481ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
Poro~ilo o delu Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije za obdobje
2000–2002
Drage kolegice, dragi kolegi!
@al moramo tudi ta ob~ni zbor za~eti s spominom na na{e umrle ~lane. Ni jih malo, ki jih ni ve~
med nami in vse smo cenili in so nam bili dragi. Poklonimo se z minuto molka njihovemu spominu! –
Slava jim!
Kolegice in kolegi!
Dovolite, da pred samim poro~ilom spregovorim {e nekaj osr~ujo~ih besed. Konec leta bo iz{el zad-
nji, dopolnilni 16. zvezek Enciklopedije Slovenije. S tem bo zaklju~en strokovno naj{ir{i projekt, ki ute-
meljuje slovensko narodno-dr‘avno identiteto in pri katerem smo imeli zgodovinarji vidno vlogo. Na{e
sodelovanje pri nastajanju Enciklopedije Slovenije vsekakor lahko ocenimo kot pomembno uveljavitev
zgodovinske vede v slovenskem dru‘benem prostoru, tako da lahko zaklju~ek tega temeljnega nacional-
nega projekta pozdravimo tudi s tega vidika. Naj na tem mestu spomnim {e na najnovej{e pridobitve iz
bogate zgodovinopisne produkcije, ki so nam bile predstavljene na tem zborovanju. O na{ih zgodovinopisnih
pridobitvah je seveda kompetentno spregovoril tudi predsednik Komisije Klio dr. Ervin Dolenc. Opozo-
rim naj, da so na{i kolegi zelo dejavni tudi kot pisci vrste u~benikov zgodovine.
Kolegice in kolegi!
Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije je – tako kot pred tem – po ob~nem zboru 29. septembra
2000 na Rogli uresni~evala svojo statutarno dolo~eno dejavnost. Pri tem je zaradi dveh klju~nih zarez,
ki sta zaznamovali novej{o slovensko zgodovino, precej ~asa in strokovno-organizacijskih naporov
vlo‘ila v pripravo in izvedbo znanstvenega posveta [estdeset let od za~etka druge svetovne vojne na
Slovenskem, ki je bil 11. in 12. aprila 2001 v Ljubljani in simpozija Slovenska osamosvojitev 1991.
Pri~evanja in analize, ki je bil 21. in 22. junija 2001 v Bre‘icah. Zveza je bila glavna organizatorica
obeh simpozijev. Prvega, katerega pokrovitelj je bil predsednik Republike Slovenije g. Milan Ku~an, je
pripravila v sodelovanju z In{tituton za novej{o zgodovino v Ljubljani, Filozofsko fakulteto Univerze v
Ljubljani, Pedago{ko fakulteto Univerze v Mariboru, Znanstveno raziskovalnim centrom Slovenske
akademije znanosti in umetnosti, Arhivom Republike Slovenije, Slovenskim znanstvenim in{titutom iz
Celovca ter Narodno in {tudijsko knji‘nico iz Trsta. Drugega, katerega pokrovitelj je bil predsednik
Dr‘avnega zbora Republike Slovenije g. Borut Pahor, pa je pripravila v sodelovanju s Posavskim mu-
zejem Bre‘ice, Centrom za voja{ko zgodovinsko dejavnost Slovenske vojske, Zvezo veteranov vojne
za Slovenijo, Zdru‘enjem Sever, Pokrajinskim odborom Zveze veteranov vojne za Slovenijo za Posav-
je in Zdru‘enjem Sever za Posavje. Na obeh simpozijih so sodelovali vodilni poznavalci zgodovine 20.
stoletja, na simpoziju Slovenska osamosvojitev 1991 pa kot pri~evalci tudi najvidnej{i nosilci procesa
demokratizacije in osamosvojitve v drugi polovici osemdesetih in v za~etku devetdesetih let 20. sto-
letja. Oba simpozija sta lepo uspela in imela v tiskanih in elektronskih medijih precej{en odziv. V tej
zvezi naj omenimo le predstavitev referatov s simpozija [estdeset let od za~etka druge svetovne vojne
na Slovenskem v oddaji Brez reza na I. programu Televizije Slovenija, 22. in 29. aprila 2001 in osem
predstavitev referatov s simpozija Slovenska osamosvojitev 1991 v isti oddaji v ~asu med 1. julijem in
27. avgustom 2001. Opozarjam, da tudi Zveza sama hrani celotno video dokumentacijo tega simpozija,
ki ji jo je posredoval Posavski muzej Bre‘ice. Referati in razprava z obeh simpozijev so iz{li v dveh
zbornikih: zborniku Slovenci in leto 1941 (iz{el je kot redna {tevilka znanstvene revije Prispevki za
novej{o zgodovino, 2001/2) in zborniku Slovenska osamosvojitev 1991. Pri~evanja in analize.
