3o*mna Pue»n* v gotovint	Maribor,	torek	12	marca	1935	»•••	59
Z.T2L.AT"”*	1	1	“*
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnistvo In uprava: Maribor, Goapoakaul.il / Talafon uredništva 2440, uprava 24B8	"BMP	aBf	V^|jN	BPR	99
lahaja 'azan nadalja In praznikov vaak dan ®b IV* url Z Valja maaaSno prajaman	■■ I HBj wBmtS&
v upravi ali po polti 10 Din, doalavljan na dom 12 Din / Oglaal po eonlku > Oglaaa	mLJK/	aJHL	JHsBfe**
aprajoma tudi oglaanl oddolak ,Jutra11 v Ljubljani r Poitnl čakovnl račun it. 11.400
Popoln zlom grške vstaje
General Kondilis le porazil vstaško vojsko na severu - Be@ Kamenosa in častnikov — Vsa mornarica razen treh ladii in vsi otoki razen Krete
v rokah vSade - Venizeios zblaznel!
Delavčev odgovor
(K poročanju v položaju železniških delavcev.)
Rade volje objavljamo odgovor na- j eionaln ih železniških delavcev na članek pod naslovom »Stojte!«, ki je bil pred kratkim objavljen v nekem nacionalnem lističu.
Naieki mariborske » hiper naoionaIni« ted uik je pod naslovom »Stojte!« objavil pred kratkim daljši članek, v katerem skuša na zvit način in po svoje braniti socialne interese ubogega železniškega delavstva. Ker naše delavstvo nima svojega glasila, Vas vljudno prosimo, gospod urednik, odstopite nam prostor v Vašem cenjenem listu za odgovor na o-menjena zavijanja, za kar Vam bodo zelo hvaležni.
Ni nam mar boj med gospodi, pač pa je nekaj drugega, kar mi delavci najostreje obsojamo. Zopet je bil nacionalni delavec prestavljen brez zaslišanja in ne da bi se mu pojasnili vzroki, kaj je zakrivil. Tako piše omenjeni listič. Ker je duševni oče tega članka slabo poučen, mu hočemo dati nekatera pojasnila. Vprašamo člankarja, ali je bil omenjeni nacionalni delavec tudi takrat nacionalen, ko je sodeloval pri znižanju delovnega časa za 300/» v škodo delavcev? Če je bil. zakaj ga niste klicali takrat, ko ste imeli tako veliko besedo, na odgovor? Če je postal nacionalen šele pozneje, zakaj ste ga sprejeli v svoje vrste. Zdi se nam, da ste, gospodje okrog članka in lističa, iz družine netopirjev, ki so podnevi miši, ponoči p ptiči. Najbrže pa je nacionalna zasluga tudi to, ko je »nekdo« obtožil u-bogo delavsko paro, ki je člankarji tako pomilujte, sabotaže. Koliko nepotrebnega razburjanja in pod’ega sumničenja je bilo zaradi te afere! Tudi to je najbrže nacionalna potreba. Ali pa je mogoče nacionalno to, da se žene tak človek na vodilna mesta kljub temu. da nima za dotično stroko nobenega strokovnega znanja ali izobrazbe? Poznamo ljudi, ki so zaradi svojega nacionalnega prepričanja trpeli hudo preganjanje, da so jih zapirali po ječah in sodili na smrt. pa se danes ti možje ne trkajo na svoja prsa. In zakaj ne? Zato, ker imajo svoje možgane in ne mislijo drugi zanje, pa tudi ne marajo trobiti v vsak nastavljeni rog, pa naj bo lastnik roga Peter ali Pavel.
Gospod člankar pa se bo še najbrže spomnil, ko je neki delavec pobiral podpise za ureditev razmer pri mariborskem železničarskem pogrebnem društvu? Kaj se je zgodilo z dotičnim delavcem? Premeščen je bil na najslabše mesto! Pa ne zaradi pomanjkanja strokovne izobrazbe ali nediscipliniranosti, marveč zaradi tega, ker je bilo nekemu gospodu mnogo na tem, da ostanejo razmere pri pogrebnem društvu nerazčiščene, če že ne bi mogel on igrati prve violine. Zakaj niste takrat protestirali? Zakaj kličete danes ogenj in žveplo na u-Pravo delavnic drž. žel., ko je eden vaših trabantov prišel tja. kamor po svoji kvalifikaciji spada?
Drugi stavek, ki nas boli, se glasi: »Gotovi ljudje dobijo drva in drugo, domin so ljudje, ki ž,e leta in leta čakajo. Pa nič ne dobe.« Res je to. Toda gospod ■e bil vsaj zadnja leta precej velik va-!'uh delavskih interesov, oziroma se je takega delal. Vozil se je neštetokrat v Beograd in drugam in tudi v delavnico Je imel dostop. Vprašamo ga pa, kje je kil takrat, ko je uprava kasirala več železniških vozov in pričela prodajati drva delavcem po 40 Din za m"? Danes pa drv ni več na razpolago, da bi jih vsi do-
ATENE, 12. marca. Ofenziva vladnih čet pod vodstvom generala Kondilisa, ki se je pričela z napadom topništva v soboto ter z napadom pehote v nedeljo ob reki Strumi, se je nadaljevala včeraj ves dan in dosegla pozitivne uspehe. Vladnim četam se je posrečilo prekoračiti reko Strrnno, in potisniti vstaše proti Seresa in dalje proti vzhodu. Včeraj so vladne čete zasedle Seres, ki so ga vstaši izpraz nili. Po tem prvem uspehu so vladne čete zelo naglo napredovale. Centrumu je poveljeval sam vojni minister general Kondilis, severno krilo je vodil general joanides, južno pa general Janastasios. Pri bojih so služila vladi zlasti letala, ki so neprestano bombardirala iz zraka postojanke vstaških čet in jim prizadejala velike izgube.
Prav tako je vlada popravila tudi v nje ni posesti ostale bojne ladje, napadla Ka-valo, izkrcala tam svoje vojaštvo in mesto zasedla. Iz Seresa so vladne čete naglo napredovale in zasedle popoldne tudi že Dramo. Tako so bila v posesti vladnih čet že vsa tri glavna vstaška oporišča Seres, Drama in Kavala. Proti večeru so pa vladne čete prispele že do Dedeagača. S tem je bila vladna ofenziva odločena z
uspehom vlade in porazom vstašev. Vsta | ši so se v paničnem begu umikali v o-zemlje, ki se zajeda na severovzhodu Trakije med Turčijo in Bolgarijo. Velik del čet se je vdal vladnim četam, dočim so častniki večinoma zbežali v omenjeno ozemlje ali pa tudi že preko meje v Bolgarijo. Vlada je poročala že sinoči, da je general Kameno«, ki je bil vrhovni po-veljnih vstaških čet v Macedoniji in Tra-kiji, s svojim štabom že pobegnil preko meje v Bolgarijo, kjer so begunce razoro žili in odposlali v internacijo, koder o-staneio do nadaljnje odločitve. Poraz na kopnem je deloval usodno tudi na vsta-ško mornarico. Tako se je moštvo križarke »Kela« uprlo, pometalo s krova vse častnike in se pridružilo s križarko vred vladni skupini. Ostale vstaške ladje so vladna letala ' ombardirala in zelo poškodovala, med njimi tudi veliko križarko »Averov«, ki je potem odplula v neznano smer. Nekatere vesti zatrjujejo, da je odplula križarka proti Egiptu. Vendar pa je položaj bil na otočju še docela nespremenjen. Verjetno pa je, da bo poraz na kopnem prisili! vstaše tudi na o-tokih, da se vdajo.
