KokSiic boda naše obCine? V javnosti se množijo vesti, da se bo začelo z združevanjem občin, to se pravi, da se bodo dve ali več malih občin združile v veliko občino. Velika občina bi torej bil cilj, ki bi se ostvaril v bližnji bodočnostL Te vesti niso še-le od včeraj. Pojavljale so se že tudi lansko leto. Ko je šlo za prebsnovo državne uprave in ljudske saknouprave, so nekateri mislili, da bo Z njo tudi prišla reorganizacija občin. iLansko leto, in sicer 26. septembra, je jjubljansko »Jutro« napovedalo: »Rafcunati moramo s tem, da se bo tudi v Ijubljanski in mariborski oblasti izvrlila morda že v toku letošnje jcseni Jcomasacija, ki bo mnogo malih občin spojila v večje občinske edinice, Odnosno izvedla ponekod potrebna zaokroženja občinskih teritorijev.« »Jutrovo« prerokovanje se še ni izpolnilo. Pretekla je jesen, pretekli so že skoro trije njej sledeči letni časi, In komasacija (zložitev, združitev) malih občin v večje občinske edinice se 6e ni izvršila niti ni prišlo do »potrebnih« zaokroženj občinskih teritorijev (ozemlja). Toda' kar še ni, se lahko zgodi. V zadnjem času se širijo veBt!, da se bo to zgodilo in baje kmalu rgodilo. »Jutro« je torej na stališču, da so raokroženja občinskega ozemlja »potrebna«, da se torej komasacija občin naj izvrši. O tej »potrebnosti« bl se dalo dosti govoriti. Stari Rimljani so imeli znani pregovor: »Quot capita, tot sensus« — kolikor glav, toliko mišljenj. Toliko glede na teritorijalni (ozem^ki) obseg občin vladajo razna mišljenja. Nikakor ni res, da bi samo po ozemskem obsegu in številu prebivalcev velike občine bile upravičene ter primerne za dosego občinskih cll]9v in namenov. Tudi ozemsko male občine ss dajo zagovarjati, ker so spoBobne za izvršitev nalog svojega lastnejra delokroga. Za dosego večjih nalog in izvršitev obsežnejših podvzetij so sicer financielno prešibke, toda v to svrho dobro služi dogovor med sofiednimi obfinami za izvršitev del in naprav, ki so v korist ne samo eni, marvpč v?čjemu številu občin. V takih vprfišaniih mora tudi nastopiti dei.?lnoc--t višiih in teritorijalno »zaokro^nr.ilv? edinic, kakor so okraji, pobrajina. banovina. Kar pa pride pri občinah v prvi vrsti v poštev, ni vprašanje, ali so občine velike ali majhne, marveC je dejstvo, da so občine poleg družin najprvotnejša oblika v občestvo združenih ljudi, ki stanujejo v kakem kraju. Občine so torej naravne tvorbe socialnega življenja. Kar se tiče naših slovenskih občin, je treba povdariti, da so to svojske tvorbe našega ljudstva, v davnini nastale iz gospodarskih, političnih in socialnih potreb ljudstva. Niso torej ustanove vcepljene v naš ljudski organizem od tujih vplivov in činiteljev, marveč so produkt domačih razmer. So torej zgodovinske tvorbe. V njih in z njimi je naše ljudstvo napredovalo, v njih in z njihovo pomo6jo bojevalo težke boje za narodni obstanek proti premočnemu tujerodnemu osvojevalcu, ki je hotel ljudstvo ponemčiti ali poitalijančiti. Naše občine so bile naše narodnostne trdnjave. Ker so občine, kakor so sedaj, ljudske tvorbe, se ne more re5i, da želi ljudstvo v obče njihovo spremembo, da želi, ako vzamemo »Jutrov« izraz, njihovo »komasacijo«. Ako jo kje želi, so tamkaj tehtni razlogi, ki naj se upoštevajo. Nasplošno pa se ne more trditi, da ljudstvo takšno združitev želi. To je zahteva činiteljev, ki stojijo nad obCinami. Nekaj pa je, kar ljudstvo žell, namreč to, naj bi se ga vprašalo ali in kako naj se izvrši takšna združitev. Niso v vseh pokrajinah naše države enaka ljudska naselja. Ponekod so velike vasi, kl štejejo tlsoč in več prebivalcev. Takim razmeram so velike občine prikladne. V Sloveniji pa po večini tako velikih vasi ni, marveč je veliko pa manjših vasi in pa razkropljene hi§e s posestvi. Iz teh razmer so nastale naše slovenske ob5ine. Če bl se torej postavilo za vse enako obvezno zakonito načelo, da mora vsaka obCina §teti dva, tri ali celo štlritisoC prebivalcev, bi to v Sloveniji povzročilo jako velike spremembe. Za obseg takšnih občin veCinoma ne bi zadostoval obseg posameznih župnij, marveč bi ena sama takšna velika občina obsegAla po dve, tri in morda eelo ve5 župnij. Kaj bi takšna »zaokroženia« obCinskih teritorijev pomonjnla za l]T!d?tvo, naj pomisliio nosebno tisti, ki se jih v prvi vrsti tiče. Ali bodo tudi trške in majhne mest- ne občine postale »komasacije« in del »zaokroženih» večjih občin? Je težnja nekaterih krogov, naj se te majhne trške občine takšne, kakeršne so, naj se torej ne podvržejo »zaokroževalni« operaciji. Tej težnji je dal izraza omenjeni članek v »Jutru« z dne 26. septembra lanskega leta, ko je z ozirom na te občine izjavil: »Bila bi največja pogreška, ako bi se jih skušalo utopiti v okolicah z deloma čisto drugimi gospodarskimi in socialnimi interesi. Tu se ns bi pridobilo nič, nasprotno bi se izzvale škodljive borbe, ki bi delasposobnost tako povečanih obcin znatno cslabile, a ne povečale.« »Jutro« dosedaj tega svojega mišljenja, kf smo ga takoj v »Slov. Gospodarju« zavrnili, ni spremenilo, je torej še-vedno na tem stališcu. Njegovo stališce je to-le: Ako se male kmetske občine združijo v večje, je to »potrebno zaokroženje«, ako pa bi se mala trška in mestna obCina združila z okoliškimi kmetskimi občinami, bi to bila škodljiva »utopitev« v okolici. Torej drugo merilo za kmeta, drugo pa za tržana. Kar se tiče trških občin na slovenskem Štajerskem, je treba naglasiti, da so po večini bile gnezda nemškutarije ter da že tudi danes ponckod pomagajo k umetnemu vzdrževanju nemškutarstva. Stvarno in nepristransko smo zopet obrazložili svoje mnenje o vpi-ašanju občin in njihove organizacije. Storili smo to že večkrat. Vprav v tem je dokaz, kako važno je to vprašanje. V tem vprašanju gre za stvar, ki globoko sega v življenje r<i.šoga ljudstva, osobito našega kmetskega ljudstva ter se tiče njegovih socialnih, promctnih in gospodarskih interesov. Naše ljudstvo je zrastlo s svojimi občinami ter zato občuti vsako utripanje v občinskem živTjenju. Zato pa jo tudi za vsako spreminjanje treba čim večjega premisleka.