesa p^ed žago, dočim je žaga sama popolnoma zgorela. Uvedena je bila preiskava ki je ugotovila, da je požar nastal zarad; kratkega stika, ki je nastal v poslopju. Škudo cenijo na okoli 200.000 dinarjev. Zaradi škode v elektriških strojih je bil 5v. Lenart prvo noč brez luči, včeraj na so š.Kodo v elektrarni deloma že popravili. Cankarjeva socialna us anova o. Napredoval je v 6. pol. skupin«? višji zdravstveni pristav dr. Josip Pečan pri Domu narodnega zdravja v Murski Soboti. o. Banska uprava slovenskim likovnim umetnikom. Ban dr. Natlačen je razpisal natečaj za napravo lepih slik, ki bi krasile reprezentančne prostore v ljubljanski banski palači. Dve veliki sliki v velikosti 7 krat 2 m naj predstavljata najznačilnsj-še prizore iz slovenske zgodovine. Dve manjši sliki naj merita 2 krat 1 m, tri su-praportne slike pa po 1.13 krat 1.60 m. Natečaja se lahko udeležijo samo umetniki, ki so člani Društva slovenskih likovnih umetnikov. Konkurenčne nagrade 'n nakupi znašajo 20.500 dinarjev. Vsa dela morajo biti izgotovljena v teku enega leta. Stroški za izdelavo slik ne smejo presegati 100.000 dinarjev. o. Zlato poroko je praznoval v Rušah Repolusk po domače Zrnc; kli čemo mu tudi mi: Na mnoga leta! o. Ruše Viktor Glazer je prodal svojo parno žago v Rušah g. času iz Mislinja. o. 70-Ietnica slovenskega učenjaka. Na Dunaju je te dni slavil 70-letnico življenja slovenski učenjak prof. dr. Ivan Regen, svetovno znani naravoslovec-biolog. Jubilant je ustanovitelj šole o proučevanju žuželskih glasov. o. Venec na Cankarjev grob bo poi> zilo jutri dopoidne Društvo slovenskih književnikov in tako počastilo 20-letnIco njegove smrti. o. Ljubljana za svoje reveže. V prostorih stare cukrarne v Ljubljani je mestna občina uredila nov mestni socialni zavod za najrevnejše Ljubljančane. V cukrarni je kuhinja, ogrevalnica, prenočišča in zasilna stanovanja. o. Skavtsko gibanje na Pragerskem. Nedavno se je na Pragerskem vršil sestanek Zmajeve čete skavtov, na katerem so se združili z vodom iz Starega loga, ki ga je do sedaj vodil brat Ogrinc. Ker pa ni imel dovolj članov, je na sestanku predlagal priključitev svoje edinice k četi Pragersko, katero vestno vodi brat Kovačič Stanko. o. Pod vlakom. Tovorni vlak je med postajama Poljčane in Slovenska Bistrica zavozil v železničarjevega sina Karla Štoka. 24-letni fant, ki stanuje v Žabjem na čuvajnici, je odšel po progi od doma na neko sokolsko proslavo v Črežnjevce. Tovorni vlak ga je odbil in ga vrgel s proge; zlomil mu je desno rofco in ga težje poškodoval po glavi. c. „Peterčkove poslednje sanjc“, božično igro v 4. slikah, spisal Pavel Golia, bosta igrala Pomladka jadran. straže na drž. dekliški in deški mešč. šoli v mestnem gledališču v Celju na Stefanovo ob 16. c. Celjska mestna občina se zahvaljuje g. Leu Kudišu, laslniku tovarne „Elka“ za obdaritev 80 otrok. c. Pogreb Ivane Kosijeve, žene ekonoma iz Lopate, bo danes ob 16. uri na okoliškem pokopališču. c. Umrla je gostilničarka in posestnica Leskošek Karolina iz Gaberja. — V Leščah je umrl poseslnik Žerak Franc, star 68 let, v bolnici Pestotnik Franc, dninar iz Sv. Florjana pri Rogatcu, star 55 let. p. Svojega otroka je ukradel. V Ptuju se je odigrala čudna, a resnična zgodba. 36-letni pos. P. A. iz Popove pri Ptuju je živel v večnih prepirih s svojo ženo. Cu- j daško in neznosno ravnanje moža je ženo končno primoralo, da se je s svojim otrokom zatekla k svoji sestri v mesto. Toda tudi ni imela miru pred njim, pisal ji je grozilna pisma in se je radi tega odločila za ločitev zakona, čudaškega moža je to ženino vztrajanje hudo raz- j kačilo, da je divje prihrumel v Ptuj, vdrl | v sestrino stanovanje svoje žene. najprej; pretepel obe in nato s silo ugrabil svo- \ jega otroka in jo naglo odkurfl. p. Iz ptujske okolice. Kokol Ivana iz Kukave, Sv. Lovrenc v Slov. gor., je s kladivom napadla sovaščanko Janžekovič Terezijo, ker ji je obirala njenega sina. če ju ne bi razdvojili, bi Ivana Tereziji razbila glavo, sedaj pa še je upanje, da ] se ji bo v bolnišnici zacelila glava. — 8-letni Levanič Karel je pri padcu na zle-deneli poti dobil težje poškodbe. Ob neki priliki, kmalu po prevratu, je izšla iz gledaliških vrst pobuda, naj bi se postavil Ivanu Cankarju tudi v Mariboru spomenik. V prvem navdušenju je bila zbrana res tudi začetna skromna I vsota v ta namen, toda potem je vse za-j spalo in spomenika nismo dobili, kakor ! sploh tudi še nobenega drugega ne. j Ker torej s kamenitimi ali bronastimi j spomeniki v Mariboru nimamo sreče, bi i že morda utegnili imeti več z živim spomenikom, to je z akcijo za pomoč naj-, večjim našim siromakom, ki jim je Can- ■ kar posvetil veliko svojih nesmrtnih del. Kdor jih še ne pozna, naj si jih ogleda pred rotovžem ali pa opoldne pred samo-I stanom šolskih sester. Ko jih bo videl, ga bo postalo sram, da je taka revščina še mogoča. Tem revežem naj bi zato posvetili posebno Cankarjevo ustanovo. Da se ta akcija ne bi zopet zavlekla, kakor toliko pobud pri nas, naj bi se s pomočjo mariborske mestne in okoliških občin, kakor tudi ostalih občin, kamor so ti reveži pristojni, ter pod vodstvom našega socialnega urada uvedla že pred letošnjim Božičem primerna pomoč. Predvsem bi se naj ugotovila pristojnost teh revežev, kraj bivanja, način preživljanja, zdravstveno stanje itd. Nato pa bi jih bilo treba primerno nastaniti, preskrbeti jim hrane, zdravil, obleke in dela, v kolikor so zanj še sposobni. S tem b' jim pripravili Božič in napravili bi iz njih zopet ljudi. Na spomlad naj bi se pa mislilo na zgraditev domov za te siromake. S tem bi opravili veliko človeško delo in pod me-nom »Cankarjeva ustanova« postavli Ivanu Cankarju za 20-letnico najlepši spomenik. Kočdaža zabodel v srce PRETRESLJIV ZLOČIN V RADVANJU: ČEVLJARSKI POMOČNIK TOPOLČ-NIK V NOČI ZABODEL KOČIJAŽA ŠUMANDLA V SRCE, DA JE IZKRVAVEL n. Angleška križarka v Dubrovniku. Te dni bo priplula v Dubrovnik velika angleška vojna križarka, ki bo ostala v naših vodah preko teden dni. Tamkajšnje oblasti bodo Angležem na čast priredile več lovov v okolici. ( n. Sneg na Fruški gori in v okolici Splita. Zadnje dni je zapadlo na Fruški gori precej snega. Snežilo je tudi na pl a- | ninah v splitski okolici. Največ snega je v | Liki ob železniški progi Zagreb—Zrina- , n ja. n. Dragoceno židovsko sveto pismo ukradeno. V Temerinu so neznani zlikovci vlomili v židovski tempelj in ukradli dragoceno židovsko sveto pismo, ki je prava zgodovinska redkost. Sinoči nekoliko po 23. uri je neki deček v Dvorakovi ulici opazil kočijo brez voznika. O tem je takoj obvestil stražnika na Kralja Petra trgu, ki je ugotovil, da sedi kočijaž na zadnjem sedežu. Bil je negiben. Stražnik je opazil, da mož iz prs krvavi. Zato je takoj zaslutil zločin. Pri natančnejši preiskavi je opazil, da le voznik mrtev. Takoj je bila o dogodku obveščena mariborska policija, ki je ugotovila, da je bil zločin izvršen v Radvanju. Zato je studenška orožniška pjstaja uvedla preiskavo. Komandir g. Žagar je še isto noč ugotovil vse podrobnosti strahovitega zločina. V umorjencu so spoznali 37-letnega kočijaža Franca Šumandla. ki je bil uslužben pri izvoščku Moglu Ob železnici 2. Šumandl je bil zaboden v srce in je kmalu po zločinu izkrvavel. Komandir Žagar je ugotovil o umoru naslednje podrobnosti. Umorjeni Šumandl je po prihodu zadnjega vlaka v Maribor peljal nekega gospoda izpred glavnega kolodvora v Radvanje. Ko se je po opravljeni vožnji vračal v mesto, se je Šumandl okoli 23. ure ustavil v gostilni Mandl v Radvanju. Naročil si je četrt vina in ga ponudil tudi edinemu gostu v gostilni, 30-letnemu čevljarskemu pomočniku Jožefu Topolčniku od Sv. Martina na Pohorju. Oba sta brez prepira odšla iz gostilne. Po teh ugotovitvah je narednik Žagar še isto noč poiskal Topolčnika, ki je prenočil pri nekem znancu v Radvanju. Topolčnik je po daljšem oklevanju priznal, da je zaklal kočijaža Šumandla. Pravi, da ga je pokojni povabil, naj se pelje z njim v mesto, kar je tudi storil. Spotoma, da sta se nekaj sprla in Tooolč-nik je potegnil nož ter voznika zabodel v srce. Nato je skočil iz kočije ;n odšel v Radvanje spat. Umorjenčevo truplo so prepeljali na gospodarjev dom Ob železnici 2. Danes dopoldne je bil policijski komisijski ogled, popoldne pa bo obdukcija. Topolčnika, ki so ga aretirali, še vedno zaslišujejo, ker bi radi ugotovil' motive tako strašnega zločina. Nova pridobitev našega muzeja Upokojeni mariborski notar Oto Ploj je daroval tukajšnjemu muzeju Tišovo sliko pokojnega kralja Aleksandra, za katero je leta 1921. plačal 57.000 kron. Isti mecen je muzeju poklonil tudi veliko baročno Marijino sliko, tri plastike dunajskega kiparja Eiletza in uro, sabljo ter zlato doz o vodje Ilirov Janka Draškoviča in mnogo zgodovinskih listin. Ti darovi so doslej največja in najdragocenejša poklonitev mariborskemu muzeja. Na pogorišču nekdanjih barak Samo kupi ogorkov in pepela §e spominjajo na žalostno poglavje mariborske kronike, na barakarje in va-gonarje. Kaj s tem prostorom? Em pravijo, da je najprimernejše, če ta prostor zazidajo z lepimi vilami i” stanovanjskimi hišami. Iz športnih krogov pa je izšla zamisel, da bi uredili modern športni stadion, ki ga mariborski šport potrebuje. Kakšna pa bo usoda lega pogorišča, bo odločila mestna občina. Kultura Veliki tekst Iv? na Cankarja ^Koristen za vesoljno človeštvo je samo narod, ki je zadovoljen in ki ima pogoje in prostora, da uveljavi vso svojo moč.« Iv. Cankar, »Slovenci in Jugoslovani« 12. apr. 19131 Prve dni decembra 1918. leta, ko se je mlada in zedinjena država pripravljala na prvi državni pravnik, ki so g? tisto lito določili na 15. decembra, so se začele v dnevnikih oglašati vznemirljive vesti, da je Ivan Cankar težko zbolel in da se je bati najhujšega. Dober teden pozneje, 11. decembra, je Ivan Cankar umrl. Tako je odšel 4 dni pred praznikom s sveta človek, ki si je pred dobrimi petimi leti popieje upal na znanem predava-ju v ljubljanskem »Mestnem domu« 12. aprila 1913. javno izpovedati, da jugoslovanski problem ni zanj nikak problem, ampak nekaj povsem naravnega, do česar bo v bodočnosti moralo priti. Na istem predavanju je pa do podrobnosti o predelil tudi problem slovenstva do jugoslovanskih narodov — in ne samo moja vroča želja je, temveč tudi moje trdno prepričanje, da do tega združenja res pride — tedaj se (o ne more izvršiti drugače, kakor da se združijo enakopravni la euakovredni narodi.