ATENE, 12. marca. Poraz vstašev na
severu, je deloval porazno tudi na vstaše na Kreti, ki je edina še v rokah upornikov, ker so se ostali otoki že vdali. Najbolj porazno je delovala na Venize-losa vest, da se je vdala tudi mornarica. Neka vest trdi, da je že pobegnil v Italijo; druga pa poroča, da se mu je omračil um. Neprestano govori o republi ki Kreti, strelja blazno okoli sebe in pripoveduje o svojih zmagah. Vse prigovar ianje, naj pobegne, je zaman. Vlada je sklenila ustaviti prelivanje krvi in je pripravljena pogajati se z vstaši ter dovoliti Venizelosu prost odhod, ako želi v tujino. Ako pa ostane v Grčiji, pride pred sodišče kot veleizdajalec.
Vstaja se je docela zrušila. V rokah vstašev sta le še križarka »Averov«, ki je na potu v Egipt, in neka podmornica, ki je odpeljala častnike iz Kovale na Kreto. Druga podmornica leži pred Kanejo, pripravljena za beg Venizelosa. Admiral Kalinis je preoblečen s 5. častniki pobegnil na tovorni ladji »Kerkira« v Egipt. Atenska vlada je zaprosila kairsko, naj ga aretira, ta je to odklonila, odredila pa, da sme ostati ladja dve uri v Aleksandriji in se ne sme nihče izkrcati. »Kerkira« odpluje najbrže na Dodekanez
Sir Simon no*wie w Berlin
NAPETOST MED ANGLIJO IN NEMČIJO POPUSTILA. — MIROVNI SISTEM MORA ZDRUŽITI DOCELA ENAKOPRAVNE NARODE. SIMON POTUJE 25. t. m. V BERLIN, EDEN PA V MOSKVO.
LONDON, 12. marca. Povodom vče Londona, dokazujejo razgovori med rajšnje debate o angleškem oborože- angleškim poslanikom v Berlinu in vanjii objavljajo »Times« članek, ki je nemškim ministrom zunanjih zadev v. posvečen stališču angleške vlade v Neurathom, da se položaj v odnošajih vprašanju nemške enakopravnosti.'med Anglijo in Nemčijo boljša in bo List priznava, da bo mnogo odvisn-o mogoče odstraniti zapreke, ki so se .	  zadnje	dni.
od omenjene debate v spodnji zbor- nepričakovano pojavile niči, ali bo sir Simon potoval v Berlin v ugodnem razpoloženju ali ne, Kakor je že naglašeno v »Beli knjigi«, je vzrok razburjenosti v vseh sosednih državah Nemčije, nemško oboroževanje. Pogoj za uspešno angleško sodelovanje v zasnovanem mirovnem siste \ mu je, da se mn pridružijo vsi naro
Nadalje se izve, da je ruski poslanik v Londonu zaprosil angleško vlado, naj bi lord Eden čimprej obiskal Moskvo. Odgovorilo se mu je, da to ni mogoče prei, preden- ne odpotuje sir Simon v Berlin, v najboljšem primeril na se moreta izvršiti obiska v Berlinu in Moskvi istočasno.
LONDON, 12. marca. Zunanji minister sir Simon bo obiskal nemškega državnega voditelja, Adolfa Hitlerja, 25. t. m. in se bo mudil v Berlinu dva dni.
..... .,w, w .....	...	;	RIM, 12. marca. Vojno ministrstvo
di popolnoma enakopravni, tako se-Lie odredilo, da se poleg prostovoljcev
veda tudi Nemčija. Da pripravi teren j in starih letnikov od leta 1880. do za tak sporazum, bo potoval sir Si-; 1910., iz katerih bodo formirani pose-mon v Berlin. Namera angleške vlade bili bataljoni fašistične milice, lahko je, zamenjati peti del versaiileske mi-! prijavijo ket prostovoljci za akcijo v rovne pogodbe z novim sistemom. Ni- vzhodni Afriki tudi mladeniči od 18. komur ne bo koristilo, ako se bo ne-' do 26. leta, ki niso člani fašistične ini-prestano kršila versailleska mirovna lice, ali pa so iz katerihkoli vzrokov pogodba, kar v ostalem ni samo kriv- j prosti službe v vojski. Ti prostovoljci da Nemčije. Načelo enakopravnosti je j ne bodo dodeljeni fašistični milici, am-že sprejeto, sedaj se pa mora tudi iz- j pak bodo po rednem zdravniškem pre vesti, toda istočasno je potreben tudrgledu uvrščeni v redno vojsko. Vojni splošen sistem ne samo varnosti, am-! obvezniki, rojeni leta 1914. so pozva-pak tudi omejitve oboroževanja. Vsi ni pod orožje. Zanje bo rekrutski pouk ti in taki pakti pa bodo imeli smisel skrajšan. Pri svojih kadrih se morajo samo tedaj, ko bo Anglija dovelj moč- j javiti 1. aprila. Pri vseh zapovedniških na. da zagotovi tudi potrebno spošto- divizijah so se pričele vojaške vaje.
ZBIRANJE PROSTOVOLJCEV. NOVI VPOKLICI VOJAŠTVA. VELIKE
VOJAŠKE VAJE.
pritegnitvi vojaškega letalstva^ proučevali taktične prednosti naglih edi-nic v operacijah premikajoče se vojne.
vanje obstoječih pogodb
pri katerih bodo v kombinirani akciji
BERLIN, 12. marca. Po vesteh iz!redne vojske in fašistične milice ob
bili, in če je temu ali onemu revežu storil upravnik ali podnačelnik delavnice do broto s tem, da mu je odobril nakazilo za drva, ko je zaloga majhna, ali je to tako hud greh? Ali je bilo to dobroto potrebno tako zlobno obesiti na veliki zvon. da danes noben delavec ne dobi več kosa le-
sa? S tem pa, ko ste gospodje okrog lističa pozdravili odlok generalne direkcije, da se drva oziroma les ne sme več izdajati delavstvu, ker se mora porabiti
kot gorivo v delavnicah, ste pokazali svojo pravo socialno plat, svojo pravo barvo.
Čim bodo vaje zaključene, bo velika generalna vaja v Rimu, pri kateri bo sodelovalo aktivno 50 generalov s šefom generalnega štaba maršalom Badoglio na čelu. Ob tej priliki bo detajlno proučena tema teh vaj.
Avstrija ustanavlja milico
DUNAJ, 12. tnarca. Zvezni kance-lar dr. Schuschnigg je poklical k sebi vse voditelje ostinarških napadalnih oddelkov. Voditelji so se zbrali na tajni konferenci na Dunaju. Kakor se izve, gre za to, da se fuzionirajo vse prostovoljske formacije, ki stoje za sedanjim režimom in se tako ustvari poseben milični korpus.
KORUPCIJA V RUSIJI.
MOSKVA, 12. marca. Vrhovni državni tožilec je odredil aretacijo celokupnega ravnateljstva trusta metal urgičnih tovarn »Metalsit«. Državno tožilstvo je dvignilo proti aretiranim tožbo zaradi poneverbe in drugih deliktov.
Dnevne vesti
Poklonitev vojaških gojencev na
Oplencu
KOMEMORACIJA NA VEČER PRED ODHODOM IZ MARIBORA.
Pretekli petek se je podala deportacija tukajšnje inž. podčastniške šole k grobu blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja na Oplenac, da se mu pokloni. Pred odhodom- te deputacije ie bila v četrtek, 7. tm., na večer v telovadnici inž. podčastniške šole ginljiva komemoracija, ki so ji prisostvovali gojenci šole in mariborski vojaški dostojanstveniki, med njimi tudi poveljnik mesta general Hadžič in poveljnik inž. podčastniške Šole polkovnik Putniko-vic. Kot gostje pa so bili li komemoraciji povabljeni tudi pripadniki Sokola-Maribor I-, ki so sc vabilu odzvali v velikem številu.