Kar zadeva pripravo znanstvenih posvetovanj, je bila Zveza v tem mandatnem obdobju – ob glav-
nem organizatorju Oddelku za zgodovino Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru – skupaj z In{titutom
za novej{o zgodovino in Oddelkom za zgodovino Filozoske fakultete Univerze v Ljubljani, soorganiza-
torica odmevnega mednarodnega znanstvenega simpozija Demokrati~na opozicija Slovenije – ob 10.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)482
obletnici osamosvojitve Slovenije. Simpozij je bil 22. in 23. novembra 2001 v Mariboru, referati s
simpozija pa so pod naslovom Demosov zbornik iz{li pri znanstveni reviji ^asopis za zgodovino in
narodopisje (2001/3-4). Zveza je bila 18. junija 2002 povabljena {e k pripravi znanstvenega simpozija
o delu in ‘ivljenju znanega slovenskega zgodovinarja dr. Du{ana Kermavnerja ob 100. letnici njegove-
ga rojstva. Kot drugo soorganizatorico simpozija jo je k njegovi pripravi povabila Slovenska akademija
znanosti in umetnosti. Simpozij bo predvidoma decembra 2003 Ljubljani. Zadnje, ‘e izvedeno znan-
stveno in strokovno sre~anje, ki ga je pripravila ZZDS je bilo danes zaklju~eno 31. zborovanje sloven-
skih zgodovinarjev.
Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije je bila v tem mandatnem obdobju dejavna tudi na drugih
podro~jih. Izvr{ilni odbor ZZDS je na svoji prvi seji 29. septembra 2000 imenoval glavna in odgovorna
urednika glasil ZZDS Zgodovinskega ~asopisa in Kronike, na drugi, 19. marca 2001, pa {e ~lane njunih
uredni{kih odborov. S tem je bilo zagotovljeno nadaljnje nemoteno izhajanje obeh glasil. Nadalje je
Predsedstvo ZZDS na seji 26. junija 2001 sprejelo sklep, da ZZDS sprejme izdajateljstvo revije [olska
kronika za leto 2001. Slovenski {olski muzej v Ljubljani namre~ zaradi sprememb v Pravilniku o po-
stopkih in merilih za izbor in sofinanciranje doma~ih znanstvenih in strokovnih periodi~nih publikacij
[olske kronike ni mogel izdajati, medtem ko je Zveza kot strokovno dru{tvo oziroma zdru‘enje glede
na omenjeni Pravilnik lahko sprejela njeno izdajateljstvo in zaprosila Ministrstvo za {olstvo, znanost in
{port za sofinanciranje njenega izdajanja. Tako je lahko [olska kronika v letu 2001 nemoteno uresni~evala
svoje strokovno in {ir{e kulturno poslanstvo.
V sedanjem mandatnem obdobju je ve~ raziskovalcev in poznavalcev vojne in voja{ke zgodovine
izrazilo pobudo, da bi pri ZZDS ustanovili Sekcijo za voja{ko in vojno zgodovino. Pobude so temeljile
v oceni, da se ka‘e potreba po skupni organizacijski in interesni povezavi vseh, ki preu~ujejo ta vidik
zgodovinskega razvoja. Na sestanku iniciativnega odbora za oblikovanje Sekcije za voja{ko in vojno
zgodovino pri ZZDS dne 28. maja 2002 so zbrani te pobude podprli. Na tej osnovi je Izvr{ilni odbor
ZZDS na svoji tretji seji 1. julija 2002 sprejel sklep o oblikovanju omenjene sekcije. Na prvem sestanku
sekcije, 24. septembra 2002, so bila opredeljena njena organizacijska na~ela (odprto ~lanstvo) in
srednjero~ni delovni program. Izvoljena sta bila tudi predsednik in tajnik sekcije – doc. dr. Damijan
Gu{tin in prof. zgodovine, major Zvezdan Markovi}. V tem mandatnem obdobju je za~ela delovati tudi
nova, na prej{njem ob~nem zboru ustanovljena Raziskovalna sekcija pri ZZDS. Njen predsednik
dr. Marjan Drnov{ek je organiziral Okroglo mizo Arhivi in zgodovinopisje. Okrogla miza je potekala
17. oktobra 2001 v okviru 20. zborovanja Arhivskega dru{tva Slovenije na Ptuju, s ~emer je bil po
dolgih letih zopet vzpostavljen strokovni stik med ZZDS in Arhivskim dru{tvom Slovenije. Gradivo z
Okrogle mize je objavljeno v zborniku Arhivi in uporabniki. Arhivi in zgodovinopisje (Ptuj 2001).