« Tako je mlada in zedinjena država pokopala ob svojem rojstvu telo moža, ki ji je zapustil ogromno in še neizčrpano kulturno dedščino, ki je prav zaradi svoje iskrenosti in odkritosrčnosti še danes prav tako živa, kakor je bila pred dvajsetimi leti. Nikoli, ko se bodo delali ob obletnicah države naši kulturni obračuni, ne bo mogoče preko velike kulturne dediščine, ki nam jo je Ivan Cankar zapustil; ta dediščina pa ni samo kulturna, ampak je v enaki meri tudi politična. V letih pa njegovi smrti se je večkrat zgodilo, da je njegova odkrita beseda bodla ljudi, ki so od časa do časa jemali v zakup politično življenje in ga vodili, kakor so jim kazali interesi dneva. Ko je Ivan Cankar izdal prve knjige, se je spregovorilo pri nas o tuji umetnosti, ki bi jo naj pesnik pisal, govorilo se je o dekadenci, vendar pa se je vod vsemi temi »-izmi«, ki so mu jih očitali takratni šolmaštri slovenske besede, skrival veliki tekst. »A veliki tekst jc strašen«, je napisal pri eni prvih knjig, pri »Vinjetah«. «Do danes se nisem predrzni), da bi napisal veliki tekst. Napisal sem samo par ponižnih vinjet.« Vendar je ta veliki glasnik lepote in individualist, ki je bil. vseskozi izrazit sodobnik, razgalil do ta-1 kega dna vse naše javno in privatno življenje, ki se je dušilo »v konvencionalnih zunanjostih, v smešnih malenkostih in ozirih,« kakor ga ni še do takrat nihče. »V areni življenja sem stal, ne v areni literature!« Veliki tekst mu je narekovalo vse njegovo življenje, ki ga je začel živeti pred 62. leti na Vrhniki in ga živel preko dunajskih let do smrti v domovini. Pisal je, kako je stradal med kopico sester in bratov pri koruznem močniku, kako je videl materine objokane oči, ker jim ni mogla dati kruha, kako sta ukradla s sestro pehar sliv iz kuhinjske omare, posodo vseh sladkosti, in kako ga mati ni zaradi tega udarila, ampak »sedla na klop, skrila obraz v dlan ter zajokala«; pisal je o otrocih, kako so posedli za peč in se pogovarjali — lačni kakor so bili — o Veliki noči kakor o odrešenju; napisal, kako je kot šolar bral knjige in zasanjal po velikem in prečudežtiem življenju onstran Vrhnike. Je bil to tisti sen, ki ga je tako polna naša domovina, sen onih tisočerih, ki jim reže domovina preskopi kruli. Tudi njega je gnala v svet sila po boljšem kruhu... nekoč bo postal gospod in vsi se bodo najedli, pogač, tudi mati. Pisal je vse to in nam s tem svojim včlikim tekstom, ki ga je vendarle napisal, upodobil v tako pojoči besedi naše življenje, kakor ga še ni nihče pred niim. ; Razkril je s svojim včlikim tekstom vso problematiko našega življenja, ki je marsikje ostala še dvajset let po njegovi smr' ti prav tako živa, kakor je bila za n)e' govega življenja. Ivan Cankar m _ ustvaril literature zaradi nje same, *e' prav je ves čas gorel od lepote, zave;!tl)j ie pisal in vedel, kaj je hotel poveda • Razmere v katerih je živel in skozi Kar tere se je motalo prebijati takratno sl vensko življenje, so ga dušile. Ta dus ča in zastrupljena problematika je , jala in pisala Cankarjev včliki tekst, je prišel v njegovih dramah in zadnJ knjigah najmočneje do izraza. , Cankar, ta veliki otrok, ki se ni 'fJ nikoli lagati, je prehodil skoji ta svoj liki tekst, ki ga je pisal vse življenje* kalvarijo sodobnega slovenskega dog nja; zato je tudi politični program, je razvil tik pred svetovno vojno. W ko jasen, kakor je bil program redKO * terega politika v njegovi dobi. Jutri bo minilo dvajset let od njeg smrti, v teh dvajsetih letih so izšli govi zbrani spisi, njegove drame so čez neštete odre, dela so doživela P vode v mnoge evropske jezike, r dvajsetih letih bi želeli, da dobimo ^ neno izdajo njegovega včlikega teks. ’ bi bila dostopna zadnjemu slovens j človeku, da se bo lahko gradil in ob njej. ' '• Mal' položi dar domu na oi*®f Volivni oklic V izjemnih časih in razmerah, ki vladajo po vsej Evropi, bodo jutri v naši svobodni Jugoslaviji osme skupščinske volitve, ko bodo volivci odločali o nadaljnji usodi države. Sedanji ministrski predsednik g. dr. Milan Stojadinovie tudi apelira na volivce, da mu izkažejo svoje zaupanje. Vlada g. dr. Miiana Stojadinoviča je postavila za naše razmere svojevrsten rekord. Odkar obstoji Jugoslavija, se je v pičlih 17 letih izmenjalo 36 vlad; vlada g. dr. Stojadinoviča pa je na državni upravi že tri in pol leta. Zaupanje, ki ga uživa g. dr. Stojadinovič na najvišjem mestu, daje njegovi vladi še poseben pomen. Od meseca junija 1935 je g. dr. Stojadinovič s svojim delom kot ministrski liko uspehov, da ga šteje tudi tujina med najodličnejše evropske državnike. Za časa njegove vlade se je zgodilo veliko zunanjepolitičnih izprememb, v nekaj tednih se je popolnoma izmenjala karta Evrope in ko je bila vsa Evropa v vojni mrzlici, je bila Jugoslavija mirna in ji ni bilo treba niti mobilizirati, ker je na njenih mejah bil mir. V notranji politiki pa je gospodarsko in socialno delo zamenjalo čisto politična vprašanja. Zmaga g. dr. Stojadinoviča pri volitvah je afirmacija njegove notranje, posebno pa zunanje politike. Pozivajo se zato vsi meščani, pristaši in prijatelji JRZ ter pristaši in prijatelji Borbašev (Jug. narodne stranke) v Mariboru, da strnjeno glasujejo za predsednik in zunanji minister dosegel to-g. dr. Milana Stojadinoviča. nioH i Mmm VIDNO OSVEŽENA KOŽA BO RAZVESELILA TUDI VAS! 2e po nekaj dneh, se bosle prepričali o prednostih Soiea-mila. Razvoj Maribora po prevratu Na Ljudski univerzi je predaval profesor g. F r a n j o B a š o gospodarskem in kulturnem razvoju Maribora po letu 1918. Po važnosti snovi, ki jo je g. predavatelj obdelal, in tudi zato, ker je govoril o vsestranskem napredku Maribora, je bilo pričakovati, da bo poset mariborskega občinstva na tem predavanju večji kakor je bil. Predavanje pa je poslušalo le nekaj rednih obiskovalcev predavanj Ljudske univerze ter mladine. S pričujočim predavanjem je Ljudska univerza zaključila niz predavanj, ki jih je priredila ob dvajsetletnici Jugoslavije in ki naj bi kot nekaka zaokrožena celota prikazala splošni razvoj vseh področij javnega življenja Jugoslavije, zlasti pa Slovenije in Maribora. Ta jubilejni ciklus predavanj je zaključilo izčrpno predavanje g. profesorja Baša o industrijskem, gospodarskem, komunikalnem, populacijskem, kulturnem, topografskem in obče-prosvetnein razvoju Maribora. S predavanjem, ki ga je g. predavatelj čital, je podal izčrpno, z mnogimi konkretnimi dejstvi in statistikami podprto podobo povojnega Maribora. Očrtal je razvoj industrije, zlasti tekstilne, podal sociološko razčlembo mariborskega prebivalstva, označil pomen Maribora v prometnem oziru, ki ga je imel pred osvobojenjem if po.njem, rast in razvoj prebivalstva mesta številčno in po slojih, razvoj javnih ciel v mestu in okolici, pojav mnogih kulturnih, umetniških in občeprosvstnih pridobitev povojnega Maribora in mnoga druga vprašanja mariborskega javnega ■'' vljenja. Vendar bi bilo treba predavanje prav zaradi tega, ker se je v pretežni meri naslanjalo na številke, ki jim poslušalstvo mogoče niti ni moglo s haskom Cediti, podrobneje proučiti, če bi naj ‘ 1’spešno opravilo tisti namen, ki mu bilo posvečeno. m. »Kulturni in gospodarski napredek slovaškega naroda« je predavanje, ki ga bo imel v ponedeljek, 12. dec., g. prof. Jan Šedivy v Ljudski univerzi. V petek, 16. dec., priredi pisatelj Juš Kozak »Literarni večer«. m. Lutkovno gledališče Sokola Mari-bor-matica ponovi v nedeljo, dne 11. t. m., ob 15. uri »Prebujenje«, igrico v 3. dejanjih. prav toliko, ko neki drugi najemnik, ki ima veliko sobo v isti hiši in ki mu štiri hčerke zaslužijo skupaj mesečno okoli 1000 din. m. Modernizacija mestne plinarne. V kratkem bodo pričeli izpopolnjevati in modernizirati mest. plinarno. Staro plinsko peč bo nadomestila nova komorna peč, ki jo bodo drugi mesec pričeli graditi. Darujte FOTO ALBUME NALBVNA PERESA PISEMSKI PAPBR Največio izbiro Vam nudi V. WEIXL IN SINOVA m. V zvezi z nenadno smrtjo Ane Ž. so studenški orožniki prijeli Rozalijo N. in jo osumili odprave telesnega plodu. Izročili so jo sodišču. m. Karambol v magdalenskem predmestju. Na križišču Frankopanove in Valvazorjeve ulice sta trčila osebna avtomobila ravnatelja Plaskana iz Maribora in posestnika Pihlerja iz Pesnice. Obe vozili sta hudo poškodovani. m. Ukradeno kolo. Ključavničarju Srečku Šumru je nekdo izpred Nabavljalne zadruge v Frankopanovi ulict ukradel kolo »Roaster« z evid. številko 21919. m. Umrli so v Mariboru 32-letni davčni praktikant Strojan Josip, 54-letni upokojeni vlakovodja Škrabi Alojz, 18-letni tovarniški delavec Štern Slavko, 23-letna predica Vrbnjak Marija, 53-letna posestnikova žena Tončič Antonija, 61-letni občinski revež Repina Josip in 17-letna posestniška hči Danko Terezija. m. Važno za novinarje. V Mariboru stanujoči člani ljubljanske sekcije JNU oziroma Mariborsk. novinarskega kluba se DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. O in 540.000: 97115 Din 200.000: 82122 Din 100.000: 46078 Din 60.000 : 99765 Din 50.000: 19171 m. 160 kg rib so prodali včeraj na trgu. Din 12.000: 9963 32699 68028 75651 98155 Ker je biio razmeroma malo rib, so bile Din 8000: cene nekoliko višje kakor navadno. Gi- 6“"181 68y31 799ti- rice so bile po 10—12 dinarjev, asial po. ' ~ ‘ ^iti 5000: 26 dinarjev, kalamaj po 20—24 dinarjev, I 10843 12619 13873 25156 36740 38312 38389 barboni po 28—30 dinarjev, moli po 19 38569 43383 46088 48222 5M83 £7003 66624 dinarjev, karpi po 12 dinarjev, ščuke po 18 dinarjev in karašovci po 8 dinarjev kilogram. m. Avtomobilska nesreča Mariborčana v Slavonski Orahovici. Te dni je neki Mariborčan v Slavonski Orahovici s tovornim avtomobilom povozil Mileta Puhača iz Like. Mož je tik pred voziiom padel na tla in avtomobilska kolesa so ga zelo nevarno ranila. Nezavestnega poškodovanca so takoj prepeljali v bolnišnico. V sobotnem vlaku do Poljčan V soboto sem se peljal v šolskem ' laku, ki odhaja z glavnega kolodvora "b 13.0") in pelje samo do Poljčan. VIak je prenatrpan s šolarji in dijaki. (H> sobotah se lega vlaka poslužujejo Uidi delavci iz mariborskih železniških delavnic, ker že opoldne končajo '■ delom. Od težkega dela utrujeni delavci nimajo kam sesli, nili stali ne 'Morejo udobno, tako je vlak prenapolnjen. Začudil pa sem se šolski mladini, ki ni nili malo obzirna do izmučenih delavcev. Drugi potniki so Sl‘ z menoj zgražali nad surovimi odgovori šolarjev, ki so jih dajali na Prošnje, delavcev, da jim prepustijo ‘iiesta, kar bi si* vsekakor spodobilo. Gladina daj prednosl starejšim! Zalo ,Ji bilo umestno; tla šolska vodstva "pozori j o dijake, ki se vozijo s poljanskim vlakom, na primerno dostojni in prepričan sem, da bo tako /‘Pozoriln zaleglo. Železniška uprava P'1 naj vsaj <>1> sobotah temu vlaku Priključi Še dva rezervna voza za že,-^‘zniearje. šolarjem pa naj določi po-s' biU' vozove, kakor je to na drugih Progah nujno pozivajo, da izroče klubovemu vodstvu (Kopališka ulica 6, 2. nadstr., vrata 63) do torka, 13. t. m., opoldne po dve sliki in din 5.