Telovadnica jo bila dekoriraiia povsem v stilu turobnega slavja. Po uvodnih besedah poveljnika polkovnika Putnikovi-
ča, je orkester gojencev zaigral žalostin-ko. Luči v dvorani so ugasnile, dvignil se je zastor odra, na katerem se je na temnem ozadju zablestela kraljevska grobnica na Oplencu, pred katero so gorele sveče. Nad njo sta bila lika velikih jugoslovanskih kraljev Petra I. iti Aleksandra
I.	Na odru pa je bil razstavljen tudi ogromen meč, krasno izdelan, ki ga je depu-tacija odnesla na grob blagopokojnega kralja na Oplenac.
Nato je pevski zbor gojencev zapel še žalostinko, nakar je sledilo posvetilo velikemu pokojniku, kateremu so vsi navzo či zaklicali trikratni »Slava«. S še nekaterimi orkestralnimi točkami jc bila veličastna komemoracija zaključena z državno himno.
Kandidature v mariborskem desnem bregu
Preteklo nedeljo dopoldne je bii pri -Orlu« političen sestanek, ki ga je po nalogu glavnega volilnega odbora Jevtiče-ve liste sklical banovinski svetovalec in hotelir iz Slovenske Bistrice g. Vinko Gornjak. Sestanka so se udeležili predstavniki vseh občinskih organizacij JNS z desnega brega in zastopniki drugih kor poracij. Navzoča sta bila tudi bivši narodni poslanec g. Krejči in okrajni glavar g. Milan Makar. Sestanek je vodil sklicatelj. Na dnevnem redu je bilo najprej konstatiranje okrajnega volilnega odbora za mariborski desni breg. Volilni teritorij se je razdelil na 3 volilna okrožja, in sicer za Dravsko dolino, za Dravsko polje in slovenjebistriški okoliš. V vsako okrožje so bili izvoljeni 3 do 4 predstavniki. Sledila je nato razprava o postavitvi kandidature za mariborski desni breg. Predlagani so bili 4 kandidati, in sicer gg: Vinko Gornjak iz Slov. Bistrice, bivši narodni poslanec Krejči, šolski upravitelj Tone Hren iz Studencev pri Mariboru in posestnik Kirbiš iz Prepolj. Kdo izmed štirih predlaganih kandidatov bo predlagan v Beograd, o tem bo odločal glavni volilni odbor v Ljubljani. Po zaključenem sestanku pa je imel sejo izvoljeni okrajni ■volilni odbor, ki je izdelal v glavnih obrisih načrt za volilno agitacijo.
Planica nas kliče!
bamo še nekaj dni nas loči od največjih lmskosportnih skakalnih prireditev, ki se vršijo v nedeljo, dne 17. IH. ob udeležbi najboljših svetovnih skakalcev (Norvežanov, Švicarjev, Avstrijcev, Če-‘iov, Poljakov, Nemcev. Jugoslovanov in drugih), kjer se upa doseči daljava skokov nad ICO metrov ter prekositi vse dosedanje rekorde. To se bo zgodilo v naši Planici, najlepši zimski pokrajini naše Slovenije in to r ireditev bo posetilo rekordno število gledalcev. Posebni vlaki 'z Beograda, ,'Jagreba, Maribora, Ljubljane, Avstrije, Italije in drugod pričajo, koliko je zanimanja. Na poseben vlak iz Maribora pripravlja tamOšnji »Putnik« tudi veliko skupino interesentov iz Gradca, ki si hočejo ogledati uspehe svojih in tujih skakalcev. Posebni vlak iz Maribora odhaja v nedeljo, dne 17. III. ob 4. uri, iz Celja ob 5. uri ter se vrne v Celje ob 22. uri, v Maribor ob 23. mri. Ta vlak je zvezan z velikimi ugodnostmi na vožnji, vstopnini, znaku itd., a vozi kot brzovlak ter dospe v Planico v rekordnem času. Samo še do četrtka se sprejemajo prijave pri »Putniku« v Mariboru in Celju. Udeleženci s ptujske proge in ostalih vmesnih postaj dobijo vozno karto v vlaku, a do Pragerskega si kupijo karto sami na postaji.
Iz železniške službe. Železniški kontrolor Rudolf Soklič ie premeščen iz Viž-ma na Pragersko.
Dar. Gospa Ivanka Jakličeva, posestnica v Studencih, je darovala tamkajšnjim ubogim 100 Din iti enako vsoto tu-tH. gasilski četi. Prisrčna hvala! • >
Pri bolezni želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, ki prcideio v kri.
Šahovski turnir v Moskvi. Stanje po Vil. kolu: Botvinik 12, Flohr 11 in pol, Lasker 11, Capablanca 10 in pol, Lovven-fisch 10, Spielman, Kan, Ragozin, Lilien-tal, Rabitiovič 9, Romanovski, Alatorcev 8 in pol, Gogiidze 8, Rjumin 7 in pol, Lisičin 7, Stalberg 7, Pirc 6 in pol. Bogatir-čuk 6, Čehover 5, Menčikova 1 in pol. V VIII. kolu se bo srečal Pirc s Kanom.
Čudno pojmovanje gostoljubnosti. Sinoči so imela mariborska kulturna društva skupno sejo zaradi sprejema bol g ar skih pevcev. Pri tej priliki se je konstati-ralo: Ljubljanska Matica je celih li dni vživala bolgarsko gostoljubje, zato pa bo Ljubljana Bolgare še isto noč ekskcmpli-mentiraila iz svojega obzidja v Maribor, kjer bi naj ostali dva dni. Proti takemu načinu izražanja gostoljubja je danes o-sebno v imenu marib. kulturnih društev v Ljubljani protestiral g. dr. Kukovec, ki je tudi predsednik Jugoslovanske bolgarske lige.
Epidemija gripe v Mariboru. Mariborski mestni fizikat vestno zasleduje letošnjo epidemijo gripe, ki se je pričela pojavljati sredi februarja. V času od 15. do 21. 46 primerov, v času od 22. do 28. 130, od 1. do 7. marca pa 121. Iz številk je razvidno, da epidemija gripe popušča. Ker morajo bolniške blagajne, zdravstveni zavodi in privatni zdravniki takoj javiti mestnemu fizikatu vsak pojav gripe, so gornje številke precej točne, niso pa šteti seveda taki bolniki, ki so se zdravili sami doma.
Z avtokarom na Dunajski velesejem. ■Putnik« pirredi v času od 17. do 19. tm. drugi avtobusni izlet z »Rdečim Franceljnom« na Dunaj. Odhod iz Maribora v nedeljo dne 17. III. ob 5.30, povratek 19. III. okoli 24. ure. Vozna cena z vizumom Din 294.—. Popolna enodnevna preskrba na Dunaju v hotelu »Kongress« šilingov 9.—. Čimprejšnje prijave sprejema »Putnik«, Maribor, Celje in Gornja Radgona.
»Službeni list« dravske banovine objavlja v letošnji 18. številki: uaredbo o postopku ob stavkah ali neredu na železnicah, v brodarstvu ali pri pošti, telegrafu in telefonu v državi, nadalje zvanje veroučiteljev na osnovnih šolah in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu.
Nova telefonska zveze. Otvorjen je'bil telefonski promet med Mariborom in Scharsteinom. Pristojbina za 3 minutni pogovor 3.— zl. fr.