Glede organizacijskega delovanja ZZDS naj {e povemo, da je njen Izvr{ilni odbor 1. julija 2002
imenoval ~lane Komisije Klio za naslednje dveletno obdobje, 9. oktobra 2002 pa je bila postavljena
Spletna stran ZZDS. Na Spletni strani http://www.zrc-sazu.si/zzds, so dostopni vsi osnovni podatki o
Zvezi in vzpostavljene povezave s spletnimi stranmi raziskovalnih organizacij s podro~ja zgodovino-
pisja, arhivov, muzejev, knji‘nic, sorodnih dru{tev, znanstvenih revij, Univerze v Ljubljani in Univerze
v Mariboru ter Ministrstva za kulturo, Ministrstva za {olstvo, znanost in {port in Ministrstva za obram-
bo Republike Slovenije. Vseh povezav je 46. S Spletno stranjo ZZDS sta olaj{ana pridobivanje ustrez-
nih podatkov in komunikacija na podro~ju zgodovinopisja in zagotovljena {e ve~ja transparentnost
delovanja Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije. S tem namenom so se ~lani Predsedstva ZZDS tudi v
tem mandatnem obdobju udele‘evali ob~nih zborov posameznih Zgodovinskih dru{tev. ̂ lani Izvr{ilnega
odbora in Predsedstva ZZDS so kot predstavniki Zveze pozdravili tudi ve~ znanstvenih sre~anj in stro-
kovnih prireditev.
Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije je imela v tem mandatnem obdobju tudi prijetno prilo‘nost,
da je posebej po~astila dva svoja ~lana. V skladu s svojimi statutarnimi pristojnostmi je 13. decembra
2000 dr. Milico Kacin-Wohinz in akad. prof. dr. Vasilija Melika imenovala za svoja ~astna ~lana. S tem
jima je ob njunih ‘ivljenjskih jubilejih izrekla priznanje in zahvalo za prispevek k slovenskemu zgodo-
vinopisju, mentorsko in pedago{ko delo ter uveljavitev zgodovinske vede v slovenskem in mednarod-
nem prostoru. ZZDS je – ob podpori vrste znanstvenih, kulturnih in pedago{kih ustanov ter strokovnih
zgodovinarskih, arhivskih in muzealskih dru{tev – podala tudi predlog za podelitev visokega dr‘avnega
odlikovanja akad. prof. dr. Vasiliju Meliku ob njegovem ‘ivljenjskem jubileju. Predsednik republike je
483ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)
akad. prof. dr. Melika za znanstveno-raziskovalno in dolgoletno pedago{ko delo odlikoval s Srebrnim
~astnim znakom svobode Republike Slovenije.
Na koncu le {e zbirna navedba o delovanju Izvr{ilnega odbora in Predsedstva ZZDS v tem mandat-
nem obdobju. Kot je ‘e navedeno v poro~ilu, se je Izvr{ilni odbor sestal trikrat, medtem ko je imelo
Predsedstvo ZZDS {tiri seje: 13. decembra 2000, 26. junija 2001, 26. oktobra 2001 in 18. decembra
2001. Seji z dne 26. junija 2001 in 18. decembra 2001 sta bili koresponden~ni. Na sejah obeh organov
smo obravnavali in pripravljali v poro~ilu predstavljeno dejavnost v tem mandatnem obdobju. Delo-
vanje drugih organov Zveze – Raziskovalne in Voja{ke sekcije – je ‘e zajeto v tem poro~ilu, problema-
tiko, sicer vezano na [olsko sekcijo pa je obravnavala Okrogla miza Zgodovina na maturi. ^astno
razsodi{~e ZZDS – tako kot v prej{njih mandatnih obdobjih – tudi v tem ni razsojalo.