— za nove železniške legitimacije. — Vodstvo Mariborskega novinarskega kluba. m. Angleško predavanje. V sredo, 14. t. m., predava v realki, pritličje levo, Mr. St. Clissold, diplomiranec Oxfordske univerze o (Broadcasting in England) — angl. radiofoniji. Prijatelji vabljeni. Ob 20. uri. m Stolna Vincencljeva konferenca v Mariboru iskreno prosi dobre Mariborčane. da njenega pooblaščenega nabiralca ne odklanjajo, temveč se vsak oddolži z majhnim prispevkom; zlasti z ozirom na bližajoče se božične praznike. —• Pripominja se, da konferenca podpira 75374 78444 83755 99630 30524 30781 Din 2000: 3076 3212 5870 9289 20506 25314 25928 27570 28299 32194 33140 33767 38930 40588 40610 45717 52119 53877 54292 69621 84749 89080 90 351 33857 15603 41006 42397 5114« Pooblaščena glavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Ma* rrbor. Gosposka ulica 25. Bemm najceneje pri BUREŠ FRANJO urar, juvelir in optik, Vetrinjska ul 26 m. Okraden tovarnar. Tovarnar Jurij Polak iz Dr. Rosinove ulice je prijavil policiji, da mu je neznani storilec z dvorišča ukradel 7 svilenih srajc, 7 brisač, ni. Zatekel se je ovčjak srednje veliko- več žepnih robcev in nekaj drugega pesti, po hrbtu črn, drugače siv, po trebuhu rila. Polak je oškodovan za 1300 dinarjev, rumenkast. Desno uho mu visi. Sliši na, * »Jadran«. Silvestrov večer v Narod- ime »Bum«. Star je 16 mesecev. Žandar-merijska stanica Košaki. m. Ker je slinavka in parkljevka v mestu Mariboru in okolici prestala, se živin- se skupno z inventarjem poceni proda! Naslov v upravi „Večernika“ pod šifro: .ATELJE" nem domu. Zabaven spored! Ure In zlatnina tudi na odplačila brez povišanja cen pri M. Ilger-jev sin, Goski sejmi v Mariboru zopet otvorijo. Pr- ' sposka 15.___________________________________________ vi goveji sejem bo v torek, 13. dec., prvi svinjski sejem v petek, 16. dec. m. Voz prevrnil dve stojnici na Glavnem trgu. Včeraj popoldne je neki dvo-vprežni voz trčil v stojnici branjevke * Predavanje pri Združenju trgovcev. V sredo, dne 14. decembra t. 1., priredi podpisano Združenje trgovcev ob 20. uri v svoji dvorani, Jurčičeva ul. 8^1 predavanje o temi »Železnica in javnost«; ore-črnko in njene sosede na Glavnem trgu c]avai bo višji železniški kontrolor g. Fer-ter ju prevrnil. Prodajalki imata veliko Žužek. — Vabimo vse naše člane, tr-škodo, ker se je razbilo mnogo jajc, po g0vske nameščence in nameščenke kot tleh se je razlil med, neuporabno pa je tudi maslo in sadje, ki se je povaljalo v prahu. "i- Služba na magistratu. Na dan voli-11 ■ dec., bo na magistratu ves dan S,. -b-’- Stranke ki žele informacije zara-volitev, se mi’ oglase na magistratnem Predsedstvu pri a. Rodošku, ali pa kliče j.) tcl- ^tev. .>3-77 r.nako bo služba v koh-^ripcijskem uradu. tel. štev. 25-87. AKADEMSKI PLES dne 5. januarja 1939 v Sokolskem domu (Union) priredi Akademska podporna zadruga stare onemogle, ki svojega uboštva ne upajo javno pokazati, a dostikrat živijo v silnem pomanjkanju in bedi. m 50 din prejemkov — 100 din najemnine. V eni izmed novih stanovanjskih hišic. ki jih je mestna občina zgradila za barakarje in vagouarje, stanuje v maji podstrešni sobici sivolasi občinski revež. Je oče dveh otrok, ki hodita v šolo. Od občine prejema mesečno 50 din podpora. Od tega denarja pa mora plačevati za malo sobico na podstrešju mesečno 100 din najemnine mestni občini. Nesmiselno zahtevati od 50 din dohodkov 100 din najemnine. nepravično pa ie tudi to, da plačuje revež za malo podstrešno sobico in. 20 zavojčkov saharina so zaplemb studenški orožniki zakoncema Frideriku in Pavli Danko, ki sta ga v Novi vasi razpečavala. Uvedena je preiskava, ki bo skušala tihotapsko družbo razkrinkati. m. Prometna nesreča. Na križišču Frankopanove in Valvazorjeve ulice je tovorni avtomobil Stanka Zupaniča trčil v vogal Albancževe lekarne. Avtomobil je zelo poškodovan. Škode je okoli 10.000 dinarjev. m. 80-letna starka izginila. Zasebnica tudi ostalo občinstvo, ki se zanima za to važno vprašanje, k obilni udeležbi te poučne prireditve. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Sv. Antonu, Frankopanova ul. 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta, tel. 21-79. Kino * Grajski kino. Prekrasen film »Ogledalo življenja«. Pavla Wessely, Atila Horbiger. Zimski šport, ljubezen. Esplanade kino. Danes najsijajnejša veseloigra »Izgubljena žena«. Paul Kemp. Lucie Englisch, Hans Moser, Theo Lin-gen, Oskar Sima. Mariborsko gledališče Sobota, ob 20.: „Aida“. Red B. Nedelja, ob 15.; »Gašper in Hudamora«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Pesem s ceste«. Znižane cene. Ivana Gašperičeva iz Pušnikove ulice 23 Ponedeljek: Zaprto, v Studencih je prijavila policiji, da je že i Torek, ob 20.: »Kralj na Betajnovi«. Red pred dnevi neznanokam izginila njena 80- ! A. Premiera. Cankarjeva spominska pred-letna mati Josipina Šabeder. stava. Gospodarstvo Borba za »iMosSovansko ..tekoče zlato ' ZAKON O TEKOČEM GORIVU, KONCESIJE ZA EKSPLOATACIJO NAFTE IN MEDNARODNE PETROLEJSKE DRUŽBE. Cim se je pokazalo, da ima naša država naftonosne terene, ki bi se dali izkoriščati, so se pojavile družbe in privatniki z namenom, da si pridobijo koncesije (dovoljenja) od državne oblasti za poedine terene. Zakon o preiskovanju in predelovanju mineralnih olj, smol in-plinov od 21. marca 1922. je omogočil široko privatno iniciativo. V nekaj letih je osnovano 12 družb v Zagrebu in Beogradu, deloma kot podružnice mednarodnih petrolejskih kompanij, deloma z domačim kapitalom. K temu je prištevati dva tuja kapitalista, ki sta se tudi bavila z vrtanjem petrolejskih sond in nekaj domačinov, ki so prišli v posest večjega ali manjšega števila naftonosnih polj v Slavoniji, Medjimurju, Bosni in Dalmaciji. Deset let se je pridno vrtalo širom naše kraljevine. Na mnogih mestih, v Medjimurju, Bujavici, pri Tuzli in Križevcih se je pojavila nafta v večjih količinah. V večini slučajev pa se sploh ni moglo zvedeti, kaki so bili rezultati, ker je bilo v interesu gotovih krogov, da se o jugoslovanski nafti čim manj ve, govori, piše in razpravlja. Mnoge vrelce so često na tajanstven način »zamašili« in kot taki so prinašali svojim lastnikom ne redko večje koristi kot bi jih sicer. Že takrat se je vodila borba za jugoslovansko nafto, sicer v tajnosti, (oda dovolj izrazito. Računa se, da je bilo v svrho preiskovanja jugoslovanske nafte investiranih preko 250 milj. din. To in še marsikaj drugega jasno govori, da ima Jugoslavija nafto in to v količinah in take kvalitete, da bi se splačala njena eksploatacija. Važnost nafte ie uvidela tudi državna oblast, in zato je minister financ s finančnim zakonom za 1933-34. ustavil vsako nadaljnje izdajanje koncesij za preiska-vanje in izkoriščanje nafte v Jugoslaviji privatnikom. Monopolska uprava je edina pooblaščena, da se bavi s tem poslom in celotna oskrba in kontrola med pogonskimi sredstvi, uvozom, predelavo in prodajo je prišla pod njeno kompetenco. V teku 4 let je monopolska uprava izvršila obsežna preiskovanja naftonosnih terenov v okolici Tuzle. V Požarnici je celo imela uspehe, kakor se vsaj govori. Vendar pa vrtanja, za katera je potrošenih ca. 00 milijonov, v splošnem niso daia rezultatov, katerih se je monopol nadejal. Zato in še iz drugih vzrokov, je letos tak režim opuščen, češ, da ni dobro, da si država edina pridrži pravico nad preiskovanjem nafte. Ministrski svet je nato sprejel novo uredbo o tekočem gorivu, ki daje privatnikom in družbam zopet možnost, da se posvetijo temu poslu. Poleg te glavne določbe pa predvideva nova uredba še druge važne stvari. Monopolski upravi pripada še vnaprej prednost v izbiri terenov, ki še niso dani v eksploatacijo, katere bi pa ona želela preiskati odn. izkoriščati. Na podlagi te določbe, si je monopolska uprava nedavno rezervirala večje število naftonosnih polj v Medjimurju, kjer namerava nadaljevati započeta dela. Ista uredba določa, da morajo imeti uvozniki nafte in njenih derivatov, kakor tudi uvozniki bencina in drugih gotovih produktov, stalno na skladišču rezervo, ki znaša najmanj '/* letne proizvodnje. Rudarske pravice, ki veljajo samo 30 let, se lahko podaljšajo še za 20 let, vendar pa bodo vsa podjetja, ki se bavijo s tekočim gorivom v tem pogledu izenačena ne glede na to, kdaj jim je bila koncesija izdana. Uvoz nafte in derivatov po novi uredbi ni več svoboden temveč je potrebno dovoljenje monopola. Vsa podjetja, ki se bavijo z nafto ali gotovimi produkti, spadajo pod kontrolo monopol-ske uprave in so dolžna, da prispevajo ob priliki izdajanja dovoljenj gotovo svoto, ki bo šla v fond za preiskovanje jugoslovanske nafte. Nova uredba o tekočem gorivu je prinesla veliko živahnost v zainteresirane kroge. Že nekaj mesecev sem se mnogo govori in piše o tem, kdo bo dobil koncesije za našo nafto. Zanimanje za jugoslovansko nafto je zelo poraslo. V glavnem iz dveh razlogov. Romunski vrelci bodo namreč v nekaj letih prazni, a vodeča petrolejska družba na svetu, Rockefellerjeva Standard Oil Company of Navv Jersey je radi nacionalizacije industrije in rudarstva v Meksiku izgubila od svoje produkcije letno 5 milj. barrelov (barrel je 158 litrov!). Z ozirom na tako situacijo se je Standard Oil prvi in najbolj vneto začel zanimati za koncesijo v naši državi. Že leta 1936., ko se še ni pričakoval tak obrat stvari, je Standard Oil ustanovil v Beogradu svojo afiliacijo pod imenom »Jugoslovensko istraživačko a. d.