Popravek na popravek. Od Društva zasebnih in autonomnih nameščencev v Mariboru smo prejeli na včerajšnji popravek, objavljen v, »Večerniku« z dne
II.	f. ni. po Društvu odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru ter g. Gilčver-tu kot predsedniku tega društva — sledeči popravek: Res je, da je bilo Društvo odvetniSkih in notarskih uradnikov iz Maribora, kateremu predseduje g. Dra-. sotin Gilčiv.ert, v smislu pravil Zveze |
društev privatnih nameščencev v. Ljubljani na glavni skupščini delegatov zveze dne 9. junija 1934 izključeno iz sklopa Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani. Res je, da je bil g. Gilčvertu Dragotinu, kot predsedniku Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru odvzet mandat delegata pri Pokojninskem zavodu kot logična posledica izključitve Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru iz zveze, ker je res, da mu je ta mandat v Pok. zavod poverila Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani. tem. končujemo zadevno polemiko. Ako pa Društvo odvetniških in notarskih u :ikov v Mariboru in njen predsednik gospod Dragotin Gilčvert vztrajata pri svojih .trditvah, smo radevolje pripravlje ni dokazati jima resničnost svoje gornje izjave pred kompetentnim forumom neovrgljivimi dokazi! Društvo zasebnih 'n avtonomnih nameščencev v Mariboru. Predsednik: Franjo Miklavič i, r., tajnik:: Rado Leban 1. r.
Doraščajoči nladinj nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki dosfcza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. — »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dne 13. marca bomo slišali na koncertu,
ki ga priredi Glasbena Matica v veliki unionski dvorani eno najznamenitejših del svetovne simfonične literature, Čajkovskega V. simfonijo. Uspeh, ki ga je dosegel orkester Glasbene Matice pri de-cemberskem koncertu z izvedbo Bethov-nove simfonije »Eroice« upravičuje veliki interes, ki vlada za izvedbo znamenite simfonije Čajkovskega. Orkester, ki bo izvajal simfonijo, je skrbno pripravljen in šteje nad 60 članov Matičnega društvenega orkestra, pomnožen je z vojaško godbo 45. polka. Občinstvo se opozarja, da prične koncert točno ob 20. uri ker ga prenaša ljubljanska radio-postaja.
Japonski večer v Ljudski univerzi v Studencih. Jutri v sredo 13. t. m. bo predavala Japonka ga. Marija Skuškova o Japonski, njenih šegah in navadah. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Začetek točno ob pol 20. uri. Predavanje ni za mladino in je vstopnine prosto. Običajnega četrtkovega predavanja pa ne bo ta teden.
Iz »Nanosa« v sredo 13. t. ni. ob 20. uri govori tov. J. Furlan, o borbi delavstva in njih uspehi.
Kongres davčnih uradnikov. Ob letošnjih Binkoštih bo v Zagrebu kongres davčnih uradnikov iz vse države. Priprave za kongres je prevzela zagrebška sekcija Združenja davčnih uradnikov.
Starešine »Triglava« in »Jadrana« imajo drevi ob 20. uri v iovski sobi pri »Orlu« sestanek, na katerega so vljudno vabljeni vsi starešine iz mesta in okolice.
Članski sestanek ženevske zveze. Nocoj ob 2. uri zjutraj bo v restavraciji na glavnem kolodvoru važen sestanek z naslednjim dnevnim redom: protest proti dnevnemu redu izrednega občnega zbora delegatov, ki bo v Zagrebu 3. in 4. aprila, .menovanje delegata za mariborsko sekcijo, zboljšanje pokojninskega fonda, poprava pravil za pomožno osebje, sekcij-sko poročilo in raznoterosti. Pridite vsi!
»Staribor«, klub predvojnih mariborskih Slovencev priredi svoj prvi družabni večer z raznovrstnim programom v četrtek dne 14. marca 1935 ob pol' devetih zvečer v naši stari slovenski trdnjavi v Narodnem domu v Mariboru (mala dvo rana 11. nadstropje). Ker hočemo obnoviti nekdanje tako priljubljene zabavne večere Čitalnice, Bralnega in pevskega društva Maribor in Dramatičnega društva, vabimo prisrčno vse predvojne mariborske Slovence z družinami.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 13, t. m. Ob 12: operni pevci na ploščah; 12.50 poročila; 13: čas, plošče; 18: plošče; 18.30: pogovor s poslušalci; 19: predavanje o sokolskem naraščaju; 19.20: čas, jedilni list, program za četrtek; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos koncerta Glasbene Matice iz Maribora; 22: čas, poročila; 22.15: radio orkester; 23: predavanje.
Narodno g&@€safii$ce
REPERTOAR.
Torek, 12. marca ob 20. uri:	»Proiesor
Žič«. Red D.
Sreda, 13. marca: Zaprto.
Četrtek, 14. marca ob 20. uri: »B!*\i i-ognji«. Premiera. Red B.
Ptujsko gledališče.
Petek, 15. marca ob 20. uri: »Štau.l .a roža«. Gostovanje »Narodnega gledališča« i/_ Maribora.
Premiera Šorlijeve drame »Blodni ognji« bo v četrtek, 14. tm. Avtor je narisal v tem delu rodbinsko življenje meščanske rodbine, v kateri se dogajata dve drami, in sicer: obup sina, ki ga pritira pesimistično naziranje o današnjih razme rah in materino nameravano zakonolom-stvo do samomora, ter materin obup in kesanje, ko spozna, da je deoma kriva sinove smrti. Ob krstni predstavi tega dela, ki jc bila v ljubljanski drami, so sprejeli »Blodile ognje« z velikim navdušenjem in pričakujejo zato tudi mariborsko uprizoritev, ki jo pripravlja VI. Skrbinšek z velikim zanimanjem. Igrajo Kraljeva, Severjeva, Furijan, Skrbinšek. Grom. P. Kovič, Stupica in Gorinšek.
V glasbenem repertoarju pripravljajo Offenbachovo nesmrtno opero »Hoffman-nove pripovedke« ter opereto »Prebrisani amor«, ki jo je napisal in uglasbil član marib. gledališča Pavel Rasberger ter doživi obenem svojo krstno predstavo.
KINO
GRMSKMtJNO
Do vključno srede „E S Ki M 0“, krasen velefilm.
Četrtek svečana premijera Ncdbalove opereto:
POLJSKA KRI
Anny Ondra, Hans Moser, Svetislav Petrovič.
Kino Union. Danes najnovejši originalni ruski film »Pesem na Volgi«.
Jadranaši! Zaradi koncerta .Glasbene Matice se jutri vaja ne bo vršila; prihodnja rodna vaja je v petek. Vsem pevcem se poset jutrišnjega koncerta toplo priporoča. Pevovodja.
Sredo — Svengali — »Velika Kavarna«.
Vozne olajšave. Prometni minister je dovolil polovično vožnjo na železnicah referentom sokolskih čet iz vseh žun, ki se bodo udeležili zborovanja v Mostarju 24. in 25. t. m.
Ka,i pravi čevljarski mojster Horvat. Ze včeraj smo poročali o ponesrečenem atentatu na čevljarskega mojstra Horvata v Prešernovi ulici. Ko je policija zaslišala Horvata, je izpovedal, da je odpustil pomočnika Petraka zaradi pomanjkanja dela v delavnici in da mu je to javil že pred 3 meseci, vendar ga je iz usmiljenja obdržal preko zime. Petrak je torej za odpoved dobro vedel in mu ni mojster Horvat brez vzroka odpovedal službe. Policija ie včeraj Petraka izročila sodišču.
Mlada žrtev nesreče. Poročali smo že, da se je pred dnevi hudo ponesrečila 19-Ietna zasebna uradnica gdč. Tilčka Smo-diševa. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico, kjer so ji zaman nudili zdravniki vso pomoč. Podlegla je hudim poškodbam včeraj popoldne. Simpatično mladenko, ki se je zelo pridno udejstvovala tudi pri Sokolu, bodo položili v prerani grob na studenškem pokopališču jutri popoldne ob pol 17. uri. Bodi ji ohranjen lep spomin, žalujočim preostalim naše najgloblje sožalje!