Kolegice in kolegi!
Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije si je tudi v letih 2000-2002 po svojih najbolj{ih mo~eh priza-
devala uresni~evati svoje poslanstvo. Upamo, da uspe{no, ~eprav ‘ivimo v finan~no neizprosnem ~asu,
ki vedno bolj ote‘uje njeno delovanje. To je vpra{anje, ki ga verjetno {e dolgo ne bomo mogli spraviti
z dnevnega reda. Kljub temu pa bodímo optimisti~ni, in s to mislijo – obenem z v resnici prisr~no
zahvalo vsem, ki so v tem mandatnem obdobju delovali v Zvezi zgodovinskih dru{tev Slovenije in s
katerimi sem oziroma smo sodelovali – zaklju~ujem svoje poro~ilo. Hvala lepa!
Jurij Perov{ek
Predsednik Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije
Poro~ilo nadzornega odbora ZZDS za poslovni leti 2001 in 2002
Poro~ilo Nadzornega odbora je sestavljeno na osnovi finan~nih poro~il za leto 2001 in za leto 2002
do 30. septembra ter izpisa stro{kovnika po posameznih stro{kovnih postavkah. Splo{no lahko ugotovi-
mo, da je ZZDS v tem obdobju poslovala uspe{no in redno poravnavala svoje obveznosti. Iz natan~nega
finan~nega poro~ila in skrbno ter transparetno razdelanega izpisa stro{kovnika po posameznih stro{kovnih
mestih je razvidno razmeroma ‘ivahno poslovanje ZZDS, ki je seveda posledica zelo dejavnega obdob-
ja ZZDS in njegovih ~lanov.
V prete~enem mandatu je ZZDS izpeljala dve znanstveni sre~anji, simpozij ob 60-letnici konca
druge svetovne vojne na Slovenskem ter posvet ob 10-letnici samostojne Slovenije ki sta predstavljali
ne le vsebinski, temve~ tudi finan~ni izziv. Za oba projekta se je ZZDS pravo~asno prijavila na razpise
za organiziranje simpozijev pri Ministrstvu za kulturo in pri Ministrstvi za {olstvo, znanost in {port,
obenem pa je uspela privabiti tudi nekaj sponzorjev. Tako je uspela stro{ke prvega sre~anja pokriti v
celoti, drugega pa z minimalnim finan~nim primanjkljajem, potrebno pa je tudi poudariti, da je oba
simpozija spremljal izid zbornika. Po tako uspelem finan~nem izidu lahko sklepamo, da se ZZDS
loteva projektov, za katere meni, da jih je tudi finan~no sposobna uspe{no pripeljati do cilja.
Zgodovinski ~asopis, ki je bil na prej{njem zborovanju dele‘nih nekaterih kriti~nih ocen, je v zad-
njem mandatnem obdobju ponovno za~el redneje izhajati. Ker je iz prej{njih let prenesel v obravnavano
obdobje razmeroma visoka finan~na sredstva, je stanje na njegovem stro{kovnem mestu za na{e razme-
re precej ugodno. Drugo dru{tveno glasilo Kronika je sicer v primerjavi z Zgodovinskim ~asopisom
vselej bilo dele‘no ni‘jih subvencij s strani dr‘ave. Vendar pa lahko ugotovimo, da uspeva s previdno
uredni{ko politiko, ki stremi za rednim izhajanjem in ji to tudi uspeva, pa tudi s smelimi projekti (mono-
grafija v Zbirki Kronike), izkazovati ugodno pozitivno stanje.
^e lahko nadaljujemo poro~ilo prej{njega Nadzornega odbora glede poslovnih rezultatov, vezanih
na 30. zborovanje ZZDS na Rogli, kjer je bila finan~na postavka {e odprta, kot to velja sedaj za 31.
zborovanje v Mariboru, lahko ugotovimo, da je bilo zborovanje na Rogli s finan~nega gledi{~a uspe{no
oziroma ni pokazalo negativnega finan~nega stanja.