«. Na čelu se nahaja R. Bellton, predsednik Standarda za Evropo, dva direktorja Standarda iz Rumunije, dva beogr. advokata (St. Vagner in St. Janjič) in Beograjčan, inž. Sava Veljkovič. Naloga tega društva je bila, da preišče celo kraljevino v pogledu nafte in rud. Danes si seveda društvo predvsem prizadeva, da dobi koncesijo in je voljno v preiskovanje nafte v Jugoslaviji investirati ca. 200 milj. din. Beograjski strokovni list »Privredni pregled« je 15. X. prinesel zanimiv članek o tem vprašanju. Med drugim pravi, da se vršijo raziskovanja v največji tajnosti, da so bili letos pri nas ponovno neki ameriški in rumunski eksperti in da se pričakujejo senzacionalna odkritja. — Glede koncesij pravi, da sta se do zdaj javili dve grupi (švicarska in ameriška), da pa se pričakuje osnovanje družbe z angleškim kapitalom. (To bi bil vsekakor Shell). Po najnovejših informacijah je velika mednarodna kompanija »»Golf Oil Com-pany« ponudila naši državi sledeče pogoje: ako dobi koncesijo, bo investirala v posel okrog 500 milj. din. Golf Oil C. je last bivšega ameriškega ministra financ Mellona. Jasno je, da prekaljeni ameriški finančnik in petrolejski magnat Mellon ne bi investiral tako ogromne sume v podjetje, katerega bodočnost bi bila ne-izvestna. To je nov, nepobiten dokaz, da ima Jugoslavij- nafto. Za to nafto se danes borijo mednarodni trusti in vsa naša javnost pričakuje z največjim zanimanjem izid te borbe, borbe za prvo sirovi-no sveta! bg. Razvoi mariborskega denarništva Kakor skoraj vse panoge gospodarskega življenja, tako nudi tudi razvoj denarništva v Mariboru v prvih dveh desetletjih samostojnega državnega življenja Jugoslovanov razgibano podobo. Stanje denarništva je merilo za razvoj gospodarskega udejstvovanja vsake pokrajine. V nihanju razvojne kurve denarnih zavodov se izraža prosperiteta prebivalstva. Zato ne bo odveč, če se tudi na tem področju nekoliko pomudimo, ko polagamo bilanco o našem delu v preteklih 20. letih. V splošnem s položajem našega denarništva ne moremo biti zadovoljni, ker nam spričo gospodarskega stanja Jugoslavije v drugi dekadi državnega življenja ne more nuditi prave opore. V prvih povojnih letih so se naši denarni zavodi lepo razvijali, saj je bila doba inflacije in sploh gospodarske prosperitete. Banke in posojilnice so imele obilico denarja, ker se je takrat vse z lahkoto in z velikim dobičkom prodalo. Blago je imelo visoke cene, prebivalstvo se je naravnost trgalo zanj, ker je bila domača produkcija šele v povojih. Ustanavljala in financirala so se podjetja in denarni zavodi so dobro zaslužili, saj so bile obrest! visoke. Krediti so bili večinoma poslovni in so se hitro vračali. Vsi ti zavodi poslujejo vestno in realno mači bančni vzaod, Štajersko eskomptno banko. Kmalu se je pa fuzionirala s takrat nastalo Slavensko banko in je postala le njena mariborska podružnica. Pojemanje konjunkture v drugi polovici prve dekade povojnega življenja in pojavljajoči se znaki splošne gospodarske krize, so dovedli do poloma te banke. Odtlej Maribor nima več svoje lastne banke. Pač pa posluje tu več močnih podružnic slovenskih in jugoslovanskih bank. Tako imajo v Mariboru svoje podružnice Ljubljanska kreditna banka, Zadružna gospodarska banka, Celjska posojilnica. Jugoslovanska udružena banka, Prva hrvatska štedionica in seveda tudi Narodna banka. Ug-odnejšo sliko nam v tem pogledu nudijo hranilnice in posojilnice, ki so sc vse lepo razvijale v predkrizni dobi. dasi seveda niso pokazale tako hitrega tempa kot banke, ker sta pač njih namen in delokrog povsem drugačna. Posojilnice dovoljujejo posojila na daljšo dobo, tako imenovane srednje- in dolgoročne kredite in pa hipotekarna posojila, ki se vračajo navadno šele v 10. ali 20. letih, zlasti ako gre za stavbne namene. Gospodarska depresija, in s tem v zvezi denarna kriza, sta razvoj posojilnic tudi v Mari- boru zelo zavrla in poslovanja spravna za nekaj časa na minimum. Vioge so večinoma zamrznile in vlagatelji so se morali zadovoljiti z malenkostnimi zneski, ki so jih lahko dvigali vsak teden. Ko je pa kriza jela nekoliko pojemati in so denarni zavodi zopet pridobili zaupanje prebivalstva, je napetost nekoliko popustila in počasi so se začele množiti nove vloge. Prišla pa je uredba o ureditvi kmečkih dolgov, ki nalaga našim denarnim zavodom velika bremena, ker morajo odpisati polovico dolgov in porabiti rezerve za kritje primanjkljaja. Najbolj so bile pri tem prizadete prav kreditne zadruge, ki sicer kažejo lep razvoj. Upati je, da se bodo tudi te težave kmalu prebrodile in da bodo potem naše posojilnice zaplule v mirnejše vode. Na čelu hranilnic in posojilnic stoji Mestna hranilnica mariborska, drugi najmočnejši samoupravni denarni zavod v Sloveniji. Temu komunalnemu zavodu K lepa bodočnost zajamčena, ker se je lani. sanirala s posojilom 18 milijonov dinarjev, ki jih je prejela občina od Hipotekarne banke za odplačilo svojega dolga pri Mestni hranilnici. Druga močna posojilnica na zadružni podlagi je Posojilnica v Narodnem domu, ki financira tudi mnogo domačih podjetij. Krepka je dalje Spodnještajerska ljudska posojilnica, potem pa cela vrsta drugih posojilnic, ki vse več ali manj kažejo lep razvoj. Precej star je Kreditni zavod, ki so si ga pred leti ustanovili mariborski Nemci m ki je že zdavnaj likviden. Banovinska hranilnica se bavi večinoma z večjimi denarnimi operacijami in je važen čini-telj v gospodarskem življenju Maribora in okolice. g. Sejmi 12. decembra: Kostanjevica, Lilija, Središče ob Dravi. Borzna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2393.41—2408.04, Berlin 1763.03- 1776.91, Bruselj 740.95—746.01. Curih 996.45— 1003.52, London 205,26—207.32. Nev/ York 4369.75—4406.07, Pariz 115.41— 116.85, Praga 150.43—151.54, Trst 230.74 —233.83. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 462—464, 4% sev. agrarji 5 S. 50" 59.50, 4% agrarne 59—61, 6% dnini. obv. 87—87.75, 6% begi. obv. 88.25—89.50, 7% stab. pos. 96.50 d., 7% inv. pos. 99.50, 1% Blair 90—91, 8% Blair 95 75—96. Delnice: Narodna banka 7600 d.. PAB 220 d-Trbovlje 185—187.50. KRALJICA MARIJA ROMUNSKA: 95 BfoMš utajena Rada se spominjam še tiste velike vojaške parade, ki je bila tedaj prirejena in h kateri smo prišli na konjih: stric, cesar, papa v nemški huzarski uniformi in jaz. Stric je naroči! slikarju Adukiovviczu, da je ta prizor naslikal. Teta in njene dame so sedele tisti čas v kočiji a la Doumont. Cesar je bil zelo navdušen za moje jahalne sposobnosti in mi je pozneje poslal v spomin na obisk iz svoje konjarne odlično kobilo »Pre-ciozo«. Po slovesnostih v Bukarešti smo se odpeljali vsi v Sinajo. Sobe v gradu Pelešu, v katerih je stanoval I'ranc Jožef, so ohranile še do dandanes ime »cesarjeve sobe«. V Sinaji smo priredili več slovesnosti in izletov, med njimi tudi izlet k planinskemu posestvu Stani, kjer je imel kralj svoje črede živine. Vendar je ostala pri vsem tem kraljevska togost, ki ni dovolila iskrenejše zabave. Cesar Viljem ni prišel nikoli na obisk v Romunijo, čeprav se je stric trudil, da bi tak obisk pripravil. Tega je bila kriva največ sestrična Charley, ki je storila vse, da bi poglobila nasprotje med obema. Mojemu možu je bilo zaradi tega zelo hudo. Upal je vedno, da bo tudi nemški cesar nekega dne sledil zgledu avstrijskega, toda upal je zaman. Papa je ostal po odhodu cesarja še nekaj časa pri nas. V Sinaji se je zefo dobro počutil. Auntv ie poznala papana še iz mladosti. Pokoren volji svoje kraljevske matere, je obiskal razne dvore, da bi se ogledal po primerni nevesti, in tako je prišel tudi v Neu-Wied, kjer je živela poetična Elizabeta. Ko sta ona in njena mati odkrili, da igra violino, sta ga peljali v brezov gozd, kjer jima je moral igrati. O tem sta se pogovarjala tudi na tem papanovem obisku. Auuty je trdila, da je bil to njen mladostni roman, toda papana ie kot Angleža brez fantazije prav to odbilo, da je odšel iz Neu-Wieda brez neveste. Pri izletu na goro je Aunty privlekla s seboj nekega slikarskega pevca, ki naj bi nam pel pri pikniku arije. Mož je imel nemogoč glas in pokvarjen posluh. Bala sem sc zato popolnoma upravičeno, da bo papa pozabil na obzirnosti in vkrojil. Da bi preprečila neprijetnosti, sem sedla čisto zraven njega na neko ska- lo. Ni trajalo dolgo, in papa je pričel godrnjati, češ da se ne pusti imeti za norca. Pomirila sem ga le s težavo in nazadnje našla pretvezo, da sem ga mogla odstraniti. Aunty je pa strmela v »umetnika« vsa zaverovana in je bila zelo razočarana nad papanovo odstranitvijo. Pozneje, ko je papa odpotoval, mi je dejala, da sc je neverjetno spremenil in ni ostalo na njem nič, prav nič nekdanjega, celo ne »ljubezen do glasbe«. Skušala sem jo prepričati, da moški s sedemdesetimi leti vendar ne more bit tak, kakor z dvajsetimi. Toda odgovorila mi je: »Zakaj se pa jaz nisem spremenila?« In v tem je imela skoraj prav. Ne, ona se ni razen po zunanjosti nič spremenila. Moji gosti so vzbujali v »starem dvoru« vedno neko zaskrbljenost. Posebno je veljalo to za mojega bratranca Borisa, katerega kot velikega kneza niso mogli prezreti in so ga morali sprejeti z vsemi častmi; Boris je bil tip človeka, ki se rad zabava. Zato se m čisto nič ujemal z našim svetom večnega vzornega reda in delovnega programa. Boris je bil dober dečko, a po mnenju mojih »poznih vzgojiteljev« nevaren. Obnašal se je včasih otroško veselo, včasih razbrzdano radostno, pa zopet melanholično in zamišljeno. Bil N tako docela ruski značaj, ki se ne da niti določiti uiti popolnoma razumeti. Nekoč me je obiskal s svojim bratom Andrejem; drugič pa z mojim bratom Alfredom in tremi prijatclP častniki. Razen njih sem imela tedaj na obisku še nekega angleškega gosta. Tedaj sem spoznala, kako hudo je mladi gostiteljici imeti hkrati opravka s lolikinu mladimi in ljubosumnimi gosti. Prisegla sem si, da ne bom nikoli več sprejela pod svojo streho večjega 0 vila take družbe. Alfred in Boris sla bila nad Romunijo navdušena, ker jima je bila nekaj novega. Posebno pa jima je ug<> jala ciganska godba. Ta nam je igrala tako dolgo. n k 1 c r ni stric dejal, da je nespodobno, vlačiti te cigm na dvor. V času, o katerem pripovedujem, sem bila koniaJ d\ ter mo, postane trmasta, se izpozabi in krene na pota. Tudi jaz sem se zato rada zabavala, toda on ■ >i 1 a sem vendar vedno pravo mejo. (Dahe »iedlJ V času, o katerem pripovedujem, sem bila Kom Jvajset let stara. Mladina, kraljevska ali nckraljevs-ierja svoje pravice, in ako ji otroško zabavo vz'"' ■ v...,,.,. c o in U" f P tl P ll6. b4. axb4 27. axb4. Le7 28. Thbl, Tc4 29. Sxb5. Txb4 30. Txb4, Lxb4 31. Ki.?, g6 32. Tb3, La5 33. Ta3. Ld2 34. Ke2. Tb7 35. Sd6. Tb2 36. Ta8+. Kh7 37. Sxi7, gxh5 38. Se5. Lcl+ 39. Kd3. Td2 4'/. Kc3, Tg2 41. gxh5, Lxe3 42. Ta7 « in remis. Križanka št. 11 12 3 4 5 6 7 8 II III IV V VI VII Vlil IX X XI i — a m m ss M m — — 1 i i — ■ ■ i l 1 m Darujte za aziini sklad PrL! Besede pomenijo: Vodoravno: I. cvetica; II. Adamovo rebro; najmanjši del prvine; III. pokrajina v Španiji; IV. žuželka; mesto na jugu; V. moško ime; VI. moško ime; izraz