Nezgode. Nogo si je zlomil 8-letni po' sestnikov sin Anton Pajhter pri Sv. Križu nad Mariborom. Na Pobrežki cesti padla vdova Terezija Kaiserjeva in si zlomila levo nogo pod kolenom. Oba P°' nesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kaza1 toplomer 0.4 stopinj C pod ničlo; mi«j' malna temperatura je znašala 4 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 1&9 stopinjah 752.5, reduciran na ničlo i*1 750.6; relativna vlaga 85; vreme je jasn° iu tiho; vremenska napoved pravi, da bo ostalo vreme nekaj dni jasno.	^
..Čuvaite Jugoslavijo 1“
Zborovanje mesarskih mojstrov
NEDELJSKI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA PRI »ZAMORCU«.
MarlSorskf »V e? er nit« Julra.
WMmmKmmam&^.iu33sg£ mmmmBsmssarmtBmti
Združenje mesarskih in klobasičarskih mojstrov v Mariboru je imeio v nedeljo popoldne v dvorani hote'a pri »Zamorcu« v Mariboru svoj rad ir letni občni zbor, ki se ga je udeležilo nad 50 članov. Predsednik g. Anton Tavčar je ob otvoritvi pozdravil mestnega obrtnega referenta g. dr. Milana'Sendviča, zastopnika Zbornice TOI g. svetnika Hohneca in v:sc; člane, zlasti iz zunanjih krajev. Spomni jal se je v letu 1934. umrlih tovarišev Andreja Vrecla iz Hoč, Tvana Vrega iz Teznega, Konrada Zugmana u Maribora in Franca Skorčica iz Slov. Bistrice. Iz obširnega tajniškega poročila posnema mo, da je imela uprava združenja 8 sej in vršili so se trije članski sestanki. Združenje je bilo zastopano na žalni seji pri Okrožnem odboru ob priliki tragične smr ti Njegovega Veličanstva viteškega kra-’ja Aleksandra 1. Z.;d	in	na pogreb
nih svečanostih v Beogradu. Združenje obsega vse severne sreze dravske banovine, šteje 258 članov. 124 pomočnikov in 49- vajencev.
Poročilo navaja dalje vse težave, s katerimi se je morala boriti uprava, tako z mestno občino mariborsko zaradi nameravane premestitve stojnic z Glavnega trga, odprave nedostatkov v Mestni klav niči, neupravičenega izvrševanja mesarskega obrta na trgu, nepotrebnega klanja na deželi, ki povzroča ogromno škodo obrtnikom, nelojalne konkurence itd. Poročilo se je z odobravanjem odobrilo. Blagajniško poročilo je podal podpredsednik g. Jernej Fidler. Dohodkov je bilo 36.287.15 Din, izdatkov pa 34.347.— Din, prebitka torej 1940.15 Din. Premože-
nje združenja znaša 21.820.26 Din. Po poročilu predsednika nadzorstvenega odbora g. Franca Smodeja se je računski zaključek za leto 1934 soglasno odobril in se je podelila razrešnica upravi in liad zorstvenemu odboru. Prav tako ie bil soglasno sprejet proračun za leto 1&35 z zneskom dohodkov m izdatkov 24.000.— Din. V pomočniški izpraševala; odbor so bili soglasno izvoljeni:	Anton Tavčar,
Jernej Fidler, Matija Holc, Josip Leyrer, B až Serdinšek, Franc Smode. Maks Weisseiisteiner in Ivan Bencik ml.
O ustanovitvi podpornega fonda za člane je poročal tajnik Novak. O tem se je razvila daljša debata, v katero so posegi: gg, Smode, Filipič, Hohnec. Vom-bek. Berlič. Fidler in dr, Senkovič. Po zaključnem govoru poročevalca je bil soglasno sp:'•..'et predlog, da se osnuje podporni fond za čl a in plačuje na leto vsak član po 25 Din v ta namen. Med slučajnostmi se 3e obravnavah še več nujnih zadev, zlasti je mnogo koristnega predlagal g. Jožko Berlič iz Ptuja, ki je izrazil željo, da se naj prihodnji občni zbor vrši v Ptuju, vselej pa priredi tudi prijateljski večer, da se s- tem goji med člani družabnost. G. Sinode je stavil več umestnih resolucij za izboljšanje položaja mesarskih obrtnikov.
Lepo uspelo zborovanje, ki je trajalo nad tri ure, je zaključil g. predsednik Tavčar, ki se je zahvalil g. dr. Senkovi-ču, zborničnemu svetniku g. Hohnecu in vsem članom za udeležbo. Po zborovanju je bil koncert mesarske godbe, ki je pokazala pod svojini novim kapelnikom izreden napredek'.
Hinko Nučič v Mariboru
MALA UGOTOVITEV K JUBILANTOVI IZJAVI.
Skromen in zaverovan v svoje umetniško poslanstvo je izjavil g. H. Nučič zastopniku zagrebškega »Jutarnjega Lista«, ko ga je obiskal zaradi 35-letnice njegovega umetniškega slavja, da jc bil Mariboru v letih 1919 in 1920 takorekoč le izposojen ... Vem, da se g. Nučič dobro počuti v Zagrebu, vem, da mu je v Zagrebu dano umetniško ustvarjanje kakor nikjer drugje v državi, vendar iz vseh njegovih 35 ustvarjajočih let ni imel plemenitejših, plodonosnejših, zaslužnej-ših od obeli mariborskih. Kaj je bil v Ljubljani, kaj je bil in jc še, v Zagrebu? Umetnik, velik umetnik, kakor so drugi. In kaj je bil v Mariboru? Ustvaritelj gledališča, kakor ni bilo >n bi tudi ne bilo nikogar, ako bi se ne bil odzval temu u-metniškemu poslanstvu s. Nučič.
prevzeti od nemškega društva, od nemškega vodje gledališče brez opreme, brez igralcev, brez tehničnega osebja — in kar je bilo najtragičneje — brez denarja in celo brez obljub, da bo vsaj morda prišel denar od koder že koji. Nihče, pa že prav nihče, tudi nobena korporacija si ni upala prevzeti jamstva, da bo nosila stroške za najnujnejše izdatke. Takrat pa je bil Nučič pač največji, najbolj herojski tudi v življenju: ko so odpovedale korporacije, ko so odrekli bogatini, tokrat je prevzel jamstvo za vse Hinko Nučič sani, prepričan, da mora roditi sad, kar je stvarjeuega v dobroti za lepoto. In ni se motil? Sicer je šlo trdo za najnujnejše stvari, trdo je šlo proti vsem raznim intrigam, trdo je j šlo ob tiskarskem štrajku, ko je Nučič
Trdo je šlo, a njegovi hvaležni gledalci so sedeli v zimskih suknjah v slabo zakurjenem gledališču ter z vso pobožnostjo našli v umetnosti tistih višin, ki jih u-stvarja v nas prava umetnost, pomešana z onim skritim in tihim pričakovanjem, ki smo ga doživeli v sebi vsi ob prevratu. In Nučič je ustvarjal najvišje morda v vsem življenju, ustvarjal je vero v našo lepšo bodočnost, katere odsvit je bila Nučičeva umetnost.