žalosti; VII. mesto na jugu; osebi iz Shakespearejeve tragedije; VIII. nemški zaimek; veznik; del voza; IX. vrsta lova: zaimek: X. strast: XI. naselbina: potem. N a v p i č h o: I. evropski polotok; 2. pridelek; evropska prestolnica; 3. gora, znana iz balkanske vojne: del glave; 4. zaimek: jadranski otok: 5. astronomski izraz; mitološki popotnik; 6. evropska država: predlog; 7. prislov; goska skupina na Balkanu; 8. vrsta blaznosti; obed. Zenski kotiiek Pred sezono ..bele opojnosti1* Zadnja leta si je ženski svet prisvojil skoraj vse vrste športa,, s katerimi so se nekoč bavili izključno moški. To je popolnoma razumljivo, saj žensko telo čuti prat tako potrebo po nekem razvedrilnem in krepilnem gibanju v svežem zraku. Med najlepše in najpopolnejše vrste športa spada brezdvomno smučanje — seveda, ako ne pretiravamo. Pri smučanju se telo vsestransko in enakomerno razgiblje, pljuča pa se v obilni meri na-srkajo svežega zraka. Da pa ne bo pri tem trpelo preveč srce, ima vsakdo pri sebi najboljšega stražarja — razum. Vsa-:va stvar je v preveliki meri škodljiva, to-, rej tudi vsak šport. Do prave meje izvajan šport, pa ima na telo naravnost blagodejen vpliv. December je tu. Z vsakim dnem lahko pričakujemo belo odejo, ki ji je zadnja doba dala kaj lep naziv, namreč '>bela opojnost«. Saj za pravega smučarja ali smučarko to tudi je prva opojnost. Samo nikar je ne. pričakujmo prekrižanih rok. Saj je v zimi tako malo lepih, za dobro smuko primernih dni, da bi bilo res greh, da bi jih tedaj izgubljali s pripravami na smučanje. Zadnji čas je. da se pripravite. Kdor je pomladi za smuči primerno poskrbel, bo imel. sedaj manj dela. Toda mnogo je smučarjev, še več pa smučark, ki spomladi postavijo smuči v kakšen kot na podstrešju v takem stanju, v kakršnem so jih pač zadnjikrat vzele z nog. To naj se ne zgodi več. Če se pa že je, pa takoj na podstrešje in prinesite »dil-ce« na svetlo. Se je čas, da les primerno prepojite s kakšnim v to svrho namen- jenim sredstvom, ki ga dobite v trgovini z raznimi zdravili in mazili za smuči, da se vam ne bo zgodilo, da vam les ob pr- vi težji priliki radi izsušenosti poči. Nato pa posvetite posebno pažnjo vezavi. — Jermenje namažite, da bo postalo zopet mehko in prožno. Če se je v lanski sezoni mogoče preveč obdrgnilo, ga raje nadomestite z novim. Če ste si mogoče nabavili nove čevlje, preizkusite, če sodijo k starim vezem, da ne bo že pri prvi turi nepotrebnih »pik« ali celo težjih nezgod. Ko ste tako vsestransko pretipali smuči (pozabiti pa tudi ne smete na palice), jih morate napeti, da bodo postale do prve uporabe prožne. Ko si še oskrbite voska, toplih nogavic in rokavic ter popravite in pripravite lansko smučarsko obleko, bi bili, kar se opreme tiče, na smuko pripravljeni. To pa še ni vse. Pripravite je treba tudi telo. Tudi vse mišice telesa morajo biti prožne, da bodo lahko odgovarjale zahtevam, ki jih stavi na njih smučarski šport. Mišic pa seveda ne moremo namazati z nekim mazilom, ampak jih moramo pripraviti s primerno telovadbo. Enkrat ali dvakrat na dan si vzamite nekoliko časa in izvajajte razne vaje, pri katerih bodo zaposlene vse mišice. Spočetka se bodo pojavljale bolečine, toda čez par dni bo po dobrih vajah telo utrjeno. Tako vsestransko pripravljena smučarka se Mrko res veseli prvega snega. Le s pogumom na delo, da vam bo pozneje smučanje res v užitek. Smuk! dinjstvu. Toda, če se boste le malo potrudili, boste v kratkem času izločil; vse druge misli in se posvetili popolnoma knjigi. Treba si je samo reči: Sedaj ne bom mislila na nič drugega, nego na to, kar je v knjigi. V kratkem času vam bo postala ta večerna ura čitanja tako ijub.i in neobhodno potrebna, da si ne boste mogli zamisliti spanja, ako niste poprej vsaj eno uro čitali. Postali boste duševno sveži in prožni. To bo prijetno delovalo tudi na otroke in na vašega moža. Mogoče se zadnje čase že niste vedeli več kaj pogovarjati z njim. Knjiga vam bo dala novo gradivo. Moža bo veselilo, če se bo lahko z vami pogovarjal tudi o takih vprašanjih in bo ponosen na vas. Knjiga je prijateljica, ki nas nikoli ne razočara. In branje je tisto, v čemer se lahko izživljamo, ne da bi izpremeir.il način svojega življenja. Nadomešča nam potovanja, prigodbe in velika doživetja, obogati nam duševno obzorje in oplemeniti čustvovanje. zelenim peteršiljem, glavnato solato, redkvico in z limono. Zena — gospodinja in knjiga Če vprašaš precej zaposleno gospodinjo in mater, ali bere kakšno knjigo, nam bo navadno z neko nevoljo odgovorila, da ne utegne, ker ima preveč dela. Res je, da ima mati in gospodinja mnogo dela in polno glavo skrbi, toda kraj vsega ne bi nikoli smela popolnoma pozabiti na sebe. Kakor se mora žena telesno negovati, tako si mora pritrgati dnevno vsaj malo časa tudi za nego svoje duše. Nikoli se ne sme vdati duševni lenobi. Duševna lenoba pomeni staranje, duševna živahnost pa mladost. V korist vsake žene bo, če bo kolikor mogoče mnogo brala. Gospodinja si sama urejuje svoj delavnik. Ali bi ne bilo mogoče časovno razvrstiti dela tako, da ostane zvečer urica, ki bi jo lahko posvetila knjigi? če ni drugače, pohitite malo z delom, da boste zvečer poprej gotovi. Saj poleg koristnih strani, ki vam jih nudi ura čitanja, vam bo to obenem tudi ura razvedrila. Še danes si poiščite doma ali v knjižnici primerno knjigo in se je lotite. Spočetka se vam bo težko vživeti v knjigo, ker doslej niste bili vajeni na večerno čitanje. Misli vam bodo uhajale k vašemu gospo- Kuhinja Kako cvremo ribo. Ribe ocvremo navadno na olju, ker olje lahko segrejemo do višje vročine nego mast, ne da bi se zažgalo. Pri večji vročini se riba hitro speče, in ne razpade, čim manjša je riba, tem prej je ocvrta. Ne smemo pa vreči v pouov več rib hkrati, ker se potem olje preveč ohladi in se ribe bolj kuhajo kakor evro. Večjim ribam napravimo ob straneh podolgovate, .Vs cm globoke zareze, da so prej ocvrte. Vsako ribo pomočimo najprej v osoljeno mrzlo mleko, nato pa povaljamo v moki, da se nabere okoli ribe nekakšno rahlo testo, ki pri cvrenju zarumeni. Ko se ocvrte ribe od-cejajo, jih osolimo, potem pa zložimo na krožnik in takoj postavimo na mizo. Okrasimo jih z zelenim peteršiljem, zraven pa položimo košček limone, da lahko vsak gost po svojem okusu poškropi ribo z njenim skom. Češka solata. 15 dkg telečje in 10 dkg puste svinjske pečenke ali pa kuhane govedine, 5 dkg kuhanega belega fižola, eno veliko jabolko in 4 manjše olupljene kisle kumarce zrežemo na rezance, pride-nemo 3 dkg sesekljane čebule, ‘/s dkg kaper, 5 zrn stolčenega belega popra in pol žličke gorčice ter vse skupaj dobro premešamo, nato pa stresemo v majonezo iz treh rumenjakov, nakar naj solata tri ure počiva. To solato predenemo potem v stekleno skledo in jo okrasimo z Praktični nasveti Kako čistimo srebrne predmete. Z vodo, v kateri smo kuhali krompir, odpravimo lahko vsak madež iz srebrnine. Porumenelo perilo zopet obledi, če ga daš za nekaj časa v kislo mleko. Usušeno mažo za čevlje napravimo spet porabilo, če ji dodamo nekaj kapljic mleka in jo počasi segrejemo na ognjišču. Nu*edna. s4o£ica upliva na ves organizem-Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je CsLrtg.lflr.mutt.VlLS« Barvaste usnjene predmete, ki so zamazani, očistiš takole: Raztopi v vroči vodi jelenje soli, ki jo dobiš v drogeriji-Pomoči krpico v to tekočino in drgni z njo po umazanih delih, da se začne peniti, in nesnaga izgine. Treba pa postopanje parkrat ponoviti. Potem briši s. suho mehko krpo tako dolgo, da se usnje posuši. Filatelija f. A. E. F. (francoska ekvatorialna Afrika) je dobila dva pretiska: 0.65 r 0.35 in 1.75+ 0. 50. f. Francija bo izdala pet novih znaraK zaradi povišanja poštnih taks. f. Posebni poštni žig za radio razstavo v Beogradu je uporabljala beograjska pošta ob priliki radio razstave, ki je bil-* v prvi polovici preteklega meseca. Besedilo je bilo v cirilici in latinici. f. Na otoku Borneo, katerega severni del pripada Veliki Britaniji, bodo izdali v kratkem 14 znamk, na katerih bodo narisane različne živali z otoka. f. Poljska pošta bo izdala 4 znamke za svoj urad v Gdanskem. Predstavljajo gdansko pristanišče v 16. stoletju in prizor s trga, kako poljski kmetje prodajajo žito. f. Belgija je izmenjala poštne tarife i" je zato dobilo več znamk pretisk. f. Italija je izdala spominsko serijo oh priliki devetletiiice proklamaeije imperija. Znamke imajo slike italijanskega kralja, Danteja n Leonarda da Vincija. Deset jih je navadnih, 6 pa letalskih. Hotodom večja Petja Rabotkin. Kandidat Matija Jeraj se je vdano smehljal in ogledoval svet. Da, prijazen svet, lepo jesensko vreme, kakor nalašč za tako vzvišene misli. Sicer pa — kakor bo odločila narodova volja. Narodova volja je sveta stvar. Pobožno se je ozrl po širokem vrtu, rumeno listje je odpadalo, jasuo nebo je mirilo razburkano dušo. Da. da. Spet se je vdano nasmehnil. Kakor bo pač narodova volja. Matija Jeraj je že od nekdaj zelo spoštoval narodovo voljo. Človek, ki živi takole v trgu ali v mestu, ima prav za prav malo stikov z narodom. Res, tisto že, bere tiste časnike, kakor jih bere večina naroda, to je že nekaj, nekaj zelo velikega, Bogu in gospodi dopadljivega. Kljub temu pa ima narod včasih svojo voljo. Spočetka na pr. sploh ni hotel sprejeti kandidature. Skoraj presenečen je bil, ko so mu povedali, da je sklep tak in tak; skomignil je z rameni, da ga vse skupaj nič ne briga. Počasi je pa začel premišljevati. Nazadnje je tudi politika plodonosen poklic. Zagledal se je v gosposke obraze, tudi en županski je bil vmes, bili so sami dobrosrčni obrazi in rad jim je ponudil roko. No, če je že narodova volja! In je bila narodova volja. Spočetka ga je ta volja še skrbela. Vedel je, da je včasih nepreračunijiva, čez noč krene v drugo smer. Da, kje naj hi on. Matija Jeraj, vedel, kaj se godi v globinah. Sedel je za mizo in začel premišljevati. Na vsak način je treba narodovo voljo spoštovati, to naj bi bilo jasno. Vendar bo ' eba narodovo voljo preizkusiti. Dal je poklicati vse svoje uslužbence, od hhpeev do pisarjev. Počasi so se zbirali na hodniku, nekateri /, znljavimi ro- kami, drugi nekam gosposki. Mrmrali so nekaj vsak zase in ugibali, če gre spet zaradi kakega znižanja plač. Njih gospodar Matija Jeraj se je pa natihoma smehljal. Da, tako je, če spravi narod v zadrego! Potem si je pogladil brado, stopil pred ljudi in začel govoriti. Taki in taki časi so, narod se je zganil in določa svoje zveste, izbira voditelje. In je izbral tudi njega, Matijo Jeraja, naj za štiri leta zastopa narodove koristi v parlamentu. O izidu volitev ne more biti nikakega dvo-da, da, o tem ne more biti dvoma. Toda včasih zaidejo v svet hujskači, nemirni ljudje, ki živijo od ure do ure in sc ne zavedajo odgovornosti. Tudi o njem bodo raznesli marsikaj. »Da, da,« je vzdihnil Matija Jeraj. Tudi uslužbenci so vzdihnili, to pot z nekim olajšanjem. Torej le ne gre za znižanje plač. No, vse drugo sc že kako prebije. Matija Jeraj je pa nadaljeval. Da, vsi kot en mož morajo ostati na obrambo njegove časti in delovati za njegovo zmago. To je njihova sveta dolžnost. Tako zahteva namreč narodova volja in tej se morajo pokoriti. Končal je s povzdignjenim glasom in bil je zadovoljen, ko je videl, da odhajajo ljudje z veselimi obrazi. Pomel si je roke in si dejal, da mora narodovi volji pač pomagati do zmage. Vendar sc mu je zdel to šele prvi korak. Narodova volji je tako neuravnana, tako spočita po dolgotrajnem odmoru, da ji je treba tu in tam reči lepo besedo, da sc zave in prebudi. Zato se je kandidat Matija Jeraj napotil k tovarnarju Kozobrinu. Našei ga je v pisarni. Debdi mož se je prijazno vzdignil: »Čestitam, gospod Jeraj! • Da, da,« je prikimal Matija, toda do vsega je še daleč. In narodova volja je prav za prav nepoznan činitelj. Tega se zmeraj bolj zavedam.« »Seveda, narodova volja,« je potrdil tovarnar Kozobrin. »Proti narodovi volji se je težko boriti.® Nekaj je umolknil, kakor bi premišljeval, nato je pa skoraj mrmraje dodal: »Doslej sem vedno dobro izhajal z narodovimi zastopniki, podpirali smo sc vzajemno, zakaj oblast in bogastvo sta dva odločilna činitelja v državi.« »Mislim, da bo pri tem odstalo, gospod Kozobrin,« je ponižno dejal Matija Jeraj. Kar se mene tiče, se bom ravnal po tradiciji. V naši rodbini je tradicija doma in tudi sam se živo zanimam za stare šege in navade.« »Saj sem si mislil,« se je razveselil Ko-J zobrin. »Vzajemna podpora je nekaj lepega, tehtnega.« Dvignil se je od mize, stopil k železni blagajni in pomigni! Jeraju. Z vsem vam bom na razpolago!« »Jaz tudi!« je dal roko kandidat. Ko je stopal po ulicah, je ponosno dvigal glavo. Vse je tako rekoč že dobljeno. Narodova volja je uravnana, ni se bati, da bi krenila na napačen tir. Le v hribih, kamor ne sega roka gospoda Kozobrina, tam je negotovost. Dva. tri dni jc še okleval, nato sc je napotil po strmi poti v hribe. Obiskal jc gospoda^ Janeza v beli hiši in se mu poklonil. Govorila sta o marsičem, o vremenu. o zadnji toči, o slabih ljudskih navadah, o alkoholizmu, nato sta prešla na narodovo voljo. >Da, da, narodova volja!« je vzdihnil Matija Jeraj. Gospod Janez je mrko gledal predse, nato je razložil: Narod ima seveda dobre oči in pozna vsakogar do dna, ve, kako misli in če bo varoval naše svete pravice.« Kar se mene tiče,« jc vzdihnil Matija, »se mi zdi, da sem se zmeraj boril za svete pravice in jih podpiral, če ne ravno s kričanjem kot kaki mladiči, pa vsaj * gmotnimi prispevki.« »Da, da, praktično dolo jc vredno veo kot prazno besedičenje,« se je razveseli gospod Janez. Matija je položil na mizo šop bankovcev in jih diskretno porinil k drugim papirjem, »V hribih je nešteto potreb, jaz sem P“ daleč in ne vidim vsega, zato izročim skrb v vaše roke.« Gospod Janez se jc nalahko zahvalil, ko pa je spremil kandidata do praga, m11 je dejal: »Ali ste že bili pri profesorju Svilo-rejcu?« »Pri uredniku ,Kmetskih novic’?« »Da, pri njem.« »Doslej še ne,« je zategnil Matija Jeraj-»Toda takoj se napotim.« »Morate,« je pokimal gospod Janez-»Kmetske novice« predstavljajo narodovo javno mnenje. Tam morate vsekakor potrkati. In Matija Jeraj sc jc napotil k profesorju Svilorejcu, uredniku »Kmetskih novic«. Nekoliko neprijetno mu je bilo, kaj*1 profesorjev že od nekdaj ni maral. Toda to je bil profesor posebne sorte in zelo prijeten mož. Stanoval je v bogatih sobanah in povabil je kandidata tudi na Črn0 kavo. v . , »Mislim, da se bomo razumeli. Naš tisi' vam je na razpolago. Tistih podpor, ka-kor smo jih bili vajeni doslej, ne veha črtati. Tradicija ostane.« »Jaz sem vsekakor za tradicijo,« je i)0" trdil Matija. Potem se je zadovoljen napotil domov ter se pogreznil v globok naslanjač. Zda. jc tako rekoč vse opravljeno. Niti shodov ne bo imel. Kvečjemu kakega večjega, la* kole zaradi lepšega. Vse je urejeno. Narodna volja je mobilizirana. Socialna politika Bolgarska Zveza za zaščito dece Ko jc Bolgarska Unija za zaščito dece začela svoje delovanje, je takoj obrnila vso svojo pozornost na vas, kjer še mče-sar za otroka ni bilo ustvarjenega. Svoje zveste pomočnike je našla med učitelji m učiteljicami, ki jim je ob počitnicah prirejala posebne tečaje, kako naj bi bili čimbolj koristni svoji deci tia vasi. pa-nes ima bolgarska Unija v svojem okrilju 4000 društev in svoje podružnice skoraj v vsaki vasi, čeprav v divjih in oddaljenih gorah. Delo Unije se vrši v zvezi s šolo. Vsaka šola ima svojo kuhinjo in internat. Kuhinja daje stalno prehrano revnim otrokom. internat pa je namenjen otrok >uu ki stanujejo daleč in bi morali po več kilometrov pešačiti do šole. Tako pa preživijo ves teden v internatu in se v soboto vračajo domov, da prinesejo cisto perilo in obvezni veliki hleb kruha, ki ga imajo za ves teden. Starši pa pripe’jejo po voz drv. To je obvezno, ker Unija stoji na stališču, da nihče ne dobi ničesar zastonj. Le starši zelo revnih otrok, ki ne morejo ničesar prinesti niti dati, lahko odslužijo prehrano svoje dece s svojim delom. Za časa žetve in ostalih poljskih del vzdržuje Unija otroška zavetišča pod enakimi pogoji. Otroci lahko ostanejo tu od zgodnjega jutra pa vse dokler se starši ne vrnejo z dela. Unija lahko vrši to delo z gmotno pomočjo države in občin ter privatnih dobrotnikov. Sicer pa je po zakonu o socialni pomoči vsak državljan dolžan, podariti Uniji letno svoj enodnevni zaslužek. — Bolgarski Uniji je uspelo tako v mnogočem zboljšati življenjske pogoje kmečkega otroka, da bo lahko bolj zdr3v, vesel in srečen. Z. P. Francoske matere štrajkajo KER OTROCI NIMAJO ZDRAVIH UČILNIC V majhnem mestecu na jugu Francije je zbudila splošno zanimanje stavka mater. Mestece La Colle - sur - Loup ima le 1600 prebivalcev in 200 šoloobveznih otrok, toda že 8 dni ni šole! Starši imajo dovolj. Naveličani čakanja, da se končno dogradi novo šolsko poslopje, ki bo zamenjalo staro, v vlažni in stari hiši, so se odločili na stavko. Matere so soglasno sklenile, da svoje otroke ne pustijo v nezdrave sobane. »Nova šola, ki so jo začeli graditi 3. oktobra 1934, bi bila že lahko gotova«, pravijo. Zasedle so vhod v šolo, prinesle s seboj pletenje ali šivanje in čakajo. Obenem je šla delegacija na občino, katere župan je demisio-niral takoj, ko je slišal za stavko, nato pa še na okrajni prosvetni oddelek. Za prvo pomoč, da se lahko nadaljujejo dela na novi šoli, so dobili 80.000 fr., obljubljena pa je takojšnja pomoč za potrebno šolsko opravo. Tako bo stavka mater še letos spravila otroke v novo zračno poslopje, ki ne bo ogražalo zdravja mladine. WALLACE BEERY (MGM). Plačani dopust postrežnicam Zopet eden značilnih pojavov v Franciji, kjer praksa prehiteva in dopolnjuje zakonodajo. Čeprav zakon daje pravico na plačani dopust le gospodinjskim pomočnicam in postrežnicam, ki delajo ves dan pri enem gospodarju, vendar imajo v praksi pravico na plačani dopust tud: postrežnice, ki delajo po 1—2 uri na dan pri različnih rodbinah. To dosežejo tako, da prijavijo svojo zadevo najnižj; civilni sodni instanci, ki nato naloži delodajalcem plačani dopust. Ljubezen je vedno kakor vojno stanje. Zato tudi pravimo: premagana ljubezen, osvojena ljubezen, izgubljena ljubezen. (Nietzsche.) "PUSTOLOVEN POLET ZVESTEGA \ Ru,Sii0- ** aiudi ^ °b'aSti m“ f° dovolile poleta v SSSR, zato je od tam SOPROGA s svojjm letalom vred enostavno izginil, časopisje poroča že nekaj dni o drz- , Od tedaj ni bilo več o njem nobenega gla-nem poletu angleškega inženirja. Naj-' su. Se je ponesrečil? Ga mučijo z »nagaj-1 prej j e poročal »News Cronicle« o tem ko« v »Lubianki«? Po zadnjih vesteh iz 'zaljubljenem soprogu. Delal je do 'eta Rusije je pristal inženir po 600 kilomc-1934 kot inženir v Rusiji, kjer se je tudi trškem poletu na polovici poti v Moskvo poročil. Ko mu je pogodba potekla, se je na Kalininskem letališču. Sovjetske obla-vrnil v Anglijo. Hotel je poklicati za se-' sti so zaplenile letalo in njega ter se poboj tudi svojo ženo, pa ji ni mogel izpo- zanimale pri angleških oblasteh, kako je slovati dovoljenja za naselitev v Angliji, s čudnim nenajavljenim potnikom. V An-Te dni je hotel z letalom v Rusijo, da ji i gliji zdaj radovedno čakajo, kako bo izpoluje dovoljenje pri tamkajšnjih obla- j opravil romantični soprog v domovini steli, angleške oblasti pa mu niso dovolile svoje žene. poleta. Zvesti mož se je bil namreč v te --------- svrhe naučil pilotiranja. Ko ni mogel do- X V Rimu kroži naslednja domislica: ! seči dovoljenja,' se je odpeljal v Stock- »če potegnete britanskega leva za rep, ! holm, kjer si je kupil majhno športno le- odpre čeljust in pokaže — ponarejene zo-Italo. S tem letalom je hotel preko Finske [be.« (New Statesman and Nation). Antisemit France Jeza: Jr. Adolf Schreyvogel si je prižgal cigareto in strastno vpijal njen dišeči dim vase. Imel je navado, da je s tem zbral svoje misli in si pomiril živce, preden se ie lotil kakega dela. Sedel je pred pisalnim strojem v lepo in drago opremljeni delovni sobi svoje elegantne predmestne vile in dolgi, sloki prsti njegove ozke, negovane levice so nervozno tipali po tipkah. Pripravljal se je, da napiše zadnje Poglavje svoje najnovejše knjige, katero so že vsi listi v državi naznanjali pod debelimi naslovi. Prinašali so dolge in-tervjuve s pisateljem in njegove najnovejše fotografije. Znana velika založba, ^i je nameravala delo izdati — nadejala se je ogromnega uspeha in v svoji sodbi se navadno ni zmotila — je še zdaj obdelovala čitajoče občinstvo z vsemi triki ’n bistroumnimi, na najnovejših duše-Novnih odkritjih slonečimi domisleki najmodernejše reklame in ga pripravljala na to- da bo pozdravilo izid knjige kot ve-lik dogodek, tako v kulturnem kakor tudi političnem smislu. Šlo se je namreč knjigo, ki bi naj na čisto znanstven Dačin obračunavala z judovstvom, ki se ie Še vedno trdovratno sklicevalo na neke svoje namišljene zasluge za držalo in vse človeštvo sploh. Najnovejša knjiga znanega dr. Adolfa Schreyvogla m naj zadala vsemu judovstvu v znanstvenem in kulturnem svetu zadnji, smrtni udarec. Doktorjeve misli so oblikovale naslov Jega zadnjega poglavja, in nasmehnil se Je od zadovoljstva, ko se mu je zdelo, da ,e našel pravi naslov, ki je ustrezal slo-5111 in toku misli ostalih poglavij. »Uničenje judoveskega duha v svetu pomeni Prost vzpon narodov!