In če sedaj pravi v svoji skromnosti Hinko Nučič, da je bil Mariboru le izposojen, mu hvaležni kličemo: V dveh letih si dal mariborskemu gledališču temelje, da živi, se razvija, cvete; ustvaril si novo narodno gledališče, dal pa si nam, ki smo Te spoštovali in ljubili, skup no s Tvojo hrabro umetniško Četo ono vero in ono zaupanje v bodočnost, ki v vseh težavah življenja in usode ne zamre! In da si ob najusodnejši dobi našega naroda ustvarjal in krepil našo vero, naše zaupanje, to je Tvoja največja zasluga, je Tvoje večno in umetniško poslanstvo. Zato Ti naša globoka zahvala ob Tvojem slavju! Dr. P. St.
V Mariboru jc bilo treba ob 'prevratu • sam stavil v tiskarni gledališke plakate.
Kriza v pevskih zborov in občinstvo
Nedavno (6. t. m.) se je v Vašem cenjenem listu pritoževal zastopnik enega pevskih zborov, da bodo morali mariborski pevski zbori prenehati z nastopi, ker zaradi brezbrižnosti občinstva pojo pred napol prazno dvorano in ne krijejo niti efektivnih stroškov. Povprečno je to res. Ne da bi preiskavah, ali se ne dajo ti stroški s primerno skromnostjo znižati na znosno mero, zahteva pravičnost, da se zadeva presodi tudi z druge strani, namreč s strani plačujočega občinstva, posebno še s strani tistih ne baš maloštevilnih. ki so i člani kakega glasbenega društva ir. plačujoča oseba občinstva in smatrajo za svojo moralno, narodno in umetniško dolžnost, da posečajo, kajpada s plačano vstopnico, ki je obično zelo visoka, prireditve vseli sorodnih društev. Ako jih posečajo ti — in vidite res povsod njihove iste obraze — pod navedenim moraličnim pritiskom, si pa ostalo občinstvo ne da diktirati poseta, ker občuti krizo druge vrste, nego pevski zbori, namreč krizo nadprodukcije prireditev, ki bi jih naj posečalo. Saj se te prireditve običajno kar kopičijo, tako da bi moral resnični in požrtvovalni interesent večkrat dan na dan, vsekako pa nekajkrat v tednu svoj prosti večerni čas in svoj denar odmeriti v prid kakega društva. Vrstijo se mu dnevi, ko ga kliče gledališče, Ljudska univerza, poset velikega umetnika in domači koncert. Vsak prireditelj pa nalaga občinstvu dolžnosti, da mu s posetom krije stroške in, če gre, da še Čisti dobiček. Razumljivo je,
da se v Časih vse drugačne krize, nego so interne krizice društev, občinstvo upira diktaturnemu kulturnemu davku. Pojav ni na nobeno plat razveseljiv, a je umljiv in je z njim treba računati, zlasti ekonomično porazdeliti prireditve. Pravkar smo slišali Balokoviča, po vrsti prideta zdaj koncert Glasbene Matice in bolgarski pevski zbor, za prihodnji teden se pričakuje nov koncert. Torej? Prireditelji ne povečujte krize s — krizo!
Zapuččina Staviskega
Zadnji spomini na velikega sleparja Aleksandra Staviskega so bili vnovčeni pred kratkim na javni dražbi v nekem pariškem hotelu. Vsi predmeti, zaplenjeni v enem izmed njegovih stanovanj v ulici Renaissance, so bili spravljeni v skladiščih dražbene dvorane in so pod draži-teljevim kladivcem za hip oživeli senco lepega Aleksandra, ki je znai prislepariti skoraj celo milijardo frankov na škodo srednjih in nižjih slojev, zlasti v okolici Bayonna. Po zaslugi predsednika zbornice eksekuitoriev, Baudoina, so bile zbrane tu relikvije po drznem zločincu. Mnogo je bilo umetnin in športnih predmetov, seveda samo najdražje stvari. Med drugim so prišle na dražbo tudi smuči hi-kory, lakirane s kitajskim lakom, a palice imajo srebrne konice. To priča, da je bil Stavisky večji snob nego športnik. Vendar je pa prispel na teh smučeh do stare koče, kjer je našel svojo smrt. Pri znani hladnokrvnosti francoskih kupcev je bilo pa itak pričakovati, da povpraševanje po teh spominih na sleparja Staviskega ne bo posebno živahno in da torej tudi cene ne bodo tako visoke, kakor bi bile gotovo v drugih državah, posebno v Ameriki, kjer bi se ljudje za take raritete kar pulili.
Vrednost poljuba.
Pravda zaradi vrednosti poljuba ialiko nastane samo v Ameriki. Tam je tudi pred kratkim neka starejša dama tožila svojega zaročenca, ki se je poročil z drugo, za ogromno odškodnino. V svoji tožbi je navedla, da je svojega zaročenca poljubila najmanj 400.000 krat in da zahte va za vsak poljub cent. Sodniki so imeli težavno stališče že zaradi tega, ker je toženec odločno pobijal trditev svoje bivše zaročenke, da bi ga bila tolikokrat poljubila. Toda po daljšem razpravljanju so se tudi ameriški sodniki ugnali in zmagala je tožiteljica. Njen bivši -zaročenec je bil obsojen na odškodnino za poljube v znesku 4.000 dolarjev. Sodbe pa ni sprejel in se je pritožil na višjo instanco.
V šoli.
Katehet: (v prvem razredu):. Miško, povej mi, kaj delajo tvoji starši preden gredo spat?
Miško: Gospod katehet, ali je to vprašanje z 7-letnega dečka?
M. Kovačič:
Prosvetar in njegovo delo
I.
Brat E. Gangl je na skupščini odbora . Češkoslovaške občine sokolske ob začetku meseca decembra 1934. povedal, da mu je dejal blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj, ko mu je hodil po praškem vsesokolskerti zletu 1. 1932. poročat o zletu:	»Takšne Sokole želim
imeti v Jugoslaviji«.
Ni treba biti morda dinastično nastrojen — treba jc biti le človek sodobnega niišljenja s pogledom, obrnjenim v bodočnost, da se prizna velikemu Pokojniku njegova velikopoteznost in daleko-vidnost. Ako hočemo biti dobri domoljubi — in to kot Sokoli menda hočemo biti,
tedaj se moramo vprašati, kaj je naš kralj Zedinitelj pač hotel povedati z omenjenimi besedami. Enostavni njih smisel je: »Želim, da bi jugoslovensko Sokolstva bilo — ali postalo, vkolikor še ni, — takšno, kakršno je češkoslovaško Sokolstvo.« Nadaljnje logično zaključevanje ie prepustil nam samim.
Sokolstvo ima v splošnem na zunaj obraz telesno-vzgojne organizacije. Pri njega količkaj natančnejšem razmatrar.ju pa spoznamo takoj, da je telesna vzgoja le vnanja oblika sokolskega udejstvova-
nja in glavno njegovo vzgojno sredstvo, bistvo njegovo pa je mnogo globlje: Sokolstvo moramo razumevati kot mogočen pokret, ki vodi k samostojnosti slovanskih narodov in sicer k samostojnosti — v vsakem oziru. Okvir te razprave je preozek, da bi bilo mogoče vpu-ščati se v njej v naloge, ki še čakajo Sokolstvo pri Lužiških Srbih, Poljakih in Bolgarih, mnogo preozek je, da bi se v njej razglabljale ogromne naloge, ki so namenjene Sokolstvu med Rusi; samo o Sokolstvu v nas Jugoslovenih bodi v njej govor! A če hočemo priti do dna nalogam njegovim v našem narodu, jih moramo samo vzporediti — v smislu pravilnega spoznanja blagopokojnega kralja Aleksandra — nalogam njegovim v češkoslovaškem narodu — in spoznavni rezultati se nam bodo primaknili bližje: pojasniti si bomo mogli lahko, kaj nam je ob vsakem času storiti, kaj opuščati, kako usmerjati naše udejstvovanje, čemu pripisovati trenotno večjo važnost, kaj v danili okolščinah pustiti nekoliko ob strani i. t. d. Pa saj imata naroda naša — češkoslovaški in jugoslovenski — že mnogo stoletij skoro enako usodo. Zato smo jugoslovenski in češkoslovaški Sokoli že pred daljšim časom nadomestili geslo, ki so ga stvorili politiki, namreč »zvestoba za zvestobo«, z eno samo besedo: zvestoba!
Pletoč tako miselni potek dalje, se zavemo, da ie marsikaj, kar iiajde«uo i v
češkoslovaškem i v jugoslovenskem Sokolstvu, le nujna posledica razvoja, t. j. nujni nasledek enakih in podobnih podmen. Tak obema Sokolstvoma skupen pojav je. da se je sokolovanje pred svetovno vojno omejevalo skoro izključno na telovadbo. Duševni spremni pojavi so se porajali sami — pogumnost, odločnost, vztrajnost, odpornost itd, ne da bi bilo treba vse to še posebej omenjati in privzgajati. Saj pa je predvojnemu Sokolstvu lebdelo pred očmi kot prvi najnujnejši zaželjivi in dosegljivi smoter do-seženjc politične samostojnosti. Da se je to smatralo kot najbližji smoter, to so povzročale okolnosti, v katerih se je živelo, hi zato je bil nosivec Sokolstva pred svetovno vojno takorekoč izključno telovadec.
Politična samostojnost je bila s koncem svetovne vojne dosežena — ob prvem smotru se že nahajamo: Čehoslovaki v polni meri, mi Jugosloveni samo po večini, (ker se moramo zlasti Sokoli zavedati, da nas v zedinjeni Jugoslaviji čakajo na Koroškem in v Primorju še naloge, kakršnih se je predkumanovska Srbija zavedala kot, jugoslovenski Pijemont, četudi bi morda kakšni diplomatje hoteli doseči z raznimi klavzulami o »nevmeša-vanju«, da se slovenskemu Korotanu in Reki, Pulju, Trstu ter Gorici odpovemo in jih prepustimo tujcem na milost in nemilost). Vsekakor so okoliščine že močno izmenjane; pri čehoslovakih popol-
noma, pri nas Jugoslovenih pa skoro tudi. Češkoslovaško Sokolstvo velja kot najzanesljivejši državotvorni element, ki smatra za svojo politično nalogo brezpogojno čuvanje teritorijalne neokrnjenosti Češkoslovaške republike ter demokracije v njej. Posledica izpremenjenih okolščin in sicer že samo političnih pa je nujno bila, da nosivec Sokolstva danes ni več izključno telovadec, nego skladno ž njim in v enaki meri sokolsko-prosvetni delavec. Pri pravem shvačanju sokolova-nja med njima itak ni razlike, kajti drugo brez drugega — telovadba brez sokolske prosvete ali sokolska prosveta brez telovadbe — se ne da misliti; drugo brez drugega je le polovičarstvo: je ali sport-ništvo ali pa obče narodno-izobraževalno delo, samo ne sokolovanje. Če se vendar dela razlika, tedaj se dela radi tega, da se označuje pretežna sestavina udejstvovanja posameznih sokolskih pripadnikov.
K vsemu temu prihaja pri Čehoslov. kih še dejstvo, ki je simbolično, da nam-* reč stoji na Čelu njihove republike filozof Masaryk, čigar življenjsko vodilo je staro Husovo geslo: Pravda vitezi! = Resnica zmaguje! katero se blešči tudi v čsd. prezidentski standardi. Preneseno v Sokolstvo znači to: ne le čuvanje politične samostojnosti ter demokracije v samostojni državi je na’oga češkoslovaškega Sokolstva, nego obenem nravstveni dvig naroda. (Se bo nadaljevalo.)
Stran 4.
KOFZZBBSaa
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra.
V Mariboru, dne 12. III. 1935
———■ —i imuni i r ■11 'i i ii»i ——mm
Ašphottsc Daodos
GKfJFI
Ves večer je ko nora od strahu klečala, se oklepala naslanjača svojega moža in se je vselej, kadar je svetloba bliska presekala temo kabine, križala in molila litanije:	»Sveta	Barbara, sveta Helena,
Marija Magdalena . . .« V takih okolno-stih bi mogel ljubimkati le tedaj, ako bi imel hinavsko dušo kakšnega junaka iz romanov Eugena Sueja.
Naslednjega dne so nastale nove nepri-like. Nansena je napadla močna hemo-ptysia, posledica njegove bolezni, in ker v lekarni na jahti ni bilo klora, smo morali, da pomoremo bolnikom, pristati v San Remu. Med tem ko je zvečer »Bleu-Blanc-Rouge« manevrirala, da se zasidra poleg jahte Njegove Visokosti koncem monaškega nasipa, smo prišli mi skozi Gornic v Morite Carlo. V hotelu me je čakalo pismo mojega očeta, marcialni apel vojvode na čast in domovino. Sto let smo že imeli neprenehoma katerega Danvergneja pod zastavami, na slavnem mestu; ako jutri nastane vojna in bo Francija potrebovala svoje sinove, kdo bo šel od nas za njo v boj? Štiri strani so bile polne tega lirizma, ki naj bi me
31
pripravil, da zapustim svojo metreso in se vrnem v Saint-Cvr. Morete si misliti, da me vsa ta tirada ni prav nič ogrela.
Vojna se mi gnusi, ker mi je nekaj živalskega in odurnega. Le na dva načina lahko gledate na bojišče; prvi je vertikalen, to je oni viteza z iztegnjeno sabljo. vzravnanega v stremenu in z žganjem v glavi, drugi pa je horizontalen, t. j oni ranjenca, ki se z razparanim trebuhom vleče po blatu in krvi. Jaz sem si mogel predstavljati samo zadnjega, ki se mi je zastudil in me preplašil. Dan po bitki pri Wissembourgu je rekel moj oče med drugimi: »Bilo je tam mesa . . . .« In tudi meni se zdi vsaka vojna le meso, a ne ono sijajno, živo, lepo meso, marveč raztrgano in iznakaženo. Vendar nisem strahopetec. Da ste me samo videli neke noči, kako se nisem prav nič bal pomočiti skupaj s hrabrimi mornarji »Bleu-Blanc-Rougea« svoj nos v slano morje. Ne, tudi jaz bom, kakor vsakdo drugi, imel svoje hrabre trenutke, toda trese med pred morijo. Razen tega vzbujajo v meni besede domovina, zastava, družina samo prazne, hipokritske zvoke.
Tudi Vi ste tako ko jaz, dragi Vallongue, samo s to razliko, da se poraja pri Vas vse iz učenja in premišljevanja. Vaše možgane, kakor one mnogih mladih Francozov, je osvojila nemška filozofija, in to zavojevanje je drugačno in resnejše od zavojevanja Alzacije in Lorene. Kant in Hartmar.n, zlasti zadnji, sta Vam vzela kos za kosom onega, kar je okras in dika življenja: gola izobrazba čutil je porušila v Vas vsako sposobnost dojmov in občutkov.