« je zvenelo čisto °hro, jn doktor je vzel cigareto iz ust, n Položil na pepelnik in počasi spustil 'seči dim skozi lahno zakrivljeni nos, ki Podeljeval njegovemu obrazu nekaj 'Pijanskega. na kar je bil skrivaj pono-' en> in čemur se je imel poleg svoje du- hovitosti najbolj zahvaliti za svoje velike uspehe pri ženskah. Segel je po papirju, ga naravnal na stroj in udaril po tipkah. Nato je za trenotek prenehal, da bi si pustil časa za sestavo nekaj elegantnih, duhovitih stavkov, ki so bili potrebni za uvod v poglavje. Prvi stavki so mu vedno povzročali največ težav. Po desetkrat je menjal polo, preden je bil zadovoljen. Toda danes je bil v čudovitem razpoloženju in z veseljem se je zavedel tega. Stavki so se mu kar sami porajali in rahlo je drhtel od notranjega vznemirjenja in želje, da bi jih čimprej spravil na papir. Njegovi vitki prsti so v nervoznem, lahnem ritmu plesali po tipkah. V tem trenotku je nekdo potrkal. Doktorju so se utrgale misli kakor svilene niti in nevoljno je vzel roke s tipk. »Prosto!« Vtopila je njegova žena. Bila jc še v rožnati jutranji halji in njeni temnozlati lasje so žareli v žarkih jesenskega sonca, ki so padali v sobo. Zdelo se je, da se vžigajo tam, kjer so se žarki dotikali las, iskreče zlate iskre, ki so s toplozlato svetlobo oblivale njen obraz. »Oh, ti si, Berta?« je vzkliknil doktor in vstal. Nevolja je izginila iz njegovih oči. To ženo je oboževal, bila mu je simbol njegove rase in rasnega duha, za čistost katerega je ravno bojeval svoj zagrizeni, a zmagoviti boj z judovstvom. Razen tega sta bila še komaj pol leta poročena. »Gotovo te motim,« je rekla mlada žena, »toda neka brzojavka je pravkar prispela zate. Tukaj je.« »Prosim.« Naglo je raztrgal ovitek. Brzojavka se je glasila:/ »Mati nevarno obolela. Zeli še z Varni govoriti. Pridite takoj. Ana.« Ana — to je bila materina služkinja. Doktorju se je zmračil obraz. Mater je imel rad. »Ali je kaj nujnega?« je vprašala mlada žena. »Da, nujno. Mati je nevarno zbolela. Najbrže jo je zadela kap. Vedno se je ba- la tega. Želi še z mano govoriti. Najbrže se boji, da bi umrla, ne da bi me prej videla. Saj veš, imela me je zelo rada, bil sem njen edinec. Takoj moram odpotovati.« »Z avtom?« »Da. Naj obvestijo šoferja, prosim.« »Jaz se peljem s teboj. Adolf,« je rekla mlada žena in ga sočutno pobožala s svojo mehko, hladno roko po črnih laseh. »Takoj bom oblečena, počakaj me!« Deset minut nato je drvel doktorjev krasni avto po ravni, lepi cesti proti mestecu, kjer je živela njegova mati in kjer je sam dorastel. Osemdesetkilometersko razdaljo je požrl avto v dobri pol uri. Na pragu materine hiše je srečal doktor starega gospoda z očali, ki so delala njegov okrogli obraz še bolj okrogel. »Ste vi zdravnik?« je vprašal doktor. »Da...« »Je mati še živa?« »Da, še, gospod doktor!« Ta »še« je bil dovolj jasen, da ga je doktor razumel. Mati je bila preslaba, da bi bila mogla dati sinu in njegovi ženi roko — levico. Desnica ji je bila že ohromela. Že dvignjena roka ji je padala nazaj na odejo. »Tako sem se bala. da boš prišel pre-oozno, Adolf...! Rada bi ti nekaj povedala, preden umrem.« Mlada žena je razumela in odšla iz sobe. Toda stara žena je dolgo molčala. »Adolf, odpusti mi, da ti nisem tega... že preje povedala ... Nisem mogla... Ali se spominjaš, da sem te vedno prosila, da nehaš s tem bojem proti Judom ...? Zdelo se mi je greh..., da, greh, da toliko preganjaš judovstvo, ti, ki si sam po polovici — Jud...« »Mati!« je kriknil doktor. »Da,« je rekla mati smrtnobleda. »Vedno senr odlašala, da bi ti to povedala..., toda' zdaj bom umrla... in ne smem več molčati, ti moraš to vedeti! Tvoj oče ni Adolf Schreyvogel, moj umrli mož. ampak neki moj znanec iz mladih let, ki je bil — Jud. Tvoj oče je bil mlad in me je ljubil, gospod Schreyvogel pa je bil trideset let starejši od mene in mrk človek, ki sem se ga bala... Tako se je zgodi- lo, .. Zdaj veš... Odpusti mi, Adolf...!« Njena slabotna levica se je onemoglo in proseče dotaknila njegovih las. Toda doktor je skrival obraz v dlani in molčal. Zdaj ni več mislil na mater, mislil je nase. On — Jud? Začutil je gnus pred samim seboj. Bil je kar omamljen in ni mogel razumeti... »Ali si to še komu povedala?« »Samo tebi, Adolf. Zdaj bom lahko umrla. Ta skrivnost mi je grenila življenje, odkar si začel boj proti judovstvu... Zdaj mi bo lažje. Ali mi odpustiš, Adolf?« Adolf?« Doktor je trdo stisnil ustnice. »Ne, tega ti ne bom mogel nikoli odpustiti, mati!« Dvignil se je in stopil proti vratom. »Adolf!« je vzkliknila stara žena iu se skušala vzpeti v postelji, toda doktorje trdno in mirno zaprl vrata za seboj. Ko pa se je vrnil z ženo v sobo, da bi se poslovil, je bila mati že mrtva.., »To pomeni, da se moram odpovedati svoji preteklosti, svoji vili, svoji slavi ii* temu avtpmobilu in tudi — tej ženi tukaj ob svoji strani, to pa pomeni zame končno vse...« je razmišljal doktor med vožnjo domov. In je obenem že vedel, da se vsemu temu nikoli ne bo mogel odpovedati, za to ni imel dovolj moči... »Morda bi ostala Berta pri meni, tudi če bi poslušal glas vesti v sebi...« je pomislil, toda ko se je ozrl nanjo, je vedel, da se moti. V njem je ljubila borca svojega plemena. Če bi zvedela, da je Jud, bi ga zavrgla. Preveč jo je že zastrupil s svojo miselnostjo, on sam... In je sklenil, da bo zatajil svojo vest in dokončal zadnje poglavje... Čez mesec dni je izšla njegova knjiga in ves narod ga je obsul s častjo in ga slavil kot največjega borca čistega rasnega duha. Zasipavali so ga z zlatom iu odlikovanji. Zena ga je ljubila bolj kot kdaj koli. Toda tri dni potem, ko so ga imenovali za vodjo vsedržavnega urada za pospeševanje rasne čistosti, se je dr. Adolf Schreyvogel ustrelil, ne da bi zapustil kako poslovilno pismo... Klinika za srce Zaljubljajte se pametno! NASVETI ZA TISTE, KI MISLIJO SKOČITI V ZAKONSKI JAREM. Pred leti je rekel Charles B. Downport, da bi se morali ljudje pametno poljubljati. Njegove besede so ljudje sprejemali s posmehom, a če njegov nasvet dobro pomislimo, mu moramo dati prav. Tudi prepogosto poljubljanje je škodljivo, ker nam razbije upanje v trajno srečo. Tisti, ki trdijo, da je stalno izmenjavanje tovarišev v ljubezni najboljši način, da si naposled izberemo pravega, bi se moral samo spomniti, da se v Ameriki, kjer je ta način v navadi, ugodi ločitev zakonov. Ali se more ta način izboljšati? Ali se morejo te navade izpremeniti? Seveda. Vsak narod, vsaka rasa, več ali manj celo vsaka omejena družba ima v tem oziru svoje navade. Nočemo priporočati »zakonov iz razuma« in uničevati stare romantike. Nasprotno, to romantiko hočemo rešiti in jo ohraniti za dolgo. Zato dajemo naslednje nasvet« za srečne zakone: 1. Zakonca morata biti zdrava. Težko si je misliti, da bi bil zakon srečen, če je '.e v začetku eden izmed zakoncev bolan n nesposoben, da bi nosil breme zakonca. Recimo, da je žena bolna in ne more roditi. Vsak normalen moški si želi otroka. Ta zakon se bo prej ali slej razbil. Ali pa, da je mož bolan in ne more delati, da bi družino hranil? Kaj bo potem? Če je vzrok fizične nesposobnosti po-deljiv ali nalezljiv, je položaj še nevarnejši. Tuberkuloza se prenaša s staršev na otroke. Spolne bolezni so nalezljive in povzroče mnogo gorja. Skoraj vedno uničijo zakonsko srečo. Vsakdo, kdor stopi v zakon, ima pravico, da zahteva od svojega druga nekakšno jamstvo, da ni nalezljivo bolan. Na nesrečo pa so take bolezni pogosto mesece ali celo leto latentne in udarijo šele čez dolgo na dan. Če je le najmanjši sum, da je kdo bolan, naj gre k specialistu in se da preiskati. 2. Ne jemljite nikoli dedno obremenjenega druga. Nekatere organske bolezni so podeljive. Slaboumnost in gotove duševne bolezni se brezpogojno prenašajo na cele rodove. Tudi neka vrsta gluhosti in nemosti }e dedna. Vsak oče in vsaka mati se ponašata z inteligenco svojih otrok. Zato se mora vsak kandidat za zakon toliko zavarovati, da bo njegov otrok inteligenten. Najboljši način je ta, da izbere sebi inteligentnega zakonskega druga. Če inteligenten moški vzame neumno žensko ali obratno, ne more pričakovati bistrih otrok. Ne jemljemo samo žen ali mož, ampak Vso njihovo družino in pradede. Zakonca ne živita samo zase, ampak tudi s svojima družinama skupno. Nekatere dedne lastnosti ne prehajajo samo od poedinca do poedinca, kakor od roda na rod. Lastnost, ki je na primer mož sam nima, pač pa kdo drug v njegovi družini, se lahko pokaže na njegovem otroku. 3. Morala in vedenje sta velikega po- mena. Težko, da se bo dobro odrezal tisti, ki bo vzel tovarišico, ali tovariša, ki moralno ni neoporečen. Brezobzirnega zakonskega tovariša se tudi naveličamo. Odločno dekle utegne imeti v življenju srečo zaradi te svoje lostnosti, toda če je moški oženjen in ima naporno delo bo zahteval, da bo žena z njim vljudna. 4. Pazite na vzgojo in izobrazbo! V zakonu, kjer ima*ta mož in žena tako različno vzgojo, da imata vsak svoje zahteve in okus, ni pravega soglasja. Ni potrebno in možno, da bi imela mož in žena oba vseučilišče, toda imeti morata tako razumevanje za skupne interese, da uživata oba v istem. 5. Vera in socialni razred naj bosta svobodna. Vera je srčna stvar notranjega prepričanja, toda mnogo nepravilnih zakonov se slabo konča. Le malo je izjem. Velika napaka je tudi, če vzamemo druga z nesličnega družabnega položaja. Če pripada vaš drug družabnemu razredu, ki ga vaša družina in vaši prezirajo, dobro premislite, preden ga vzamete, kar vas čaka dosti težav. Če pripadate vi nižjemu razredu kakor vaš izbranec, tudi najbrž ne boste marali, da bi sorodniki vašega zakonskega druga ravnali z vami, kakor z nezaželenim tujcem. 6. Pobrigajte se za jasno rešitev vseh denarnih vprašanj! Samo nekaj je, kar je še grše od zavednega zakonca zaradi denarja: zakon brez finančnega sporazuma. Dva človeka, ki nameravata skleniti zakon, bi morala pri tem ugotoviti vse svoje denarne ovire in dolgove. Morala bi izračunati izdatke za obstoj zakona. Šele če bosta videla, da jih lahko pokri-jeta, naj bi se vzela. 7. Delajte in vzemite druga, ki je navajen delati! Nikoli ne bi vzel žene, ki ne zna kuhati, šivati, voditi gospodinjstva in vzgajati otrok, — ali pa tega noče delati. Če bi bil ženska, vsekakor ne bi vzel moškega, ki še ni dokazal, da je voljen in sposoben delati in vzdrževati družino. Tudi če bi bil tako bogat, da mi ne bi bilo treba delati, bi zahteval od njega kakšen poklic za primer, da se kaj zgodi 7. družinskim imetjem, kakor se je v poslednjem desetletju pogosto dogajalo. 8. Tudi jezik in rasa sta važna! Najbolje je, če govorita oba zakonca isti jezik. Malokdo se more tujega jezika tako dobro naučiti, da bi se mogel posluževati vseh tistih jezikovnih odtenkov, ki tako mnogo pomenijo v družabnem življenju. Tudi za občevanje s sorodniki je to važno. Navadno je dosti bolje, če sta oba zakonca istih let, vsaj v fiziološkem in duševnem oziru. Če je mož dosti mlajši,’ je to za zakon nevarno, še nevarnejše pa je, če je žena za več desetletij mlaiša od moža. » 8. Sorodni značaji se v zakonu najbolj uieinajo. Sicer je mogoče združiti tudi ogenj in led. a pri tem je treba dosti popustljivosti, da drug drugega ne uničita. Malokdaj se more kakšen izrazito svojski siromakoma, kakor sta Huzjanov in značaj popolnoma prilagoditi drugemu, ki j kov? « je bistveno različen od njega. I Zaradi tega sta Huzjan in ^!Z "0V 10. zakonski drug mora biti privlačen! j šla ter sedla na trato pred Gaberjevo Vsaka normalna ženska skuša biti čim šo. Huzjan ni in ni mogel pozabiti, J privlačnejša, kolikor ji to dovoljujejo mi- mu je storil Marko Raj v kleti. lNekal lo in voda, nega zdravja in uporaba le- iem sta tudi Marko Raj in i Srn er jeva potil. Tudi vsak isto težnjo. normalen moški ima!pustila Klet. Pod zidanico v klancu sta (naletela na Huzjanovega. Začel se je pre- ,U . Zgodi se pa, da prinašajo ženske in mo- !pir, pri katerem je Marko Raj prav g ški nadpovprečne lepote in zanimivosti j ozmerjal Huzjanovega. Znenada je skoči pogosto nezaupanje v zakon. Moški daje- j Huzjan v bližnjo gorico, izmaknil ko in jo nežnosti prednost pred lepoto. Zene j udaril z njim s tako silo Raja po rami, a dajejo prednost zvestim in zanesljivim se ie kol prelomil. Tudi Raj je udaru z možem pred maliki drugih žensk j vso močjo po Huzjanu, da ie prelomi Ne bo se vsakemu posrečilo, da bi do- j svojo palico. Na kar sa se spoprijela, bil tovariša ali tovarišico, ki bi ustrezal; Kmalu sa bila oba na tleh. Raj je zgrabi vsem tem zahtevam. Na svetu ni ničesar popolnega in razočaran bo vsakdo, kdor bo poskušal najti popolnega zakonskega tovariša. Resnična ljubezen bo dosti pripomogla, z zobmi prst Huzjanove roke in mu ga začel stiskati. Huzjan je zavpil, začel tuliti od bolečin in vpil, naj ga izpusti, šele čez dolgo ga je Raj izpustil. Zravnala sta se. »Torej sem te le zdelal«, je govo- da se bodo velike in male napake pri rilo vse Rajevo obličje in se smejalo Hu?' obeh zakoncih popravile. Tista ljubezen, i janu. Tega zadnji ni mogel prenesti. Se-ki občuti vse in ima spoštovanje do druga 1 gel je po nož, ga odprl z zobmi — bole-v zakonu. Ti nasveti so sami vodniki, ki naj vas dovedejo do najboljšega tovariša za življenje. X Koliko ste stari, gospa? Če ste hote- čina v prstu je bila huda — in zabodi! Raja. Ko sta ga hotela žižek in Torner-jeva zadržati, je zaklical: »Pustita me, če ne bom sebe!« Mesec ali kaj po tem dejanju je Raj umrl. Umrl ni neposredno od Huzjanove- li na Japonskem zvedeti, koliko je kaka; ga n0^a< ampak je smrt nastopila zaradi gospa stara, vam do nedavnega ni bilo | pnoien;a ker mu je nož ranil pljuča. Ta- i „ .1^1 la* no i. . . . .« , 1, , -srt* :______I____ treba vprašati jo: »Koliko let pa imate, gospa?«, temveč ste to lahko spoznali na njeni obleki. Na tej je imela namreč vsaka Japonka označeno število let, ki jih »ima na grbi«. Seveda ste mogli videti to le na oblekah onih žena, ki so se obh* čile tradicionalno. Po navadi, ki je vladala na Japonskem, je nosila vsaka ženska na -plečih pentljo, ki so jo zavezovale na najrazličnejše načine: za vsako leto je bil določen poseben način zavezovanja. Če ste se torej zainteresirali za kako damo, vam je bilo treba samo pogledati na njeno pentljo in zvedeli ste, koliko je stara. Ssodišia II1I11IIIII n Uboj v Lendavskih goricah Pred mali kazenski senat, ki mu je predsedoval senatni predsednik dr. Tu-rato, je privedel paznik iz okrožnih zaporov 24-letnega Jožefa Huzjana, delavca iz Lendavskih goric. Malo boječ fant, ki je vajen prekmurskega narečja, je napravil najboljši vtis; težko bi mogel kdo verjeti, da je ta fant kdaj ubijal, če bi ga srečal kje v življenju. Po prečitanju obtožnice, je fant začel pripovedovati svojo zgodbo. Koncem septembra pred štirimi leti sta se oglasila pri Gaberju v Lendavskih goricah on, Huzjan in žižkov. Nasproti Ga-berjeve hiše ima svojo klet Raj, domačin iz Gomilške. Tisto popoldne sta bila v kleti pri njem Marija Turnerjeva in Raje-va žlahta Raj Marko. Tako okoli četrte ure popoldne je zagledal Raj pred Gaberjevo hišo Huzjanovega in žižka ter ju povabil k sebi. Prišla sta, in potlej so pili in se menili, vsi razen Marka Raja. Ta je omenil proti gospodarju Raju, tako da so lahko vsi slišali: »Kaj te trga, da daješ pijačo takima ko je izjavil tudi zdravniški izvedenec. Jožef Huzjan je bil obsojen na 3 leta strogega zapora. Obtožnico je zastopal drž. tožilec dr. Hojnik, obtoženca Huzjanovega pa je zagovarjal odvetnik dr. Veble. Senatu sta prisedovala s. o. s. dr. Juhart in dr. Kolšek. Sokolstvo MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM! V tnalih oglasih stane vsaka beseda 80 Bar: nalraaniSa prlstolblna ttH oulase ie din 6.—, Dražbe preklic! donisovanla in tenltovaniskl oglasi din I.— oo besedi. Nalmanisi znesek za te oclase le din 10.—. Debelo (iskana besede se računalo dvolno. Osla sni davek za enkratno oblavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase sc plačule takol ori naročilu oziroma ca vnoslati v pismu 6kupal z naročilom ali oa do po&tnl položnici oa čekovni račun it 11.409 Za vso pismene odgovore Klede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. ________ IC utiitn Kupujem rabljene ELEKTROMOTORJE dinamostroje razne napetosti. l:lek(ro-Sinij, Meljska 1. 3751 MLADINSKE KNJIGE večjo množino, dobro ohranjene, takoj kupimo. Ponudbe na Sokola Maribor Matica._____________________ 3695 Kupim dobro ohranieno KROMATIČ. HARMONIKO Naslov z opisom in navedbo cene se odda v upravi »Vc-čenika« pod »Harmonika«. 3711________________ Kupim STANOVANJSKO HIŠO z že vpeljano trgovino na ■ ironjetni cesti. P> nudbe pod .■HoVoz&radba 150.000® 3712 iiiitiiinHiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Makulaturni papir proda uprava ,,Večernika“. llllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Širile „VeCernik‘‘ Razno KAPPEL najodličnejši mali pisalni stroj ne sme manjkati pod • božičnim drevescem. Dobite ga tudi na obroke Dri Klein-dienst Sc Posch. Maribor. Aleksandrova 44. 3649 POZOR! Šivane odeje, ročno delo. z lepo vato polnjene, od 68 din naprej. Klot-odeje. dobre kvalitete, od 79 din naprej. Hubcrtus-plašče. impregnirane, prej 300 din. sedaj 239 din. Flanel, dobre kvalitete. 4.50 din. kakor tudi vsakovrstne štofe, volne, platna ter različno manufakturno blago dobite najceneje le pri Mira Penič, Maribor. Vetrinjska 9. 2294 JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, politirane. pleskam-ter kuhinjske, najmodernejše opreme oo nainižiih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 SOKOL SELNICA OB DRAVI V nedeljo, 3. t. m., je selniška sokolska družina praznovala 20-letnico Jugoslavije s svečano akademijo. V Selnici nima Sokol nobene dvorane, zato se je prireditev vršila na Fali v prostorih br. staroste Grahorja. — Če hočemo omogočiti Sokolu v Selnici uspešno delo, bo treba resno razmotrivati, da dobi čimprej svojo lastno streho. Upamo, da bo tekom časa postavljen na sokolskem letnem telovadiš&i lasten dom. Korakajoč iz Selnice je veselo prepevajočo številno povorko grelo sonce, ki se je po dneh dežja ponovno prikazal0* Dvorana je bila napolnjena. Članstvo je zapelo pesem sokolskih legij, nato 'fi brat starosta pozdravil sokolsko občin* stvo, prav posebno župna delegata. V lepih besedah nam je orisal pot našega naroda k svobodi. — Nastop je bil lep >n skrbno pripravljen. Nastopili so vsi telo* vadeči oddelki* Člani so izvajali simbolične in skupinske vaje. Zelo prisrčen j« bil rajalni nastop, združen z narodni01 kolom ženskega naraščaja. Strumno in skladno so pokazali vaje naraščajniki. Zaključna točka, ples članic, je bila najleP" ša. Na sporedu so bile še razne recitac:Je in prizori domoljubne vsebine. Ob zaključku je izrekel br. župni delegat A. Krejči besede o sokolskem delu in sokolskih idealih in končno je čestital vsem telovadcem in vaditeljem za uspešno sokolsko delo. Na naši meji »Le naprej!«^ SAMO EN POIZKUS prepričali se boste, da jjj hor« v pekarni C-eboK^ cenejši. 2500 DIN potrebujete. da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor, Orožnova. 91 POSTELJNE ODEJE. posteljno perilo, pernice. »glavnike, madrace, koce, posteljno perje. puh, inleti najcenejše v Specialni trgovini A. ŠTUHEC. - Stolna ulica 5. 1147 m »suhor boljši in je 2687 POSTELJNO PERJE od din 8.— naprei. kem««0 čiščeno, se dobi pri »Lun ■ Maribor, samo Glavni trg 3029 L0EWE-RAD10! n, minerva-radio> Najodličnejše božično darilo. Dobi se tudi na obrok« VJ Kleindienst & Posch Man bor, Aleksandrova 44. 3° ZASTONJ DOBITE _ zanimivo Ilustrirano kniiS0 »Pot do sreče*, ako se obrnete na naslov n Karmah, Žalec* 3143 Memmk dmsbm! S VAN LAH šfneieija - koimiiate - delikatesa MARIBOR fELEt-ON št. 25-03 Naročatte po pošti s pomočjo naših katalogov, ki fih dobite brezplačno! B 15 Gsraoto* ra za beto ka vo, 6 žličk in 1 prabilka za glad kor, alpacca § 67- B 13Ga-Kosmetika itd. Maribor, Gosposka ulica it. ii Spomnite se CliD I v Jatin* novi pasati na ogm Gosposke - Slovenske ulite RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Centrala: MARIBOR Najbolj varam naložba denar/a. ker /amil gg vloge pri Iml hranllnltl Dravska banovina s celim svojim premoienjem in * tso svojo davlno mož/o — — Hrmnilnlern izvršuj m vse v denarno stroko spadajoie posle tožno m kutantno Podružnica: CELJE vloge In knjitlce na tmkoll ratun po najugodnejšem obrestovmnju Če hočete biti res dobro in poceni oblečeni, obiščite ČEŠKI MAGAZIN, Maribor, U9ica 10.@ktobra kjer dobite blasjo za ženske m moške obleke, plašče, kostume, iodne, oficirske in železničarske uniforme itd. po neverjetno nizkih cenah. Breiobvezno se lahko prepričate Krojaške potrebščine! 3761