A kako to, da sem tudi jaz na isti stopinji utrujenosti in moralne izčrpanosti, jaz, ki ničesar ne znam in se nikoli nisem nčesar učil? Zakaj sem že v svojem osemnajstem letu tako pust, izmozgan in prazen'3 Odkod to moje preziranje dolžnosti in nalog, ta upor proti vsakemu zakonu? Ima-m slavno ime. bogastvo in mladost, pa je moja duša vendarle anarhična. Zakaj? Vi. Vallongue, ki sem Vam vse zaupal in me poznate do dna duše. skušajte me raztolmačiti meni samemu! Me li smatrate enostavno — ker skoraj nekako tako govorite v svojem pismu — za produkt nove šole, vzorec zadnje izdaje? Ako je tako. potem se bodo naši stari začudili. Oni. ki odhajajo, in oni, ki prihajajo, si seveda niso nikoli podobni, to vem, toda tokrat so mostovi med obema generacijama — sodeč po mojem oče tu in meni — popolnoma porušeni in ne-
razumevanje enega in drugega brega bi se moglo spremeniti v sovraštvo.
Seveda, jaz sem bral generalovo pismo na svoj način videč v njem samo njegovo vrnitev v življenje in željo, da vidi spet svojo drago gospo F., ki je, moram priznati, vse bolj kakor iaz uživala v njegovi vojaški zgovornosti. Moji sentimentalni prijateljici so se pri tem ovlažile oči; sicer so pa v zadnjem času postali pri njej ti napadi sentimentalnosti zelo pogosti, da me že vznemirjajo. Nu. tudi iz tega bi mogla nastati kakšna pustolovščina! ... V tem primeru so pa bile njene solze docela moralnega izvora; videl sem, da je vznemirjena in pripravljena na največje žrtve. Ah, stari bojevnik, njegovo pismo ni bilo namenjeno toliko meni, kolikor njej, o kateri je vedel, da ga bo brala preko mojih ramen — misleč na njega. Jaz pa vidim še neki globlji dokaz njegovega očetovstva. Stavil bi, da se bo nekega lepega dne pojavil pri nama, da nam zaigra sceno ter z enim udarcem ubije dve muhi: svojo ljubico in svojega sina. Menda pač ne mislite. da ga bom čakal! , . . Pred vsem. roulette me več ne zanimajo in s tem je spet nova senzacija padla v morje. Zaradi nje se ni splačalo peči se v tem afriškem kraju, kjer slepita oči solnce in vroči pesek in otopljuje človeka monotono cvrčanje čričkov.
ROMAN.
Spor*
Okrožni odbor LNP, službeno. V nedeljo 17. t. m. bo na igrišču SK Železničarja ob 13.30 prijateljska tekma SK Ptuj: SK Železničar komb., ob 15. pa prvenstvena tekma SK Iiirija (Ljubljana): SK Železničar. Službujoči odbornik g. Kurnik. V torek 19. t. m. bo na igrišču SK Rapida ob 13.30 prvenstvena tekma jesenske sezone med rezervo ISSK Maribora in SK Rapida, ob 15. prvenstvena tekma SK Celie:SK Rapid. Službujoči od borni k g. Knez.
Na občnem zboru SK Rapida, ki je bil
preteklo soboto v hotelu »Pri zamorcu« ie bila izvoljena naslednja uprava: predsednik dr. Blanke, podpredsednik dr. Brandstetter, društveni vodja J. Pirih, tajnik Weltze.bach, blagajnik F. Weiler, gospodar R. Jeglič, načelniki sekcij: za te
niško: dr. Felber, lahkoatletsko dr. Jett-mar, zimskošportno:	dr.	Bocher,	nogo-
metno J. Kasper.
Št. Janž na Dravskem polju
Požar je izbruhnil v Krčevini pr* Vur-bcrgu pretekli četrtek krog 11. ure ponoči. Goreti je začelo v gospodarskem poslopju posestnika Josipa B e n k a in naglo so objeli zublji ves objekt, ki ;e bil krit s slamo. Poslopje je pogorelo do tal; poleg tega so zgoreli tudi ko-arnica, svinjaki, tri svinje in 10 kokoši. Kako je nastal ogenj, še ni pojasnjeno. Rešit' se r.i moglo mnogo, zakadi pomanjkanja vode; ljudskih žrtev ni bilo. Približno ocenjena škoda znaša 30 000 Din, zavarovanje pa le 20.000 Din. Ob 6. zjutraj se je sosedom in ostalim posrečilo ogenj omejiti.
Pogodbena pošta v Š'. Janžu zaznamuje napram prejšuj'm časom povečan
Prodam	Sobo odda
ZABOJE ugodno proda Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26. <,81	LEPO, ZRAČNO SOBO oddam s 1. aprilom boljšemu gospodu. Poizve se v trgovini Kravos, Aleksandrova 13. 992 Stanovanle
PRISTEN AJDOV MED po Din 10.— za kg oddaja »Kmetijska družba«. Meljska cesta 12. Telefon 2083. 1005 Posest	
	SOBO IN KUHINJO oddam v najem. Zrkovsk i c.
NOVOZIDANA ENODRUŽINSKA HIŠA s četrt orala zemlje v Sp. Kungoti, tik glavne ceste naprodaj. Vprašati v trgovini Rudi, Rošpoh 29. Cena Din 10.000. 1017	38, Pobrežje. 978
	Kupujte svoje po* trebšilne pri naših inserentih i
Darujte za Pomožno akcijo!
Vse vrste
strojne zidne
in
strešne opeke;
dobavlja najceneje in v najboljši
kakovosti
iz
..Laporita ‘j
franko tovarna ali franko stavba
Opekarna Lajteriberg
F. DERWUSCHEK Košaki pri Mariboru
Uradniltvo in delavstvo tekstilne tvorniee Avgust Ehrlich v Maribora sporoča tragično vest, da je dobra in priljubljena tovarišica
Tilčka Smodiševa
uradnica
v ponedeljek, dne 11. marca v cvetu mladosti v tukajšnji bolnišnici podlegla smrtnim poškodbam tragične nesreče.
Pokopali jo bomo v sredo, dne 13. marca ob pol 17. uri na studenškem pokopališču.
Blagopokojnico ohranimo v najlepšem in trajnem spominu.
promet in je bila nedavno tudi pomaknjena v višjo skupino. Žal pa še danes nima telefona niti brzojava. Sicer je bil svoj-čas sestavljen odbor, ki s; je nadel nalogo, izvesti inštalacijo telefona, a je pozneje vse skupaj zaspalo. Janž leži ob eni najbolj frekventiranih državnih cest in ne more pogrešat; tako važnega sodobnega občilnega sredstva, kakor ga predstavlja telefon. To tembolj, ker je od tukaj do najbližje telefonske govorilnice 10 km. Prosimo merodajne faktorje, da
zadevo zaradi telefona znova pokrene-io v življenje.
A, tako ...
Peter: Moj stric stalno potuje in ima vedno mnogo denarja.
Pavel: Kaj pa je tvoj stric?
Peter: Šofer mestnega avtobusa.
Dvoumno.
Mi 1'k a : Ali gre Milan kdaj na ples? Slavka: Ne. on je vegetarijanec ...
VABILO
na 53. redni
občni zbor
Posojilnice v Mariboru
r. z. z o. p.
ki se bo vršil v četrtek, dne 21. marca 1935
ob 16. uri v mali dvorani „Narodnega doma“
II. nadstropje.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika o 52. rednem občnem zboru z dne 21. marca 1934.
2. Citanje revizijskega poročila Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani.
3. Poročilo upravnega odbora.
4. Poročilo nadzorstva.
5. Potrditev računskega zaključka za leto 1934 in razdelitev čistega dobička.
6. Sprememba pravil.
7. Volitev predsednika.
8. Volitev dveh članov upravnega od ora.
9. Volitev 6 članov nadzorstva.
10. Slučajnosti.
Računski zaključek za leto 1934 je zadružnikom na vpogled v posojilnični pisarni v Narodnem domu ob uradnih urah.
V Maribor,u dne 11. marca 1935.
Dr. Kac Viktor, tr>
predsednik.
1015
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdaiateF " urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska ‘tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru