KRANJ, petek, 11.12.1981 CENA 9 din GLA ii urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik, v. d. Jože Košnjek Št. 95 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO -E3;SCU POZORNOSTI ibrska vstaja leta 1941 na Gorenjskem et žarišč upora Organizirano delo partije je uspelo čez poletje in jesen leta 1941 *9mti po Gorenjskem široko mrežo odborov OF, saj jih je sredi **» delovalo že 106, ki so imeli v svojih vrstah veliko število ^ukov, najbolj zavednih slovenskih ljudi, povezanih s skupno **go — priprave .na boj proti okupatorju. Uspelo jim je med ustvariti razpoloženje, da je boj nujnost in da se ga mora '■fcftft' vsak svobodomiselen Slovenec in so tako mnogi na zimo \^*h popolnoma pripravljeni za poziv za odhod v partizane. I &o*o zasnovana decembrska vstaja je zajela velik del ^futke. Poglavitno žarišče je bilo v Poljanski dolini, njeno jedro * * bil že izkušeni Cankarjev bataljon; drugo žarišče je nastalo "vtmočju Gorij, Pokljuke in Bohinja; tretje v gornjesavski dolini l**iHčem na Dovjem in v Mojstrani; četrto v bližini Jesenic na *okik in pod Stolom in peto v Šenčurju, kjer so osnovali Kokrško \ i Povsod se je upor začel v drugi polovici decembra. To je bil za l^jPatorja velik udarec, saj so Gorenjsko imeli skoraj za sestavni l^it/ha. Partizani so okupatorja spravili v tak strah, da je umak orožniškihpostaj v večja središča. Vstaja je bila resnično množična, saj je v njej sodelovalo več rttisoč mož in fantov, res se jih po hudih bojih z Nemci in zaradi l&zime kasneje precej vrnilo domov, vendar to veličine njihovih i decembra 1941 ne zmanjšuje. Dosežena je bila velika zmaga, 'okupator zaradi upora tako prizadet, daje moral ustaviti izseljevanje prebivalstva v Srbijo in odložiti načrte za » Gorenjske k raihu za »časpo vojni«, opijene partizanske enote, so kljub povečanemu okupator-i pritisku in terorju, šle v nove boje in zmage. Ena prvih in tbnejših je bila dražgoška bitka, v začetku leta 1942. L. Bogataj Spominska svečanost Radovljica — V soboto. li. decembra, bo ob 38-letnici Zmage mrtvega bataljona na Pokljuki, pri spomeniku padlih borcev 3. bataljona Prešernove brigade spominska svečanost. V kulturnem programu bodo sodelovali godba na pihala iz Gorij, komorni zbor Antona Tomaža Linharta iz Radovljice in recitatorji Linhartovega odra mladih. V okviru proslave bo tudi več športnih prireditev. Proslavo pripravlja odbor pri občinski konferenci SZDL Radovljica. D. K. AKTIVISTOM OF JESENIŠKEGA OKROŽJA Jesenice — Odbor aktivistov Osvobodilne fronte za jeseniško okrožje organizira v počastitev 40. obletnice ustanovitve OF in vstaje tretje srečanje aktivistov Osvobodilne fronte in kurirjev ter obveščevalcev jeseniškega okrožja, to je rajonov in okrajev z območja občin Jesenice in Radovljica. Z njim bodo počastili tudi praznik krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana in se spomnili decembrske vstaje v zgornjesav-ski dolini pred 40 leti. V. likor deviz, toliko nafte tekočimi tforivi do konca leta in y naslednjih mesecih ^Sobolji« - V Sloveniji bi prihodnje leto ob skraj-Janfu potrebovali 1,91 milijona ton naftnih goriv -F^njSanje bi pomenilo omejevanje industrijske proiz->in trganje produkcijskih verig naa* — Slovenija je letos .Ugotavljala devize za uvoz *&«fte, zato večjih težav pri • tekočimi gorivi ni bilo. kWni pa kažejo, da naftnih ^ vendarle ni toliko, kot bi Hx>vali. Kot je na torkovi konferenci povedal Marko i predsednik republiškega 1 za energetiko, industrijo in dtvo, ao morali zaradi po-■■jt mazuta v nekaterih to-; novembra ustaviti stroje za Pomanjkanje goriva je * organizacije spodbudilo k •ju in zmanjšanju porabe y *no ae torej znašli v poki je bil napovedan že ob letošnje jugoslovanske bilance in še zlasti po "^em znižanju bilančnih JTindustrija in široka potrošijo tekočih goriv dobesedno Oskrba do konca leta in njih mesecih ne bo kaj bistveno boljša, saj se je poraba z zimskimi dnevi povečala, porabnikom pa so počasi začele pohajati zaloge. Četudi bodo pošiljke surove nafte redno prihajale, oskrba s tekočimi gorivi bistveno ne bo boljša. Slovenija bo morala do konca leta zagotoviti 200 milijonov dolarjev za uvoz surove nafte, od tega je zbrala že 177 milijonov dolarjev, za decembrsko in deloma januarsko pošiljko pa bo morala plačati še 40 milijonov dolarjev. S tem si bomo zagotovili 1,88 milijona ton naftnih goriv. Ina je Sloveniji letos redno dobavljala dogovorjene količine goriva, toda motnje so nastajale zato, ker rafinerije občasno niso delale z vsemi zmogljivostmi, ker vsem republikam ni uspevalo zagotavljati deviz za uvoz surove nafte. Kakšne so možnosti za prihodnje leto? Vse bo seveda odvisno od tega. Če bo Slovenija uresničila izredno zahtevne izvozne naloge. Ce ne bo »• radovliUk« obvoznica - Ob 29. novembru so odprli v Radov m raaoyiji»»<- _ rancovo, ki bo precej razbremenilo te£3£d££ffi!^J' f'"°""ra"> k'TnalTsku", O \,i£r,*kuDai z republiško skupnostjo za ceste, podvoz pod ^k^^pTnJi železniško gospodarstvo. Republiška skup-\^cesteT^znuo namenila denar ,z nško posojil za ceste. - lS D turali___ deviz, bo skrčen tudi uvoz surove nafte. Postavke, s katerimi za leto 1982 računa slovenski izvršni svet, so obetavnejše kot letošnje, saj je bilo 1.835 milijona ton tekočih goriv, kolikor jih je odmeril razrez jugoslovanske naftne bilance, premalo. Ce Petrol ne bi s svojimi akcijami po državi zbral dodatnih nekaj deset tisoč ton derivatov, bi tačas v marsikateri industrijski hali ne delali. Kljub temu pa se moramo zavedati, da je takšno krpanje traku lahko le občasen stik in ne stalna praksa. V podkrepitev trditve, da letošnja jugoslovanska naftna bilanca le ni bila najboljša, govori podatek, da je bila poraba naftnih derivatov v Sloveniji, upoštevajoč tudi porabo zemeljskega plina za 6 indeksnih točk, nižja kot v državi. V primerjaiv z letom 1978 pa smo porabo zmanjšali za 23 odstotkov, medtem ko je v državi zmanjšanje znašalo manj kot en odstotek. Po izračunu komiteja za energetiko bi prihodnje leto v Sloveniji potrebovali 1,91 milijona ton tekočih goriv, torej' več, kot smo jih dobili letos. Tolikšna količina bi brez večjih pretresov zagotavljala oskrbo, vsakršno zmanjšanje pa bi pomenilo omejevanje industrijske proizvodnje in trganje reprodukcijskih verig. V Petrolu sicer menijo, da je številka prenizka in da bi za solidno oskrbo morali dodati vsaj 50 tisoč ton. Vsekakor pa je to več, kot predvideva strokovni osnutek jugoslovanske energetske bilance, ki resda še ni usklajen s številkami iz republik in pokrajin. Sloveniji odmerja le 1,784 milijona ton naftnih derivatov, kar je več kot sto tisoč ton premalo. Možnosti, da bi manjkajočo količino tekočih goriv nadomestili s plinom ali premogom, ni, prav tako ni možnosti, da bi električno energijo uvažali v celoletnem času. Bitka za dokončno podobo jugoslovanske energetske bilance za prihodnje leto bo torej kot vse kaže dolgotrajna in zapletena. Prav tako pa še ni končan boj za samoupravno, necentralistično združevanje deviz za nakup surove nafte. Stališče Slovenije ie še naprej takšno kot je bilo, ponekod pa se spet pojavljajo zagovorniki centralističnega sistema. M. Volčjak Odlikovanja predsedstva SFRJ Kranj — Ob prazniku republike so bila v Kranju podeljena odlikovanja predsedstva SFRJ. Z redom dela za narod s srebrno zvezdo sta bila odlikovana Dušan Maretič (za vsestransko družbenopolitično delo) in Miran Stefe (za odgovorne naloge v sindikatu). Red dela s srebrnim vencem so dobili Franc Balanč, Janez Frelih in Vinko Kern za aktivno delo v krajevni skupnosti Orehek-Drulovka. Medaljo dela zaslug za narod je dobil Franc Ko-koravec, medaljo dela pa je dobil Silvo Babnik Odlikovanja predsedstva SFRJ je izročil predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič. '--\ NARAVA V SKODELICI ĆAJA Molče so se v sredo pozno popoldne začeli zbirati v letališki stavbi ljubljanskega letališča Brnik svojci, znanci in drugi, da bi spremljali vrnitev 180 potnikov Adriine devetke. Letališče sicer običajno tako hrupno z vrvečo množico, brnenjem letalskih motorjev je bilo v sredo zvečer najbolj tiha ploščad, na kateri je negibno v pričakovanju obeh posebnih letal stala večtisočglava množica. Vse oči so se obrnile proti zahodni strani letališča, od koder sta se točno^b 18. uri premaknila oba posebna letala, ki sta že popoldne prinesla žalosten tovor — 780 krst s ponesrečenimi potniki iz korziškega Ajaccia; ko so se na letalih, ki sta se ustavila pred rdečim žalnim odrom, odprla vrata in razkrila vrste povsem enakih krst, so ljudje zajokali. Ko so prenesli krsto na žalni oder in položili vence republike Slovenije, predsedstva Jugoslavije, venec iz Ajaccia ter venca Kompasa in Inex Adrie, se je po letališču razlila presunljiva pesem Vsi so venci beli. Množica seje nato premaknila, na čelu z najvišjimi predstavniki republike in ob zvokih žalostink milice ter se v nemem mimohodu mimo žalnega odra poklonila spominu umrlih. Posmrtne ostanke umrlih v letalski nesreči na Korziki so nato prepeljali na ljubljanske Žale, kjer bodo strokovnjaki Sodnomedicin-skega instituta nadaljevali s prepoznavanjem. (L. M. — Foto: M. Ajdovec) DANES V GLASU 3. STRAN: BOGATA DEJAVNOST V TEDNU INVALIDOV 4. STRAN: SKRBNO PAZITI, DOBRO KROJITI 6. STRAN: NE SESTANKI, DELO JIH DRUŽI LE VEJE SEKAMO, NE KORENIN 9. STRAN: KAVČIČEV ATA 12. IN 13. STRAN 40 LET DECEMBRSKE VSTAJE NA GORENJSKEM 24. STRAN: GORENJSKI DEDEK BfRAZ J ČP GLAS v novih prostorih H8 uprava 28-463 mali oglasi 27-9*0 22. novoletni v kranju sejem I2.20.dec.81 NA RAZSTAVIŠČU GORENJSKEGA SEJMA V KRANJU S PEVCEM B. KORENOM _. ugodni nakupi blaga široke potrošnje po nižjih cenah — zimska športna oprema — sejem rabljene smučarske opreme G LAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK. 11 DECEMBRA 1»1 Slovencem v Kanalski dolini žele spodkopati korenine Življenje Slovencev, ki žive izven meja matične domovine, je trdo. Tako kot koroški Slovenci v Avstriji se za svoje narodnostne pravice bore tudi rojaki v Italiji. Od TrsU do Trbiža in Tablja kot pravijo P on tebi, se bo slovenski živelj težko opomogel od potresa v Benečiji, Julijski krajini Veliko ljudi je odšlo Vendarle, ljudje vztrajajo, obnavljajo svoje domačije, ljubijo svoj kraj, slovensko besedo, kljub temu, da država nima pravega posluha zanje. Rojaki v Kanalski dolini pravijo, da vse obljube oatajajao le na papirju. Se najbolj pogrešajo materin jezik. Ogorčeni so nad radijskimi valovi radia VAL CA-NALE in radiom CARINCIA, ki oddajata le v italijanskem in nemškem jeziku, slovenske besede se poslužujejo na teh valovih le izjemoma, čeprav imajo na sporedu dovolj pristnih slovenskih melodij, ki so vedno pazljivo izbrane, toda vedno le instrumentalne. Vokalnega slovenskega žanra se torej na valovih teh dveh radijskih postaj dosledno izogibajo. Valov tretjega višar-skega oddajnika radio Trsta A, ki deluje že preko 30 let (oddaje tega so namenjene Slovencem in višarski Slovenci v Kanalski dolini so do nedavna poslušali predvsem te oddaje) pa v Kanalski dolini kar naenkrat ne morejo več sprejemati. Sprašujejo se ali sta druga dva oddajnika premočna ali sta namenoma naravnana na isto valovno dolžino? Skratka, slovenskih oddaj, ki so jim bile tako priljubljene ne morejo več sprejemati. Protesti ne zaležejo. Rojaki Kanalske doline doživljajo take in še drugačne ukrepe, ki jih oblasti izvajajo, morda iz ekonomskih ali pa političnih vzrokov. Zbrala se je vsa dolina glede namere o ustanovitvi nacionalnega parka. Lastnike pašnikov in gozdov nameravajo razlastiti, prav ti pa so prenekaterim prebivalcem osnovni življenjski vir. Se posebno bodo prizadeti ovčjerej-ci. Oblastem so poslali protestno noto, ki so jo podpisali na tem zboru številni lastniki. Kljub temu, kot vse kaže, bodo park le ustanovili. Ljudje pa ugibajo, kje in kako bodo živeli, kakšno protivrednost iim bodo ponudili. Ocenjujejo, da gre za spekulativne posege za nov pečat izigravanja mednarodnih pravic. Tudi avtocesta, ki jo grade skozi dolino, bo prebivalce prizadela. Dolina pač ni prav široka, rodovitne zemlje je malo in tako bo še cesta odvzela že tako ogroženo zemljišče prebivalcem. Kaj vse to pomeni, se veriga zateguje? Kot da je vse in načrtno naperjeno proti ljudem, ki žive v Kanalski dolini in so slovenske krvi . . . P. L. Sindikat v krajevni skupnosti Radovljica — Pri občinskem svetu zveze sindikatov Radovljica so se dogovorili, da med drugimi nalogami poskrbijo tudi za to, di. čimprej ustanovijo koordinacijski odbor sindikata v krajevni skupnosti I^esce. V krajevnih skupnostih občine zdaj sindikati še niso vključeni, v Lescah pa se je kot prva pokazala možnost in zahteva, da bi bili tudi sindikati vključeni v življenje in delo krajevne skupnosti. Zato so že ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev koordinacijskega odbora V prihodnje pa nameravajo tesno sodelovati in uresničevati program nalog krajevne konference SZDL I >esce s posebnim poudarkom na delu sveta potrošnikov in oskrbovalnimi poslovalnicami I^esce. Prav tako naj bi se sindikati vključili v priprave na volitve ter sodelovali pri adaptaciji in dograditvi družbenega centra I^esce. I). K. Da je bil ustanovni občni zbor aktiva invalidov v Tekstilindusu tako množičen, ni čudno, saj je v delovni organizaciji kar 10 odstotkov delavcev in validov. — Foio: D. Žlebir Zaprtost TOZD ovira V Tekstilindusu so ustanovili aktiv invalidov — Kar 10 odstotkov zaposlenih delavcev je delovnih invalidov druge in tretje kategorije — Težave pri prezaposlovanju zaradi zapiranja temeljnih organizacij Kranj — Načelo mednarodnega leta invalidov, da se problemi invalidnosti rešujejo tam, kjer nastaja, so te dni začeli boli organizirano uresničevati tudi v kranjskem Tekstilindusu. Kar 183 zaposlenih v tej delovni organizaciji je invalidov, ki so si svojo invalidnost »prislužili« na težkih delovnih mestih in z nenehno ponavljajočimi se gibi proizvodnega procesa. Sindikat in socialna služba sta sicer precej pripomogla k izboljševanju položaja invalidov v Tekstilindusu, manjkalo pa je posebne invalidske organizacije, ki bi bila stičišče interesov invalidov. Konferenca osnovnih organizacij sindikata v Tekstilindusu je zato na pobudo kranjskega Društva invalidov sklicala ustanovni občni zbor, ki je že sprejel okvirne načrte svojega bodočega dela. Ob tej priložnosti so invalidi in predstavniki strokovnih služb opozorili na posebne probleme, ki se v zvezi z nastajanjem invalidnosti pojavljajo v tekstilni industriji. Število zaposlenih invalidov, ki zajema kar 10 odstotkov vseh zaposlenih, že samo po sebi govori o proizvodnem procesu, ki poraja invalidnost. Zato je prva naloga aktiva invalidov preprečevanje invalidnosti. Korak Alkoholizem družbeno zlo dlje pa bodo morali storiti tudi pri prezaposlovanju invalidnih delavcev na lažja, njihovim preostalim sposobnostim primerna delovna mesta. Veliko invalidnih delavcev namreč še vedno dela na delih, ki jih zaradi svoje telesne okvare ne zmorejo, kjer težko sledijo tempu stroja, to pa ustvarja prepričanje, da so nesposobni in jih postavlja v neenak položaj pri pridobivanju dohodka. Težave s prezaposlovanjem na lažja delovna mesta so še posebej zaostrene. Ne le zaradi zaprtosti posameznih temeljnih organizacij, ki se otepajo invalidov iz drugih oddelkov, temveč tudi zato, ker v tekstilni industriji lahkih delovnih mest ni. Tako so prisiljeni invalide zaposlovati za nepoln delovni čas, kar pa na težkih delovnih mestih ni posebno dobra rešitev. Ta vprašanja niso značilna le za Tekstilindus. pač pa za vso tekstilno industrijo, ki doslej ni bila dovolj sistematična pri reševanju problematike zaposlenih invalidov. Aktiv invalidov v Tekstilindusu je prvi v kranjski tekstilni industriji, prav kmalu pa tudi delovne organizacije IBI, Konfekcija Triglav in Gorenjska oblačila, obljubljajo ustanovitev aktiva. D. Zlebir Begunje — Glede na posledice, na veliko razsežnost problema, na vznemirjajoče dejstvo, da alkohol zasvaja vse več mladih, je alkoholizem vse resnejši družbeni problem. Ne le zdravstvene, tudi socialne težave rojeva. Vse več je problemov na delu, izostankov, zaradi alkoholi ziranosti prihaja do nesreč, ki se končajo z invalidnostjo. Tragične žrtve zasvojenosti z alkoholom so družine alkoholikov, kjer vzgojene težave trajno zaznamujejo življenja otrok. Vsa ta vprašanja so se pretekli teden porajala na posvetovanju v Begunjah med strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preprečevanjem alkoholizma. Boj proti alkoholizmu, so poudarili, je treba programsko Se bolj utrditi, pristno in neposredno Med bralci nova Tangente Tržič — Izšla je Tangenta, osma po vrsti. Na občinski konferenci ZSMS v Tržiču so /. njo sicer nekoliko zakasnili, kajti omejujejo jih skromna sredstva, vendar so napako popravili z obsežno dvojno decembrsko številko. V Tangenti je tokrat obilica zanimivega in privlačnega branja o delu tržiške mladine. Veliko prostora je namenjenega mladinskemu prostovoljnemu delu, delu tabornikov, in poročanju iz osnovnih organizacij. Tangenta predstavlja tudi novo mladinsko vodstvo, na njenih straneh se predstavljajo športniki, o zgodovini odnosov med Jugoslavijo in Albanijo pa govori obsežen kriti čen prispevek. Iz današnje energet ske krize se norčuje prispevek o energetski krizi v kameni dobi, Bogata je tudi literarna priloga, ki vsebuje večinoma pesmi in čustveno obarvane prozne prispevke. D. Z. ustvariti pravo družbeno klimo v korist zdravljenja in preprečevanja alkoholizma. Naš sedanji, toleranten družbeni odnos do opijanja povzroča prizadevanjem za preprečevanje veliko škode, prav tako tudi kampanjski boj proti temu družbenemu zlu. Razpravljalci. v glavnem zdravniki, ki se ukvarjajo z bolnišničnim in dispanzerskim zdravljenjem alkoholikov, so razčlenili celovit socialno-psihiatrični pristop do problema. Zlasti so se ogrevali za dispanzersko obliko zdravljenja alkoholikov, ki je tesno povezano i predhodnim bolnišničnim; predlagajo pa bolj intenzivno in širše delo dispanzerjev, kar bi omogočilo tudi večjo uspešnost zdravljenja. Na Gorenjskem sta trenutno dva dispanzerja za zdravljenje alkoholikov, vendar ne zadoščata za vse, ki bi jih bilo treba posebej spoznavati in zdraviti Se en tak oddelek nikakor ne bi bil odveč, vendar se strokovnjaki bojijo, da v občinskih okvirih ne bo moč rešiti vprašanja samostojne enote za zdravljenje alkoholikov, kakršno si želijo ustanoviti v prihodnje. Razprava se je dotaknila možnosti ustanovitve te enote v okviru (lo-renjske. O zdravljenju alkoholikov in problemih, ki se ob tetn pojavljajo, so spregovorili tudi strokovnjaki, ki skupinsko delajo v klubih zdrav Ijenih alkoholikov. Deset let dela klubov sicer kaže lepe rezultate, nekaj pa je tudi slabosti, povezanih s problemi osebnosti v psihoterapiji zdravljencev Nova oblika zdravlje nja, ki zahteva premišljeno, resno in trezno zavzetost vseh družbenih de javnikov, je zdravljenje v delovnem okolju. Le-to seveda terja sodelovanje organizacije združenega dela v rehabilitaciji, hkrati pa v njej ustvarja zdravo klimo in strožji odnos do alkohola. I) 7. *\ ■ 3. JSL Ustanovitelji Glass občinske konference 8ZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skolja Loka in Trti« - lsdaja Časopisno podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor SI avec — V, d. odgovorni urednik Jote Koenjek — Novinarji: I^eopoldinn Boaiata) Danica Dolenc, Dušan Humcr, Helena Jelovcan, Lea Mencinger, fltojan Saje, Darinka 8edej-Kuralt, Marija Volcjak Cveto Zapleta lk, Andrej Zal ar in Danica Zlebir - Fotoreporter Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Obliko valei Ln/se Erjavec. Toaaai Gruden, Slavko Hain in Igor Kokalj - List lakaja od oktobra 1*47 kot tednik, od januarja 1*6* kol —od januarja lfSt trikrat tedensko, od januarja li*4 kot poitednik ob sredah in sobotah, od julija lt74 pa ob torkih InMthik - Stavek TK Gorenjski-tisk Kranj, tlak ZP Ljudska pravica Ljubljana Naslov uredništva in uprave lista: Kranj MoesPtiedeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 61 MS-MS-SltM - Telefoni: direktor in glavni urednik 38-483 mdnkeila Jl-SSt, odgovorni urednik 31-835, tehnični urednik 21 886, komerciala, propaganda, računovodstvo 38-463, mali oglani' rjJJJJjJj 37-tSf — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/73. r Volitve 82 Zdravko Črv: doseči kvalitetnejše delo delegatov Jesenice — Tako kot drugod na Gorenjskem tudi v jeseniški obilni končujejo evidentiranje možnih kandidatov za delegate, ki jih bode imenovali na skupščinskih volitvah spomladi prihodnje leto. Dosedanji potek akcije evidentiranja in rezultate v njej predstavlja predsednik občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva na Jesenicah Zdravko Crv*. »Priprave na evidentiranje možnih kandidatov v naši občini so stekle na začetku letošnjega leta. V družbenopolitičnih organizacijah smo se dogovorili, da bomo na vseh ravneh vodili*akcijo za stalno uresničevanje te naloge. Tako smo že do aprila evidentirali potrebno število možnih kandidatov za delegatske skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in za nosilce družbenopolitičnih dolžnosti. V združenem dehi in po krajevnih skupnostih so se priprave na kadrovske spremembe glede na določila ustave še razmahnile po seminarju za nosilce evidentiranja, ki sta ga junija pripravila naša konferenca in občinski sv« Zveze sindikatov Slovenije na Jesenicah. Na začetku decembra je bilo v občini evidentiranih prek 6000 nih kandidatov; med njimi jih je 4742 za družbenopolitične in sai upravne interesne skupnosti, 68 za občinske in 69 za republiške ornu. Med vsemi evidentiranimi je 32 odstotkov žensk in 18 odstotkov mladih. Pozitivno je tudi, da je med evidentiranimi 10 odstotkov delovi ljudi in občanov drugih narodov in narodnosti, manj ugodna pa je sestava glede na število udeležencev NOB. saj je le-teh med vsemi samo 3 odstotke.« Na vprašanje o težavah oziroma pomanjkljivostih pri e viden tir nju predsednik Crv odgovarja: »Na osnovi dosedanjih rezultatov ugotavljamo, da ponekod — dojeli ustavnih določil glede omejenega mandata kandidatov. Na to je volilna komisija pravočasno opozorila in so nosilci evidentirali namesto nekaterih dosedanjih delegatov druge možne kandidate. Moti tudi. da se niso prav povsod resno lotili evidentiranja, saj niso do roka poslan izpolnjenih kandidatnih list. Sicer pa so povečini evidentirali več* število možnih kandidatov od potrebnega.« Za nadaljnje priprave na volitve v jeseniški občini je pomemben dogovor o bodočih nalogah na skupni seji predsedstev občinske konference SZDL in občinskega sveta ZSS, kjer so 9. decembra sprejeli rokovnik aktivnosti v pripravah na volitve in med njihovo izve »Do takrat, ko se bodo kandidacijske konference odločale o k&»i dat ih.- poudarja Zdravko Črv, »bo še veliko opravil. Eno temeljnih bo I gotovo dogovor s kandidati za prevzem dolžnosti, da bodo delovn ljudje in občani ustvarjalni pri njihovem izpolnjevanju. Potrebno torej aktivno družbenopolitično delo in široko obveščanje občanov nadaljnjimi pripravami na volitve, če hočemo doseči kvalitetnejše vanje samoupravnega delegatskega sistema.« S. Saje DOGOVORI IN SREČANJA Priprave na volitve v Pod na rtu — V kulturnem domu v Podnartu se bodo danes zbrali člani koordinacijsko-kadrovskega odbora pri krajevni konferenci SZDL Podnart in se pogovorili o pripravah na volitve. Izmed 301 evidentiranega krajana bodo pripravili osnutke kandidatnih list za zbore delovnih ljudi in občanov, ki jih bodo sklicali v drugi polovici decembra po vaseh. Na zborih bodo krajane seznanili tudi z vnem potrebnim za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, zato bodo na seji zadolžili za vse vasi predavatelje. — Ciril Rozman Priprave na mlaalaairl knaanas -V začetku tega tedna se ie sesulo predsedstvo občinske konferenc« £>— Kranj, kajti do konca tega in v prihodnjem letu jih čaka še veliko nak« Tokrat so spregovorili o delu ibfiaai konference po desetem mtadmakaa kongresu in opredelili nekatera ki naj bi jih obravnaval enajsti 1 ZSMS oktobra prihodnje leto. \v~-prav tako našle mesto v obravnavah mladih, ie bolj poglobljeno pa so t* tokrat lotili lastnih volitev. Ptots^J** se namreč na volilno-programsko konferenco, na kateri bodo izvolili nove nosilce odgovornih nalog. Lesnina se uveljavi} Širjenja poslovne dejavnosti na vso Jugoslavijo je bilo v Lesnini začrtano že pred tridesetimi leti. Načrtovanim smernicam dosledno slede tudi v današnjem stabilizacijskem obdobju. Prav v tem času zaključujejo v Banja Luki obsežno gradnjo blagovnice, kjer bodo prido-ili 4270 kvadratnih metrov poslovnih površin. V novem prodajnem centru Lesnina so začeli svoje redno poslovanje 8. decembra Za kolektiv Lesni ne predstavlja nova blagovnica Eomemben in enega od večjih doaež-ov v svojem dolgoletnem razvoju. Uvršča se med novejše moderne prodajalne s celovito ponudbo pohištva in opreme. Podobne imajo še v Novem Sadu. Sarajevu, Osijeku in Levcu. Objekt je izreden po svoji velikosti in dovršenosti zunanjega izgleda, odlikuje pa ga tudi domiselna notranja funkcionalna razporeditev in ureditev. Pri investicijskem vlaganju so sodelovale proizvodne organizacije združenega dela, ki so zainteresirane za stalne dobave. Blagovnica pomeni kvalitetno pridobitev ne samo Lesnini temveč tudi banja -luški regiji, saj bodo v teh pogojih lahko ponudili prebivalcem kompletne pohištvene programe in opremo. Po potresu je namreč mesto zelo hitro napredovalo in tako Ivanina s svojo klasično prodajalno v središču mesta, ni bila več kos vse zahtevnejšimi povpraševanju. Ocenjujejo, da bodo s to novo pridobitvijo, svoji proizvodnji in trgovski dejavnosti z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom m opremo, kjer bodo letos zabeležili preko 14 milijard celotnega prihodka, dodali še 250 milijonov dm. Čeprav je proii dejavnost skromneje prevladuje trgovska, 2650 delavcev v obratih in trgo\ po« celi Jugoslaviji. Lesnina vključena tudi v združeno lesno dustrijo in trgovino Uniles. Drugi televizijski program Kamna gorica — Na Gorenjskem so še vasi in zasfii kjer krajani nimajo televizijski pretvornikov in še ne morejo spremljati niti programa na dna? televizijski mreži. Med njimi * tudi krajevna skupnost Kanui* gorica, kjer pa so krajani s prispevki ter s prostovoljnim delom poskrbeli, da so zgradili pretvornik za nemoteno spremljanje prvega televizijskega programa Ob Široki in učinkoviti akciji družbenopolitičnih organizacij in kra jevne skupnosti pa so se domenili, da zbirajo denar tudi za drugi televizijski program. V krajevni skupnosti so se po dogovoru i RTV Ljubljana domenili, da vsa ko gospodinjstvo prispeva po 1.500 dinarjev za drugi televizijski program in ni hiše v Kamni gorici, ki ne bi prispevala. D. K Ja 1 lIS 11 DECEMBRA 1M1 NOTRANJA POLITIKA. SAMOUPRAVLJANJE Bogata dejavnost v Tednu invalidov .3.STRAN O LAS *tednarodno leto invalidov pod Nom »Popolno sodelovanje in ena-* izteka. Da bi dali družbeni **« a invalide trajnejše obeležje, 'mtovna organizacija predlagala. *J bi se leto invalidov podaljšalo v *>ftk*tje. kajti na ta način bi laže J**nJjaIi uresničevanje dolgoroč fratlog, ki si jih je družba zadala v tjfarodnem letu. Jugoslovanski Pjrza mednarodno leto invalidov psnfl, da bo v prihodnje vsako le [vpniziran Teden invalidov kot jtfjrvanje prizadevanj za do-F*o uresničevanje socialnoeko-* politike v naši družbi. Letos Teden invalidov poteka od H do I:J. decembra, v njem pa homo poudarili in strnili dejavnosti, ki v okviru Mednarodnega leta invalidov že potekajo Letos bi morali oceniti družbenoekonomski položaj invalidov, potem pa na podlagi teh ugotovitev uresničili enakopravno vlogo invalida v družbi. Prizadevali naj bi se za pre prečevanje nastanka invalidnosti, med zdravimi pa utrjevali zavest, da je v invalidu treba gledati predvsem človeka. Se več je nalog, ki jih v enem letu ne moremo uresničiti. Pač pa lahko teden invalidov izkoristimo iindikalne pobude tMht^ organizacije naj bi pri obravnavi devetmesečnih ■tov zadele z akcijo za odpravo največjih pomanjklji-_ [kobra obveščenost in dober samoupravni postopek — Ko pri občinskem tam svetu v Radovljici oce-devetmeaečne rezultate golja v občini in opozarjajo sčje probleme, ki jih imajo z —■ in uvozom nekatere delov 'temeljile organizacije v občini, J tega razpravljajo tudi o aktiv [Pasovnih organizacij sindikata •nivnavi in sprejemu gospo- i rezultatov. T-iv nihče ne more zanikati, da ' delovnih in temeljnih organ i-* v zadnjih letih prav sindikati f spodbudili akcijo in poskrbeli, o rezultatih gospodarjenja njeni resnično vsi delovni in občani, je vse prevečkrat še precejšnja mlačnost. ,-jvni postopek ob obravna-gospodarskih rezultatov do-povsod poteka nemoteno, lost je neprimerno večja — vse, in se vedno premalo, [anizacije sindil tivih bi morale „.j aktivno kot z seznanijo delavce z najbolj ■f je vse, m e*s r ■ j-, : l«k>vne organizacije sindikata po >»h kolektivih hi morale nasto-»veliko bolj aktivno kot zdaj Ze ' seznanijo delavce z najbolj problemi proizvodnje, a žal njo. Kasneje, ko so rezultati * premalo spodbud za odpra vo nekaterih notranjih problemov, ki jih ni malo. Domala vedno se zadovoljijo le z zunanjimi vplivi in skomignejo z rameni, namesto da bi pregledali in razčlenili tudi notranje vzroke, ki hromijo proizvodni proces. Se vedno bi se dalo marsikje kaj privarčevati, še vedno bi bil lahko izkoristek delovnega časa boljši in delovna disciplina boljša. Prav tu, ob obravnavi finančnih rezultatov, se mora začeti sindikalna akcija in aktivnost vseh družbenopolitičnih organizacij, akcija, ki naj bi pomenila izboljšanje, večjo proizvodnjo in višjo kvaliteto. Najbolj »spijo« tam, kjer so gospodarski rezultati ugodni in izvoz zadovoljiv. Tam, kjer so na meji rentabilnosti ali tam, kjer so pod plani, že razčlenijo vzroke, a žal le razčlenijo. Ni pa konkretne akcije za odpravo pomanjkljivosti, akcije, ki naj bi vodila k izboljšanju gospodarskih rezultatov. Pri tem bi morali sodelovati vsi delavci in njihove pobude naj bi se vidneje izkazovale v konkretnih ukrepih vsakdanjega dela in vsakdanje delovne prakse. D. Kuralt za akcije, ki lahko prispevajo k reševanju aktualnih problemov invalidov v življenjskem - in delovnem okolju; za akcije, ki so izvedljive, hkrati pa imajo trajen pomen in vrednost za nadaljnje izboljševanje položaja invalidov. V Tednu invalidov bo osnovnošolska mladina pisala spise na temo invalidnost, kar naj bi prispevalo k vzgoji zavesti mladih. Javnost bo s problemi invalidnosti seznanil plakat, ki ga je ob mednarodnem letu invalidov izdala organizacija Rdečega križa. Plakat obsega opis desetih stopenj invalidnosti, kar bo prav tako prispevalo k osveščanju zdravih. Kasneje bo izšla tudi obsežnejša publikacija, ki bo dopolnila znanje o problemih invalidnosti, skozi življenjske zgodbe prizadetih pa bo razkrila tudi ozadje posameznikovega načina življenja. Prireditve, ki potekajo ob Tednu invalidov, so se začele na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani z razstavo »Rehabilitacija prizadetih«. Danes bo za občane od 10. do 14. ure odprt Zavod za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. V petek bodo v njem odprli zobno ambulanto za invalide, s čemer bodo prvi rešili problem, ki je značilen za mnoge tovrstne ustanove po Sloveniji. V Ljubljani bo posvetovanje o odpravljanju gradbenih ovir za funkcionalno ovirane osebe. Na Okroglem pri Naklu je bil seminar za slepe žene. Do konca tedna pa se bo zvrstila tudi obilica športnih tekmovanj in kulturnih prireditev, ki jih pripravljajo specializirane invalidske organizacije. Kranj — Ta teden je bila na obisku v kranjski občini delovna skupina CK ZKS, ki je proučevala uveljavljanje samoupravnih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Skupina je obiskala dve krajevni skupnosti in se v Savi in Tekstilindusu pogovarjala o vplivu delavcev na družbeno gradnjo stanovanj, s predstavniki hišnih svetov pa o uveljavljanju hišne samouprave, kot jo predvideva novi zakon, sestali pa so se tudi s predstavniki interesnih skupnosti, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij občine. - Foto: L. M. Kje so prepreke Delovna skupina CK ZKS te dni v kranjski občini ugotavlja uveljavljanje samoupravnih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu - Obiski v Savi in Tekstilindusu ter v KS Vodovodni stolp in Planina — Pa razgovorih v Domplanu, interesnih skupnostih in s predstavniki skupščine občine in DPO bo podana celovita ocena s stanovanjskega področja v občini I). Zlebir Delegati sprašujejo vne stopnje radovljiški ob da bo v nasled- nica - V iPiedvidevajo, d- L/rtu rast sredstev za osebne za 10 odstotkov zaostajala dohodka; rast sredstev za porabo bo 25 odstotkov za rastjo dohodka, lzho-planirana sredstva za •>e leto bodo revalorizirana v letu 1981. i posameznih interesnih r družbenih dejavnosti in ijake prispevne stopnje so že evaii. Sredstva bodo v glo-16,5 odstotka, ven- 1 Porasla za dar predvidevajo, da bo rast sredstev izobraževalne skupnosti 23,3 odstotka. Vzrok je v tem, da se bo v izobraževalni skupnosti povečal fizični obseg ob enakem programu. Pri kulturni skupnosti bo porasel za 17 odstotkov, ostale interesne skupnosti pa ne presegajo zgornje meje možnega povišanja. Nižjo rast ima skupnost otroškega varstva. Akontacijske prispevne stopnje za naslednje leto se bodo tako zmanjšale za 5 odstotkov. D. K. tovno razsodišče (47) edolgi in zapleteni stavki nam Piše: »Ze večkrat so poudarili, da naj bodo stavki ili^- in bistveni Pa poglejte ljubljanski Dnevnik: sedem vrst da človek že pozabi kaj je bral v prvi vrsti. Ker so v tem listu široki, so taki stavki še bolj mučni. In takih primerov Jedenf stavek je bil zapisan vJl^^J**^Ll".iK?rJ?n?H! S 10.9. t. 1. Nav**i«>ni stavek je bil zap.~..- •------ in se glasi. »Informacija avstrijske tiskovne agencije » glasi: »i hum nm- ■ i«> —-----j---- . iji 3. 9. posredoval njen dopisnik iz Beograda in >-} navedel mnenje jugoslovanskih strokovnih krogov o napač... '**ezi delovne organizacije Gorenje iz Velenja pri prevzemu zahodno-*»ikega podjetja Korting in nepokrite izgube tega podjetja, ki so ^^edica napačnih odločitev njenega vodstva, je zlonamerna in Ne moremo biti nasploh proti dolgim stavkom, saj tudi prekratki "■*>dobri. Dolžina stavka mora biti pač taka, da bralec brez težav sledi ^teni misli. Naš stavek je že slabo sestavljen, saj ima na koncu, kar * Ithko bilo na začetku. »Zlonamerna m netočna je informacija Arijske tiskovne agencije . . .« Drug stavek bi lahko začeli z »V njej -navedeno mnenje . . .« Kakšna naj bi bila napačna poteza Gorenja, iz •>ta ni jasno, dalo pa bi se povedati razumljivo » ko je prevzela Ujetje Korting in njegove nepokrite izgube« Čigave so bile napačne ločitve, pri Gorenju ali pri Kortingu. pa sploh ne vemo V istem listu smo brž našli še podobno dolg in zamotan stavek. Premalo vzrokov za optimizem v številki z dne H. (i. da slovenski film zanima le Se novinarje in ki jim celuloidni trak pomeni življenjsko • Kranj — Na zadnji seji kranjske občinske skupščine je bilo v zboru krajevnih skupnosti postavljeno vprašanje delegacije KS Primskovo, kako je z obnovo mostu na Hujah. Pojasnjeno je bilo, da prav zdaj pripravljajo vse potrebno (dokumentacijo in podobno) za obnovo. Za zdaj so ugotovili, da bo treba mostišče dvigniti in s tem v zvezi tudi cestišče. S tem je seznanjena tudi že krajevna skupnost Kranj-Center, vendar pa bo pri teh delih najbrž potrebna tudi tako imenovana lastna udeležba, ker bodo stroški precejšnji. Sicer pa za zdaj predvidevajo, da se bodo dela na tem področju začela marca ali aprila prihodnje leto. • Na seji skupščine je bil sprejet tudi sklep oziroma odlok o zazidalnem načrtu za del območja v krajevni skupnosti Predoslje. V razpravi o tem dokumentu v krajevni skupnosti pa so menili, da bi s tem v zvezi lahko razrešili tudi nekatera vprašanja glede telefonskih priključkov. Na vprašanje na seji skupščine s tem v zvezi je bilo v odgovoru pojasnjeno, naj bi Podjetje za PTT promet Kranj še enkrat preučilo možnosti glede telefonskih priključkov v zvezi s sedanjim zazidalnim načrtom. »reč v članku »Ostal je občutek, *obodrve filmske delavce, i J- pretijo jim še rubeži, ker nimajo plačanega soo-iba film, ki se rešuje finančne krize, in tako bolj J sodeč po udeležb *tkjtencq,( mimogrede, akum »»varovanja), Viba film, m •—j.....-.....- .------; — — Wlta o denarju kot pa o programu, precej manj pa člane c X do udeležbi na seji. k. se ,e ,e udelež.la komaj t )dbora. ret jina ■nov.« Tak stavek bi bil še razu mljiv v strokovnem glasilu filmskih de-široko občinstvo. Vrinjeni stavek lan sta veiv >->« -~----- 8vcev, nikakor pa ne v dnevniku za široko občinstvo. Vrinjeni stavek *v celoti odveč, preostalo pa bi bilo treba razdeliti vsaj vriva stavka. Za **o in razumljivo pisanje ni potrebno posebno jezikovno znanje, le >kaj več skrbnosti pri pisanju. Kdor kopiči besede v take predloge 111 •^razumljive stavke, kaže, da mu je bralcev prav malo mar Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in r***mo, naj predloge in pobude za boljše- jezikovno izražanje pošiljajo 68 naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče. HK SZDL ••■'venije. 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Najpomembnejše naloge znane Kranj — Invalidi v občini so se pridružili strnjeni dejavnosti jugoslovanskega tedna invalidov z nekaterimi trajnejšimi akcijami. V okviru Društva invalidov so se pogovarjali o pomembnosti ustanavljanja aktivov invalidov v vseh delovnih organizacijah, kjer delovni invalidi še niso organizirani. Beseda je bila tudi o bolj sistematični organiziranosti invalidov v krajevnih skupnostih. Kranjskemu društvu je posredovalo izkušnje o poverjeniških odborih Društvo invalidov iz Laškega, ki ima to vprašanje že dlje uspešno rešeno. V program tedna invalidov se je poleg invalidskih organizacij vključil tudi koordinacijski odbor za družbeni položaj in aktivnost invalidov pri občinski konferenci SZDL, ki se je v tem tednu dogovoril za arhitektonsko ureditev dostopa k zobozdravstvenemu domu v Kranju. V koordinacijskem odboru so se pogovarjali tudi o zaposlovanju invalidnih otrok in o ustvarjanju pogojev za ustanovitev, invalidskih delavnic. Teden invalidov bodo v Kranju sklenili z dvema prireditvama. V soboto dopoldne bo v zimskem bazenu republiško prvenstvo v plavanju, popoldne pa si bodo invalidi v Prešernovem gledališču lahko ogledali monodramo Toneta Partljiča »Nekoč in danes« Kranj — Te dni je v kranjski občini delovna skupina CK ZK Slovenije, ki bo pod vodstvom članice CK ZKS Majde Gasparijeve proučila uresničevanje stališč, ki jih je o uresničevanju stanovanjskega gospodarjenja sprejel CK ZKS, obenem pa je proučevanje uveljavljanja samoupravnih odnosov v stanovanjskem gospodarjenju tudi del priprav na bližnji kongres slovenskih komunistov. Kranj, ki ga je delovna skupina izbrala za proučitev dosežkov in tudi težav v zvezi z vprašanji stanovanjskega gospodarstva, je verjetno med občinami, kjer na tem področju ne manjka vidnih uspehov tako pri sami gradnji družbenih stanovanj kot pri razvijanju stanovanjske samouprave. Ob dosedanjih okoli 4000 stanovanjih v družbeni lastnini hišna samouprava zajema skoraj celotni stanovanjski fond. Vendar pa je okoli 90 odstotkov zborov stanovalcev in hišnih svetov vseeno podatek, ki ne osvetljuje v celoti dela stanovanjske samouprave. Tako so ugotovili na razgovoru s člani delovne skupine v krajevni skupnosti Vodovodni stolp. Pomembnejše je predvsem vsebinsko delo hišnih svetov in zborov stanovalcev in le to naj bi bilo merilo za dobro ali slabšo oceno hišne samouprave, medtem ko je formalno nastopanje predstavnika hišne samouprave mogoče ocenjevati le v kvantitativnem smislu. Prav tu pa je verjetno bistvo vseh sprememb, ki jih je prinesel novi zakon z vsemi oblikami uveljavljanja in vplivanja bodočih in dosedanjih stanovalcev na stanovanjsko gospodarjenje. V krajevni skupnosti Vodovodni stolp v vseh sedmih soseskah, v katerih živi več kot 7000 prebivalcev, prav gotovo še ni takšnega gospodarjenja s stanovanji, ki bi že ustrezalo temu, kar je pred časom rekel Kardelj: da bi se namreč moral stanovalec v družbenem stanovanju čutiti prav tako odgovornega do tega stanovanja, kot da bi bil v rastni hiši. V vsaki soseski pa so, tako so povedali tudi družbenopolitični delavci iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp, vendar le izjeme, pri katerih bi se kazalo zgledovati Verjetno je še vrsta ovir da deluje le polovica hišnih svetov od 84, kolikor jih je v tej krajevni skupnosti, kjer se je gradnja novih stanovanj zaključila že v letu 1973. Po drugi strani pa je bil le v tej krajevni skupnosti ustanovljen odbor za organiziranje in pospeševanje hišne samouprave, tako kot je bilo dogovorjeno pred tremi leti na programski konferenci občinske konference SZDL Kranj. Novi zakon o stanovanjskem gospodarstvu namreč predvideva prenos upravljanja s stanovanjskimi nišami in stanovanji na skupnosti stanovalcev. Da ta prenos ni ne lahka naloga niti ni uresničljiva čez noč, je razumljivo. Ob dosedanji aktivnosti stanovalcev to prav gotovo ne bo lahko, še posebej ne, ker stoje preveč ob strani tudi člani ZK, čeprav jih je v krajevni skupnosti več kot tisoč. Ena od večjih preprek za hitrejše vključevanje stanovalcev v hišno samoupravo in za boljše gospodarjenje s stanovanji v družbeni lasti je prav gotovo slabo organizirano vzdrževanje. Na to niso opozorili le v krajevni skupnosti Vodovodni stolp, pač pa tudi na Planini, kjer so očitno pri gradnji stanovanj nekateri izvajalci svoje delo opravili več kot nesolidno. V Kranju ni izvajalske organizacije, ki bi se ukvarjala z vzdrževanjem stanovanj, stihijo na tem področju pa izkoriščajo redki in po pravilu predragi zasebni obrtniki. Vse sedanje delovne organizacije, ki so bile pred leti ustanovljene v te namene, so že prerasle te okvire. Vsekakor bo treba razrešiti že v tem srednjeročnem obdobju to vprašanje, ki greni delo tudi hišni samoupravi; korak naprej sicer predstavlja program drobnega gospodarstva in deficitarnih dejavnosti v občini, verjetno pa bo treba razrešiti to vprašanje hitreje in učinkoviteje, da se ne bo del sredstev iz vse večje stanarine odmerjen za vzdrževanje drobil ob slabo organiziranem vzdrževanju. L. M Raziskovanje del planiranja D__1___■>»-.. Radovljica — Novembra je bilo v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici posvetovanje o vlogi in nalogah sindikatov na področju raziskovalne in inventivne dejavnosti v organizacijah združenega dela, ki so se ga udeležili številni predstavniki delovnih organizacij in občinskih sindikalnih svetov iz vse Slovenije. Splošni gospodarski položaj ter novi družbenoekonomski odnosi narekujejo delavcem v gospodarstvu, kakor tudi v negospodarstvu, temeljito preobrazbo naše gospodarske ekonomske miselnosti. Ker doslej nismo znali v zadostni meri izkoristiti in vzpodbujati lastne ustvarjalnosti, je ob sedanjih težkih razmerah v gospodarstvu potrebno dati pobudo — predvsem naj bo to sindikat — da se pripravi družbeni dogovor, s katerim bi podpisniki opredelili naloge, obveznosti in odgovornosti, vsebina tega dogovora pa bi postala trajna oblika dela na področju razvojno-raziskovalne in množične inventivne dejavnosti oziroma novatorstva in racionalizator-stva. Organizacije združenega dela morajo svo^o raziskovalno dejavnost vnesti v planske dokumente. Družbenopolitični organi, predvsem poslovodne strukture, pa so dolžne v svojih sredinah ustvarjati takšne pogoje dela, da bo pobuda vsakega racionalizatorja ali inovatorja uresničena. V to dejavnost se mora vključiti vsak delavec, ne glede na stopnjo izobrazbe in na dela in naloge, ki jih opravlja. V samoupravne splošne akte mora biti vgrajen stimulativni sistem nagrajevanja, osnovo za nadomestila pa mora tvoriti ustvarjena gospodarska korist, kot to določa 129. in 130. člen zakona o združenem delu. Na posvetovanju so tudi predlagali, da bi se pri vseh občinskih sindikalnih svetih ustanovile komisije za inventivno dejavnost, pri njih pa odbor. V Kranju je bjl odbor za inventivno dejavnost pri občinskem sinda-kalnem svetu že ustanovljen. Njegova naloga je tudi sodelovanje z organi, kjer je v vsebino dela vključena inventivna dejavnost, to je občinsko raziskovalno skupnostjo, gospodarsko zbornico in drugimi. Vsekakor pa bo potrebno tesno sodelovanje z organizacijami združenega dela. K. Rozmus O L, A S4.STRAN GOSPODARSTVO PETEK. 11 kimaj — Kranjska Iskra ima že leta vzorno, sistemsko rešeno vprašanje varstva pri delu, saj se v delovni organizaciji s tem strokovno ukvarja služb« za varstvo pri delu. na ravni sestavljene organizacije Iskra pa obstoji koordinacijska skupina, ki ta vprašanja rešuje še splošneje. Varne delovne razmere omogoča množica ukrepov, tehničnih, zdravstvenih, pravnih, socialnih in vzgojnih, pa vendar je v praksi zaslediti stagnacijo na tem področju. »Splošna varnostna kultura delavcev je še premalo razvita, zato tudi ni vidnejših uspehov na področ- Ju varstva pri delu,« pravi Peter Eupaa, varnostni inženir iz službe za varstvo pri delu v Iskri. »Praksa in predpisi se prav zaradi tega odno- Večji izostanki z dela Kropa — Oktobra v Plamenu Kropa niso dosegli planiranih obveznosti. Izdelali so 700 ton izdelkov, kar predstavlja 88 odstotkov doseganja plana. Vzroki so v remontih v delovni or-, ganizaciji. v nekvalitetni žici ter tudi v tem, da jim je zaradi številnih dopustov primanjkovalo delavcev. Slab rezultat oktobra je vplival tudi na desetmesečni skupni količinski uspeh, ki so ga dosegli z 99 odstotki. V Plamenu Kropa, kjer vsaj v zadnjem mesecu predstavlja bolniška odsotnost kar precejšen problem, saj je bilo »bolniške« za 1105 dni — lani v tem času 80.1 dni — ugotavljajo, da dnevno izostane z dela zaradi bolezni 48 delavcev. Čeprav z izpolnjevanjem plana niso zadovoljni, se lahko pohvalijo, da so izpolnili izvozni plan za oktober. D K NA DELOVNEM MESTU Skrbno paziti, dobro krojiti Mi lena Bera v» kot vezilja mora paziti, da nitka nemoteno teče ... V delovni organizaciji Vezenine Bled iz leta v leto dosegajo boljše gospodarske rezultate in vedno več tudi izvažajo. V izvoz na konvertibilno tržišče pošiljajo kvali tetne končne izdelke. prte, zavese, ženske bluze, ki so cenjene v vseh zahodnih državah. Posebno kvaliteta je zahteva številka ena, zato morajo biti delavke v tem proizvodnem procesu izredno natančne in pozorne. Milena Bera v« je kot vezilja zaposlena v Vezeninah že trinajst let: »čeprav Imamo danes moderne stroje za vezenje, je delo kljab temu kar precej naporno. Paziti moram, da nit enakomerno teče, menjati moram čolničke in igle. Seveda pa je veliko več dela, će je veseaje bogatejše in poteka dalj Časa, fizično pa je napor- Varnostna kultura caplja za tehnološkimi napredki Teoretično vzorno zgrajen sistem varstva pri delu, vendar v praksi zaostajanje — Tehnološki razvoj sprejemamo kot dobrodošlo novost, pozabljamo pa na spremljajoče nevarnosti — Varstvo pri delu sicer daje neotipljive, a veliko vredne rezultate sa še vedno ne shajajo. Težko je namreč zbuditi zavest, da ie varno delo nekaj neobhodnega, da je to delavčeva temeljna pravica, ko pa človeka vedno gledamo le skozi dinar. Po ekonomski plati vame delovne razmere še kako vplivajo na produktivnost, saj je varno delo najcenejše, čeprav sprva vidimo le stroške, ki jih terjajo razna zaščitna sredstva. Iz analize nezgod je razvidno, da pri pomanjkljivi zaščiti delavca pride do večjega denarnega stroška, saj moramo računati stroške zdravljenja odsotnosti z dela, stroške zaradi izpada proizvodnje, končno tudi invalidnost, zaradi katere delavec družbo prikrajša za več let delovne dobe.« Zakon o varstvu pri delu zahteva od delovne organizacije, da zagotavlja varnostne pogoje že v tako imenovanem »predhodnem postopku«, v fazi projektiranja ali uvajanja novega delovnega postopka. »Novih tehnoloških procesov se veselimo kot dobrodošle novosti, ki olajša delo, ob tem pa pozabljamo, da prinašajo s seboj tudi nevarnost. Ker je predhodni postopek silno drag, pri zagotavljanju varstvenih pogojev nismo preveč radodarni. Ko na primer uvažamo nove stroje, vidimo le proizvodnjo, ki bo stekla na njih, ne pa delavca. Tako dodatne tehnologije, ki zadeva varstvo pri delu, sploh ne upoštevamo in navadno stroj sami prikrojimo varnemu delu. Sele nesrečne izkušnje nas prisilijo, da uvozimo tudi popolno varnostno opremo.« S temeljitim skupinskim delom v službi za varstvo pri delu in pooblaščenimi varstvenimi delavci v posameznih temeljnih organizacijah pa so v Iskri vendarle dosegli, da se ne dogaja več toliko nesreč pri delu. Pred kakimi petimi leti je bila Številka res velika — 35 nesreč — letos so zabeležili le še kakih 15 nesreč. Čeprav varstveni strokovnjaki trdijo, da ustrezno organizirano varstvo pri delu ne daje otipljivih rezultatov, pa je vendarle videti, da se da na dolge roke marsikaj doseči. »S srnotrmm poučevanjem in osveščanjem delavcev se res da marsikaj storiti,« pravi Peter Zupan, »pri tem pa niso mišljeni zgolj delavci pri stroju. Važneje je, da so varstveno osveščeni tudi ostali, zlasti konstruktorji, tehnologi in tisti, ki resnično lahko vplivajo na varno delo. In še nekega zmotnega prepričanja bi se morali resiti, namreč, da je nevarno le tisto delo, kjer lahko pride do nezgode. V pravilnikih TOZD o varstvu pri delu imamo natančno opredeljena nevarna delovna mesta, na primer v galvaniki. livarni, na elektroenergetskih napravah; noben pravilnik pa se ne vprašuje po tem, ali je varno delo na tekočem traku. Leto sicer ne povzroča delovnih nezgod, toda zaradi monotonega delovnega procesa je pogost vzrok invalidnosti.« V Iskri sicer varnostna kultura težko prodira v prakso, uspehi so redki (vsaj tisti, ki jih je moč takoj in konkretno ovrednotiti), vendar pa strokovnjaki priznavajo, da izobraževanje, osveščanje in pravi nadzor delovnih mest daje rezultate. Le Še nekaj je treba službam za varstvo pri delu; namreč dati pravo mesto v delovnih organizacijah. Dober izvoz Radovljica — Gospodarstvo radovljiške občine je v devetih mesecih izvozilo za več kot 41 milijonov ameriških dolarjev, uvozilo pa za 16 milijonov ameriških dolarjev. Izvoz se je v primerjavi z lanskimi devetimi meseci povečal za 12 odstotkov, uvoz pa zmanjšal za 13 odstotkov. Na konvertibilno področje so delovne in temeljne organizacije izvozile za več kot 32 milijonov dolarjev ali za 5 odstotkov več, s konvertibilnega tržišča pa uvozile za 13 milijonov dolarjev, kar je 13 odstotkov manj kot lani. Letni plan izvoza v devetih mesecih je bil dosežen z 72 odstotki, na konvertibilno tržišče pa S 75 odstotki. Nekatere delovne organizacije, ki so do preteklega leta samo uvažale, so se vključile v izvoz in s tem postopno prispevajo k boljšemu pokrivanju uvoza z izvozom; tako Sukno Zapuže in Kemična tovarna Pod-nart. Najugodnejši rezultat pa izkazujeta turizem in gostinstvo, kjer je bila devizna realizacija za 16 odstotkov večja od preteklega leta. Najmanj ugodne rezultate pri izvozu pa so dosegle delovne organizacije obrti, ker so plan izpolnile le z 20 odstotki, izvoz pa zmanjšale v primerjavi s preteklim obdobjem za 22 odstotkom: tako UKO Kropa in Klmont Bled. D. K V blejskih Vezeninah je v proizvodnem procesu treba nenehno paziti na kvaliteto — Še precej napornega fizičnega dela Fani Mandelc, šivilja, popravlja napake... neje, če so manjše količine, ki jih je treba večkrat menjati.« Z velikih strojev odnesejo blago v šivalnico, tam so za šivalnimi stroji sposobne šivilje, ki pregledajo vsak meter blaga in popravijo morebitne napake. Med šiviljami je 17 let v Vezeninah tudi Fani Mandelc »Ce se vezilji odtrga nitka, je treba sa šivalnim strojem napako popraviti. Vedno pa ni odvisno le od pazljivosti verilje, saj so preje različnih kvalitet in včasih tudi povsem nekvalitetne, zato do napak mora priti. Ce si ze dali Časa pri tem delu in iznajdljiv, napake ni teiko odkriti In jo je lahko popraviti.« Blago, ki je prišlo z vezilmh strojev in so ga pregledale ter popravile šivilje, potem ustrezno oplemenitijo in obarvajo. Po tem Majda Ravnik, krojilja, je ne nehno pri »lagi« ... proizvodnem procesu pride v »balah« do krojilje in šivilje. Majda Ravnik ie dvanajst let v Vezeninah kot krojilja: »Krojimo za vse obrate, prav zdajle po vzorcih spalne srsjce. Zgodi se, da najdemo v balah veliko različnih barvnih nlans, in če jih opazimo, je blago slabše kvalitete. Na vse moral biti pozoren, ko krojiš večje kose; manjše obdela sodelavka na »sagi.« Veliko stojim, saj je »laga« blaga dolgs včasih tudi deset metrov in ima S#0 ali S*t plasti.« Pod spretnimi rokami Aivil)r nastane potem bluza, ki io iz skladišč« pošljejo v daljnjo Sved sko. Čeprav so jo izdelali na rno dernih strojih, je bila vsaka nitka v Čipkasti bluzi skrbno nadzo rovana. blago skrbno ukrojeno in natančno sešito I) Kuralt Načrtujemo razvoj v letu 1982 JanezIvnik: Izvoz usmerjen na zahod Osnutek tržiške resolucije za prihodnje leto bo po uskladitvi z zveznim in republiškim dokumentom ter zlasti z načrti združenega dela dobil trdnejše okvire — Temeljito bo treba pretehtati pi odvečni nekatera osrednja vprašanja razvoja, kot so rast dohodka, izvoz in naložbe Trtic - Osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plam tržiške občine je bil letos izdelan dosti bolj zgodaj kot minula leta. Zato temelji predvsem na letošnjih izkušnjah oziroma spoznanjih, ne vsebuje pa še novosti zvezne in republiške resolucije niti načrtov osnovnih nosilcev planiranja. »Predlog resolucije bo seveda neprimerno bolj konkreten,« je dejal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Tržič Janez Ivnik »Trenutno namreč poteka usklajevanje z združenim delom, ki bo doreklo, nekatera temeljna vprašanja našega razvoja v prihodnjem letu. kot so predvsem rast dohodka, izvoz in naložbe.« »Dohodek bo po osnutku resolucije v letu 1982 za dobrih 20 odstotkov višji od letošnjega, realno pa le za 0,2 odstotka. Iz združenem dela sicer prihajajo smelejša predvidevanja, vendar bo višja rastdo-hodka težko uresničljiva, če vemo, da se obseg proizvodnje zaradi stanja opreme, motene oskrbe s surovinami in reprodukcijskimi materiali pa navsezadnje tudi zaradi komaj 0,7-odstotnega porasta zarađenih, skoraj ne bo povečeval.« pwk »Izvoz bo prihodnje leto realno predvidoma za šest odstotkov val Pri tem si bomo prizadevali izboljšati letos nekoliko pokvarjeno razmerje med prodajo na zahodni in vzhodni trg. Ta naloga bo za vse izjemno zahtevna, usklajevanje z združenim delom pa bo zato moralo biti še posebej temeljito. Tržiške tovarne namreč že zdaj izvažajo vehi del svoje proizvodnje in je nadaljnje hitro povečanje izvoza tanko težje. V zunanjetrgovinsko menajvo se bodo morale vključiti tudi nate delovne organizacije, ki doslej niso izvažale oziroma niso dosenk povprečja izvoza na zaposlenega v celotnem tržiške m gospodarstvo« »Na področju investicij osnutek občinske resolucije upošteva sprejete družbene usmeritve, ki izhajajo iz temeljev plana nek republike in občine ter iz slovenske resoluciie za leto 1962,« je dejal Janez Ivnik. »Določajo, da bodo začete in uresničene lahko le tk*e naložbe, ki bodo izpolnjevale zahtevna merila za investiranje. To m obvezno pomeni selekcijo med že evidentiranimi naložbami pri Ljubljanski banki, temeljni banki Gorenjske, in tistimi, ki bodo dejansko zadostile merilom. V predlogu resolucije bodo predvidoma dobile mesto le naložbe Zlita, BPT in morda še Tika. Program BPT sicer meril izvoza ne izpolnjuje, vendar se je v razpravi že zdaj pokazala nu» ^» ,.n.lrnnrm -------... n„:.L>», t:___"«J*PO zmanjšujejo enakopravnem uvoz.« obravnavanju projektov, ki bistveno H. Jelovčan Nove naložbe bi potrojili dohodek Gidor Gorenja vas uspešno razvija proizvodnjo drobnega . ja — Motnosti za izvoz — Z novimi naložbami, predvsem T večanjem proizvodnih površin in sodobno opremo, bi ta več1 trikrat povečali prihodek Podjetje Gidor Gorenja vas ima 46 zaposlenih. Osnovna dejavnost je gradbeništvo in izdelava drobnih orodij. Je naslednik Komunalnega servisa Gorenja vas in Orodnega ko vaštva Poljane. Podjetje je razdeljeno v tri proizvodne enote, ki ima vsaka zase zaokrožen tehnološki proces. To so gradbeništvo, kovinska delavnica in orodno kovaštvo. Razvoj planirajo na proizvodnji drobnega orodja za kmetijstvo in gradbeništvo ter zahtevnejšem konstrukcijskem ključavničarstvu. Proizvodnja orodij, ki se toplo oblikujejo, je organizirana v Poljanah in jo z . novimi vlaganji nameravajo povečati. Orodja, ki se izdelujejo s hladnim preoblikovanjem pa razvijajo v okviru kovinske delavnice v Gorenji vasi. Izdelke konstrukcijskega ključavničarstva izdelujejo pogodbeno za gradbeno podjetje Obnova Ljubljana, s katerim že nekaj let uspešno sodelujejo. V zadnjem času so se vključili tudi v proizvodnjo sestavnih delov za žičnice, ki jih izdeluje podjetje l'mor iz Zreč. Izdelujejo dvoaedežne sedeže za žičnice in nosilce vlečnih bobnov za vlečnice. Prodajo izdelkov organizirajo prek lastne potniške mreže, s katero pokrivajo vso Jugoslavijo. Stik l kupci vzpostavljajo tudi z reklami ranjem proizvodov. Čeprav j«* Gidor majhno podjetje, se skuša uveljaviti tudi na tujih tržiščih. Nekaj izdelkov so že prodali v Jordanijo, razen tega so M letos uspešno predstavili na sejmu v Kolnu in navezali stike z bodočimi kupci Možnosti prodaje orodij na zahodni trg niso majhne, vendar ugotavljajo, da so predragi in to /aradi izredno visokih ren reproma-tenalov, ki pa |ih tudi težko dobijo. Problem, ki jih trenutno najbolj tare, so prostori Imajo premalo delovnih površin tako v Gorenji vasi kot v Poljanah Ze lani hi morali /graditi nove prostore v Poljanah, vendar se ie zataknilo pri pridobiva- nju soglasij in jim stoji ščena draga visokoprodul oprema. Nič boljše ni v Gorenj kjer na sedanji lokaciji ni nobene možnosti za kakršnokoli jen je. Ves dosedanji razvoj temeljil na lastnih ustvarjalnih i in sredstvih. Pri nadaljnjem ki bi moral biti bolj široke računajo na sovlaganja kc skih podjetij in trgovine. Let« bi dosegli približno 30 milijonov narjev prihodka, ko pa bi načrtovane investicije, bi ga . Ii. S tem bi se odprle možnosti zaposlovanje novih delavcev, v Gorenji vasi in Poljanah pomena. L. Bogata; Nagrajeni kmetje Skorja Loka - Kmetijsttj zadruga Skofja Loka je ob d republike podelila priznanje tom zadružnikom za uspehe » kmetijski proizvodnji in sodeto-vanje v samoupravnih organ* zadruge Prejeli so jih. Mil* Bogataj iz Gorenjih brd. Frtsc Bohinc z Murav. Juna Aleksander iz Kladij, Ivan Kalan j Godešiča, Franc Smid iz Virroa*. Francka Ravnikar s Križne gwr. Ivanka Čadež iz Hotavelj. Anton Rupar z Bukovega vrha. Stanko Pintar iz Lenarta, Milena Frelih * Podporezna in Alojz Jemec u Davče. Priznanja so prejeli tudi dela> ■ ci zadruge in sicer Minka Megc Aar, Mijo Bošnjak, Roman Križnik, Marko Potočnik in Margut* Milena. L R m. 11. DECEMBRA 1981 KULTURA 5.STRAN G LAS Kulturni koledar IAĐOVLJICA - V Sivčevi "J* odprt« novoletna ras- 8 katero ae že četrtič JP°red v decembru s svojimi •ovnimi deli predstavljajo ligi ustvarjalci radovljiške •Je- Ogledate si jo lahko « dan od 10. do 12. in od 15 JI7.ure. Odprta bo do 31 BANJ - V Prešernovi hiši °gled razstava Partizanku« aa Gorenjskem, v JJf" razstavišču pa si lahko razstavo del franco-\*t fotografa Pierra Ivesa P»aaa. V galeriji Mestne [*..*• z zbu*ko družbeno Jfeanih slik predstavlja a v Sjp slikar Helmut Kurx-ffj^statn. V mali galeriji *Je hiše je na ogled raza ta [•aa grafika na Gorenj-*J*i v stebriščni dvorani pa si go ogledate dela fotografa .j*** Pegana. Razstave so JW* tako kot stalne zbirke TOaVega muzeja vsak dan "l&do 12. in od 16. do 18. ure, '"dotah in nedeljah od 10. do **, ob ponedeljkih so zave. ly Prešernovem gledališču I***vi ob 19.90 na sporedu za IVetek in za izven izpovedna ■godnima Zeljka Vukmirice: l^sviaa moje neumnosti. L •ohoto, 12. decembra, ob **n bo Prešernovo gledališča Parilo za gorenjsko društvo **Bh vojnih invalidov mono-w Toneta Partljiča Nebi daaes, ki jo bo izvedel •■ki igralec Dare M aga ■tavo želi gledališče pred ^ tudi Širšemu krogu gle-*ega občinstva, če bo zani-med delovnimi kolektivi, Jaso odigrali tudi v tovarn iš-p kalah. Prva predstava bo Wna sporedu v soboto, Pre-£**o gledališče pa jih bo za p*ttacije pripravilo še več. Pitava bo brezplačna, zato si .^jo številno občinstvo. V £*. 15. decembra, ob 16. uri \*4 sporedu uprizoritev 8ha-"^•srove drame Sen kres-•siei — predstava je name-* učencem Osnovne šole o Jenko iz Kranja. Ob bodo predstavo ponovili za EAŠC, DijaSkega doma •kanarske šole iz Kranja. V . 16. decembra, ob 16. un "uprizorili Sen kresne noči HadJdčevim Glavni-- P gostovalo v Trbovljah, v l«no, 20. decembra, pa s nivo Svatbo v Zagrebu eliftBLJANA - V raz* t a iPn Poslovnega centra Iskre ka^fu revolucije v Ljubljani »M, H ogled razstava risb I^Hs Logarja. •l£0PJA LOKA - V športni kffjsi Poden bo v ponedeljek, tlj*Eenibra, ob 17. uri recital tffgseasa gledališča iz 8a-^KP*- Predstava vsebuje dva »I?*«ka sklopa: prvi pred jjniz pesmi pod naslovom lJ^**Mjo do svobode, drugega J^J*unenovali To je moje f4r*°j*. Prireditelj predstave g|!?j»inica Jože Gregorčič iz SI *JJ> Loke, vstop je prost, zato I i?*hj posebej vabijo mlade. I,' kajiiaici Ivan Tavčar bo IJ01*^ 15. decembra, ob 17. uri |> ^re,lu ura pravljic, v kateri ■ntijana k°tr" najmlajšim •^•l« Andersenovo pravljico ^JOev slavec. V sredo, 16. de-ob 18. uri bo predava-diapozitivi z naslovom j£?ovnik — biser Jadrana; j* H bo Marko Murn. l^jU _ ob tednu invalidov It* 35-letnici Zveze društev ?5? "i slabovidnih Slovenije |5*J* ta organizacija v ne-in?*' 13. decembra, ob 19. uri lfc*Wemi koncert slo venske-^•kteta Louie BraUle. [Lj*Jt bo v dvorani DPD 45jlMOVO - V nedeJio, Dj^Cttnbra, ob 10. uri bo jjj^o prijateljev mladine s J^snjem družbenopolitič jajj^^nl^cij Primskovo pri-• aro pravljic, v kateri J« otroci slišali pravljico ter Rovali v zabavnih in tekmo-* igrah z nagradami. Gost tve bo vrtec IBI z ^no pravljico ZajČkova hi Desetletnica Gorenjevaškega okteta Gorenjevaški oktet bo s celovečernim koncertom v soboto proslavil desetletnico delovanja — Nenehna kvalitetna rast skupine, ki je danes eden stebrov bogato razvejane vokalne kulture v škofjeloški občini - Oktet je imel več kot dvesto najrazličnejših nastopov Koncert harmonikarskega orkestra iz Radovljice, ki ga vodi Jože Ažman v koncertni dvorani gledališča Avgust Cesarac v Varaždinu, Dvajset let ZKO Radovljica Ob Linhartovem dnevu bodo dre vi na Bledu podelili Linhartove plakete, radovljiška priznanja za kulturno delo - Kulturni večer bo posvečen 20-letnici delovanja Zveze kulturnih organizacij Radovljica in 15-letnici sodelovanja kulturnim društvom iz Varaždina Radovljica - Zveza kulturnih organizacij Radovljica bo drevi ob 19. uri v festivalni dvorani na Bledu pripravila kulturni večer, ki bo posvečen 20-letnici njenega delovanja in 15-letnici sodelovanja z delavskim kulturnim društvom Svoboda-Vis iz Varaždina. Ob 11. decembru, Linhartovem dnevu — kulturnem prazniku radovljiške občine, bodo slovesno podelili letošnje Linhartove flakete, radovljiška priznanja za ulturno delo. Na proslavi, ki ima torej trojni pomen, bodo sodelovali: komorni moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope, mešani pevski zbor in folklorna tamburaška skupina iz Varaždina, mešani pevski zbor KPD Veriga iz Lesc ter recitatorji Linhartovega odra iz Radovljice. Pred prireditvijo bodo v preddverju festivalne dvorane odprli razstavo likovnih del članov radovljiškega Likorja in Združenja likovnih umetnikov iz Varaždina. Pokrovitelj prireditve je predsednik radovljiške občinske skupščine Leopold Pernuš, na prireditev pa so povabljeni predstavniki vseh dvaindvajsetih kulturnih društev radovljiške občine, kar bo svojevrstno manifestiralo jubilej Zveze kulturnih organizacij. Radovljiška Zveza kulturnih organizacij je nastala leta 1961 z združitvijo treh občinskih svetov Svobode, ko so se združile tri tedanje občine: Bled, Bohinj in Radovljica. Danes združuje 22 kulturnih društev, v katerih dela pet folklornih skupin, dve godbi, harmonikarski orkester, po en ženski in mešani pevski zbor, sedem moških pevskih zborov, osem gledaliških skupin, ki imajo pet podmladkov, tamburaški orkester, narodno zabavni orkester, likovna skupina Likor ter dvanajst recitacijskih skupin. V njih je zajetih 1 244 ljudi, med njimi 648 mladih. Društva imajo 75 sekcij. Številke torej, ki govore o pisani in razvejani ljubiteljski kulturni dejavnosti v radovljiški občini. Društva so enakomerno razporejena po vsej občini in takorekoč nimajo belih lis. Le ena krajevna skupnost, Dobrava nad Kropo, je brez kulturnega društva, vendar krajani sodelujejo v kroparskem društvu, veliko jih poje v moškem pevskem zboru. Srečanje pevskih zborov železarjev Radovljica - V soboto, 12. decembra, bodo leski verigarii prireditelji velike kulturne manifestacije, petega srečanja pevskih zborov slovenskih železarn. Prireditev se bo začela ob 18. uri v prostorih osnovne šole A. T. Linhart v Radovljici. Od vseh kulturnih dejavnosti v okviru sozda Slovenske železarne je prav zborovsko petje najbolj razširjeno. Srečanje tokrat prvič organizira komisija za kulturo pri sindikalni konferenci Verige v Lescah. Prireditev bo predstavila zborovsko Setje treh slovenskih pokrajin: tajerske, Gorenjske in Koroške. Svoj delež bodo prispevali tudi pevci iz zamejske Koroške. Nastopili bodo: mešani pevski zbor KPD Veriga I^esce, pevsko društvo Vintgar Blejska Dobrava, mešani pevski zbor Zelezar Store, moški pevski zbor KUD Stane 2agar Kropa, ženski pevski zbor Jesenice, Koroški oktet, moški pevski zbor DPD Svoboda Zagrad Celje, moški pevski zbor Vres DPD Svoboda Prevalje in mešani pevski zbor slovenskega prosvetnega društva Zarja Železna Kapla. Najmočneje sta torej zastopana gledališko delo in zborovsko petje, ki imata tudi v radovljiški občini dolgoletno tradicijo. V preteklih letih so bila opazna nihanja, ko je dejavnost po področjih in območjih upadala, pa spet rasla. Vendar lahko rečemo, da se kulturno delo vse bolj razrašča, k čemur seveda bistveno prispeva Zveza kulturnih organizacij, ki povezuje in usmerja delo društev, prireja proslave in večje prireditve, skrbi za izmenjavo gostovanj med društvi v občini in izven nje ter z društvi v zamejstvu, se vključuje v akcije gorenjske in slovenske zveze kulturnih organizacij, skrbi za strokovno izpopolnjevanje, za prirejanje razstav. Vsako leto v radovljiški občini pripravijo okrog 800 kulturnih prireditev. Vendar tudi radovljiško ljubiteljsko kulturno delo pestijo denarne težave. Letos je Zveza dobila 1,6 milijona dinarjev, kar predstavlja tretjino radovljiškega kulturnega dinarja. Najprej dodelijo denar za osnovno dejavnost društev iz Zveze, ostalo pa delijo dvakrat na leto na podlagi opravljenega dela. Društva, ki so bolj delavna, pač dobijo več. Ze nekaj let so v veljavi merila za deliter denarja in doslej niso doživela kritike. S prostori za kulturno delo v manjših krajih radovljiške občine nimajo težav. Povsod imajo dvorane, brez prostorov je le občinsko središče, Radovljica, zato morajo prireditve pripravljati v neprimerni kino dvorani ali v šolski avli. Linhartov oder je takorekoč brez odra. Posebno poglavje v delu radovljiške Zveze kulturnih organizacij je sodelovanje z delavskim kulturnim društvom Svoboda-Vis iz Varaždina, čigar 15-letnico proslavljajo zdaj. Pobuda je zrasla pred petnajstimi leti na posvetovanju Kultura in turizem v Mostarju. Odtlej varaždinsko kulturno društvo vsako leto gostuje v radovljiški občini, vselej v drugem kraju. Radovljiška Zveze kulturnih organizacij pa vsako leto pošilja v Varaždin drugo kulturno društvo. V desetletju in pol so se tako spetle številne vezi, kasneje so se vključili tudi Rdeči križ, Planinsko društvo, Foto-kino klub, likovniki in osnovna šola iz Radovljice. M. Volčjak Osnovna šola DAVORIN JENKO Cerklje na Gorenjskem Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE SOLE Pogoji: — višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog ali — srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj, — 3 mesečno poskusno delo Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave z dokazili sprejema tajništvo šole 15 dni po objavi. Gorenja vas — V soboto, 12. decembra, ob 19.30 bo v prostorih osnovne šole v Gorenji vasi pripravil Gorenjevaški oktet celovečerni koncert ob desetletnici svojega delovanja. Spored je sestavil tako, da bodo v prvem delu večera zapeli devet umetnih skladb slovenskih skladateljev od Gallusa do sodobnih avtorjev. V drugi del večera so uvrstili najprej štiri slovenske ljudske pesmi, sledile bodo hrvaška in makedonska narodna pesem, furlanska in ruska. Koncertni. večer torej, ki bo celovito predstavil poustvar-jalnost Gorenjevaškega okteta, saj daje poudarek slovenskim narodnim in umetnim pesmim ter pesmim jugoslovanskih in drugih narodov. Jubilejni koncert bo seveda priložnost za podelitev priznanj. Večina pevcev okteta bo prejela bronaste, srebrne oziroma zlate Gallusove značke za dolgoletno sodelovanje na glasbenem področju. Oktet pa bo podelil priznanja trem pevcem, Martinu Krumpačniku, Stanetu Soparju in Mirku Štibelju, ki v oktetu ne pojejo več, gorenjevaški osnovni šoli, ki jim že vsa leta daje prostor za nastope, štirim delovnim organizacijam, Marmorju Hotavlje, Gidorju Gorenja vas, Rudniku urana Zirovski vrh in Zivinorejsko-veterinarskemu zavodu Kranj, ki vsa leta izraziteje denarno podpirajo oktet, ter gorenjevaški krajevni skupnosti in Zvezi kulturnih organizacij Skofja Loka. V Gorenje vaškem oktetu danes pojejo: prva tenorista Tone Krek in Milan Kalan, drugi tenoristi Andrej Perko, Ivo Kristan in Janez Bohinc, prva basista Andrej Peternelj in Davorin Vodopivec ter druga basista Marjan Šifrer in Tone Trpin. Glasbeni vodja okteta ie Valentin Bo- gataj, ki je v priložnostno brošuro ob desetletnici delovanja okteta zapisal: »Vseskozi smo se zavedali svoje umetniške moči in kvalitete. Nismo dosegli vrhunske prodornosti, nismo nastopali na elitnih tekmovanjih in prireditvah, smo pa s svojim petjem na vseh različnih prireditvah živeli s svojim okoljem in sooblikovali njegovo kulturno podobo.« Oktet je nastal pred desetimi leti kot rezultat osebnih glasbenih nagnjenj pevcev in kmalu prerasel v težnjo po posredovanju zborovske glasbe poslušalcem. Za oktet je značilna nenehna kvalitetna rast in danes predstavlja enega stebrov bogato razvejane vokalne kulture v škofjeloški občini. Uspehi, ki so jih pevci dosegli, so sad neizmerne volje in požrtvovalnosti vsakega posebej in vseh skupaj. Najmanj dvakrat na teden imajo vaje, pisan in bogat je seznam njihovih najrazličnejših nastopov. Več kot dvesto so jih imeli. Kronologija, ki jo vodja okteta skrbno vodi, niza samostojne letne koncerte, sodelovanje na srečanjih oktetov v Sehtjerneju, na občinskih revijah pevskih zborov, nešteto nastopov v Gorenji vasi in drugih krajih škofjeloške občine ter v drugih slovenskih krajih pa v pobrateni Smederevski Palanki in še bi lahko naštevali. Pogosto smo jih srečali na otvoritvah razstav, povabilom za nastope se vselej radi odzovejo. Posebno priznanje je bilo vabilo RTV Ljubljana, ki je o Gorenje vaškem oktetu posnela polurno samostojno oddajo. Posnetke njihovega petja hrani tudi ljubljanski radio. Pomembno priznanje oktetu pa je bilo letos občinsko priznanje OF. M. Volčjak Novoletna prodajna razstava Ljubljana — Društvo slovenskih likovnih umetnikov je v svoji galeriji v Ljubljani, Komenskega 8, pripravilo novoletno prodajno razstavo, ki bo odprta do 30. decembra, vsak dan razen nedelje od 10. do 18. ure. Odločite se lahko za nakup slike, kipa ali grafike po zelo dostopnih cenah. Likovni umetniki, člani DSLU, so dela podarili Zvezi paraplegikov Slovenije, ki bo denar uporabila za gradnjo Zavoda za usposabljanje invalidnih otrok Jan- Drugi Sejalec Skorja Loka — Ob obletnici Prešernovega rojstva je Zveza kulturnih organizacij v Škofji Loki pripravila v > grostorih knjižnice Ivan Tavčar v kofji Loki v četrtek, 3. decembra, literarni večer, v katerem so predstavili svoja dela člani kluba lite-ratov pri ZKO Skofja Loka: Marjana Demšar, Anami Leben, Agata Trojar, Marija in Tina Podnar, Boris Pintar in Jordan Urh. Za glasbeno spremljavo so poskrbeli člani kulturnega društva gimnazije Boris Ziherl iz Škofje Loke. Dela, ki so jih predstavili avtorji v literarnem večeru, so namenjena objavi v drugi številki Sejalca, literarnega zbornika, ki ga izdaja odbor za literarno dejavnost in knjigo pri ZKO Skofja Loka. Otroški ekslibrisi Moste — V osnovni šoli Komen-da-Moste v Mostah bodo v soboto, 12. decembra, ob 11. uri z zaključno prireditvijo odprli mednarodno razstavo otroških ekslibrisov, ki so jo pripravili Društvo Exlibris Slove-niae v Ljubljani, osnovna šola Ko-menda-Moste in revija Pionir. Razstava bo odprta do 4. januarja. Na razpis je prispelo 2.959 ekslibrisov iz 104 Šol iz Anglije, Cehoslovaške, Avstrije, Nemške demokratične republike, Francije, Italije, Sovjetske zveze, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. ka Premrla Vojka v Vipavi. Nekaj denarja pa bodo uporabili tudi za dokončno ureditev galerije DSLU. Slovenski likovni umetniki so se tako s hvalevrednim dejanjem vključili v akcije letošnjega leta invalidov. Dela so podarili naslednji likovni umetniki: Zvest Appolonio, Stojan Batič, Berko Berčič, Ivan Bogovcič, Janez Boljka, Bogdan Borčič, Luci-jan Bratuš, Jože Ciuha, Boni Čeh, Lojze Čemažar, Peter Cerne, Miha Dalle Valle, Tone Demšar, Anton Flego, Štefan Galič, Kostja Gatnik, Marko Gosar, Milena Gregorčič, Herman Gvardjančič, Štefan Hau-ko, Vera Horvat, Zdenko HuzjSn, Stane Jagodic, Viljem Jakopin, Sonja Jamšek, Danilo Jejčič, Boris Jesih, Stane Kolman, Josip Korošec, Bojan Kovačič, Marjanca Kraigher, Metka Krašovec, Janez Logar, Albin Lugarič, Vladimir Makuc, Miha Maleš, Slavko Oblak, Nikolaj Omer-sa, Nedeljko Pečanac, Herman Pe-čarič, Tomaž Perko, France Peršin, Anton Plemelj, Janez Pristavec, Irina Rahovskv-Kralj, Stojan Raz movski, Gorazd Satler, Matjaž Schmidt, Viktor Snoj, Jože Spacal, Branko Suhv, Rudi Spanzel, Slavko Tihec, Jože Trpin, Bruno Vavpotič, Žarko Vrezec in Rok Zelenko. Srečanje z Matejem Borom Kranj — Osrednja knjižnica v Kranju bo v torek, 15. decembra, ob 19: uri pripravila v svoji časopisni čitalnici v Tavčarjevi 41 srečanje s književnikom Matejem Borom. Njegova dela bo bral dramski igralec Boris Kralj. V avli Osrednje knjižnice bo na ogled tudi razstava o Borovem literarnem delu. GLASB STRAN KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI PETEK, 11. OECEMMU Gorenjska, smučišča še mirujejo Vreme jim kroji dohodek Lani smo se novembra ie smucali na vseh naših smučiščih — Težave z uvozom opreme — Največ dohodka je januarja in februarja, če je dobra zima Radovljica - Največ vlečnic, žičnic in gondol ima Gorenjska, saj ima kot gorato območje tudi največ snega. Vsaj do zdaj so bile zime -z nekaj izjemami - vedno radodarne s snežno odejo, v veselje in zadovoljstvo tisočev slovenskih smučarjev Smučanje postaja slovenski Sport številka ena, priljubljen, četudi je vedno dražji. Le malokdaj pa pomislimo na žič-ničarie, ki delajo na gondolskih postajah, ob žičnicah in vlečnicah. Kar preslišimo njihove pritožbe, čeprav so povsem upravičene: žičničarji vedno znova opozarjajo, da je njihov status še neurejen, njihov dohodek domala vedno odvisen od vremena in da nikakor niso sami »krivi«, če ob koncu zime beležijo izgube. Ze zdaj nas tudi opozarjajo, da brez uvoza opreme, ki je doma ni. tudi žičničarski sistemi ne bodo mogli obratovati in da moramo biti vsi, ki bomo čakali ob vlečnicah, pripravljeni na pogostejša popravila zaradi okvar. Lani smo se ob tem času že pošteno in že mesec dni smučali, letos pa ni in ni snega. Kaj pravijo na našem izredno dobro pripravljenem in vedno bolj obiskovanem smučarskem središču Koble? »Lani saao decembra že prešteli okoli 300.000 dinarjev dohodka in januarja milijon 439 990 dinarjev,« pravi direktor Koble inženir Boris Čebul j. »Prav gotovo vsi žičničarji občutimo manjši dohodek, če za državni praznik ni snega. Tako smo ie v tem mesecu v finančnih stiskah, takorekoč brez rednih obratnih sredstev, in če dalj časa ne bo •nega, bodo zanesljivo nastali problemi. Do zdaj se sicer še ni zgodilo, da bi poslovali z izgubo, lahko pa jo pričakujemo, če bo snežna odeja pičla. Žičnice na Kobli prepeljejo 4599 smučarjev na uro, in če nam bo uspelo uvoziti opremo, bomo zmogljivost povečali za V premislek Le veje sekamo, ne korenin Kranj — V eni od kranjskih de lovnih organizacij so pred časom vsi delavci dobili med delovnim časom pivo. To je bila nagrada za uspešno opravljeno delo. Seveda nihče ne trdi, da je v tej delovni organizaciji to običajen način podeljevanja pri znanj ob uspehih, nikakor ne, verjet no gre celo za izjemo, saj konec koncev verjetno tudi v tej delovni orga nizaciji poznajo zakon o i>arstvu pri delu in kaj ta pravi o uživanju alko hola med delovnim časom. Le to je verjetno treba razčistiti, ali je pivo alkohol ali ne; sadni sok prav gotovo ni. Ta primer ni morda ravno najbolj karakterističen za neumestno uporabo alkohola, je pa verjetno eden od kamenčkov na široki poti, ki vodi do alkoholizma. Teh kamenčkov pa je veliko. Med njimi so na primer srednješolci, kar 40 odstotkov se jih ne zna drugače zabavati, kot da jih vzpodbuja tudi alkohol. Pa bi morda kdo mislil, da mladoletnik težko pride do pijače. Sploh ne: med tistimi, ki čakajo, da se ob 7. uri zjutraj odpro vrata točilnic, raznih snack barov, da popijejo jutranji čaj z rumom ali coca colo z rumom, so tudi mladi, še ne osemnajstletni. Točaiki se ne zatrese roka, čeprav mladoletnika ščiti prepoi^ed. Verjetno bi se zaman trudili, da bi med sodnimi akti izbrskali vsaj eno ovadbo zoper gostinca, kije točil al kohol mladoletniku, vsaj na kranj skem temeljnem tožilstvu je ne poznajo. Prepoved točenja alkoholnih pijač zgodaj zjutraj pred sedmo uro je najvidnejša a malo učinkovita oblika preventive. Četudi bi časovno takšno prepoved po skandinavskem ali angleškem vzoru raztegnili na vse dopoldne ali celo do poznega popoldneva, bi učinek prav gotovo ne bi bil posebno velik. Kajti s prepovedmi se še nikjer niso ogradili od alkoholizma kot od družbenega zla, niti niso zmanjšali hudih posledic: razdrtih družin. delinkventnih otrok, bolezni, invalidnosti, nesreč pri delu, prometnih nesreč itd. Prav gotovo pa se s prave strani loteva problema, ki tudi v kranjski občini ni ravno majhen, akcijski program boja proti alkoholizmu, ki ga bo na decembrski seji skupščini predlagal v sprejem koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji pri občinski konferenci SZDL Kranj. Predlog programa ne poudarja toUko prepovedi in omejitve, pač pa postavlja temelje takšni socialni politiki, ki daje možnosti kulturnega, telesnokultumega življenja odraslih in mladine, skratka vsem dejavnostim, ki lahko izpolnjujejo prosti čas. Naloga, v progra mu so tudi točno opredeljeni nosilci, ni ne lahka ne uresničljiva čez noč. Toda usmeritev je prava. Dokler bo za mlade več sedežev v kavarnah, točilnicah boljše in slabše vrste, kot pa prostora v telovadni cah in na atletskem stadionu, bodo kljub očitnim posledicam odraščali • preveč tolerantnim odnosom do alkohola in alkoholizma. V predla ganem programu pa so naloge, ki se problema lotevajo pri koreninah. I, M Znanost, odprta mladim Študentje in dijaki, ki se ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo, so dali pobudo za ustanovitev kluba mladih raziskovalcev v okviru Zveze organizacij za tehnično kulturo — Raziskovalne naloge, tabori, sekcijsko delo, predavanja naj bi med mladimi širila naravoslovno tehnično kulturo Kranj — V Kranju je nekaj mladih, ki se resno ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo, žal pa za temeljitejše in bolj organizirano znanstveno delo nimajo pravih pogojev. Prav zato se je peščica mladih raziskovalcev odločila dati pobudo za klub mladih raziskovalcev, ki naj bi kmalu pritegnil v svoj krog pri vržence znanosti. Klub ustanavljajo z namenom, da bi mlade kar najbolj seznanili z raziskovalnim delom in jih tako že dovolj zgodaj usmerili v študij in naravoslovno-tehnične poklice. Klub bi omogočal raziskovanje in) zlasti pravo mentorsko roko tistim, ki jih znanost posebno zanima, z utrjevanjem znanja in poglobljenim oristopom k naravoslovju pa bi iahko ustvarili tudi široko osnovo za prakso Klub mladih raziskovalcev Želi kasneje prerasti v klub razisko valcev, v katerem bi sodelovali vsi, ki jih zanimata raziskovanje in in ventivna dejavnost in ki imajo vrsto zamisli glede izboljševanja tetino-loškega procesa v okolju, kjer delajo Med oblikami dela, ki bi jih klub razvija!, so v prvi vrsti raziskovalne naloge. Raziskovalci naj bi se sezna lOi z načinom izdelave profesio ialnega znanstvenoraziskovalnega dela preden bi se lotili načrtov, pro cesa raziskovanja in končnega poročanja o dognanjih. Sole mladih raziskovalcev so zlasti tabori, kjer se znanstveniki spoznavajo z delom na terenu, med seboj izmenjavajo izkušnje in jih preizkušajo v praksi. V klubu bo moralo zaživeti tudi delo po sekcijah iz različnih strok (kemije, biologije, elektrotehnike), saj je njihovo interdisciplinarno delovanje v mnogih raziskovalnih projektih nepogrešljivo V sekcijah bi potekalo organizirano pridobivanje znanja, začenši s klasičnimi predavanji, ogledi znanstvenih institutov in delovnih organizacij, končalo pa bi se s poročanjem o novih dosežkih na področju znanosti in tehnike. IN> membno vlogo naj bi irnel klub v popularizaciji znanosti med mla dimi, zlasti srednješolci, katerih bodoča Življenjska pot bo sledila znanosti. Spričo predhodno izdelanega pro grama in dejstva, da je bila razisko valna dejavnost doslej omogočena le redkim v gibanju »Znanost mladim«, je težnja po ustanovitvi kluba do-volj utemeljena. Poseliej še zato, ker se resnično ni bati, da bi obstajal le na papirju, saj dejavnost (v ne mogočih pogojih) poteka že dlje časa. _ I) t lisa smučarjev. Kobia ima za 80 hektarov smučarskih terenov. Ocenjujemo, da se največ dohodka ustvari januarja in februarja, kar 70 odstotkov. Naša letna realizacija snaša več kot 10 milijonov dinarjev; največji strošek pa predstavlja amortizacija, vsdrže vanje, rekonstrukcije, stroški elektrike in osebni dohodek za IS redno zaposlenih. V sesoni zaposlimo tudi sedem sezonskih delavcev. Cena smučarske vozovnice nikakor ni ekonomska; letos smo cene povišali za 18 odstotkov in velja dnevna karta 300 dinarjev in poldnevna 1S0 dinarjev. Moram pa povedati, da po tej ceni prodamo komaj 30 odstotkov vosovnic, 00 odstotkov vosovnic pa z rssnimi popusti članom našega konzorcija. Za izgradnjo smučsrskega središča K obla smo ustanovili konzorcij, v katerem so vse delovne organizacije radovljiške občine ali skupaj 41, priključile pa so se tudi nekatere delovne organizacije izven Radovljice, kot jeseniška Železarna, Železniško gospodarstvo in tako dalje. Lani smo prodali 15.000 vozovnic, za člane konzorcija pa namenili skoraj milijon dinarjev popustov. Poleg tega smučajo s popusti tudi smučarske skupine, šole, tekmovalci, društva, otroci šole v naravi. Naša dejavnost je predvsem rekreacijska in zato moramo vsi pomagati, da se zgradi potrebna infrastruktura. Ne le zato, ker je žičničarstvo odvisno od vremena in se lahko kaj hitro pojavi izguba, tudi zato, ker je ta dejavnost nujna in delovnemu človeku potrebna, si vsi žičničarji že dalj časa prizadevamo, da bi v okviru občin, kjer so smučarska središča, našli ustrezno obliko zagotavljanja denarja. Vsekakor bi morali ustanoviti interesne skupnosti in imeti širšo družbeno podporo, da bi tako laže in bolje gospodarili ter ne nazadnje zagotovili tudi socialno varnost delavcev ob žičnicah.« D. Kuralt Ne sestanki, delo jih druži Osnovna organizacija Zveze komunistov v krajevni skupnosti Kamna gorica je že pokazala veliko idejno zrelost in usposobljenost, da, četudi številčno manjša, organizira številne akcije in poveže ljudi v kraju Kamna gorica - V radovljiški občini deluje v delovnih temeljnih organizacijah, krajevnih in drugih skupnostih skupaj 118 novnih organizacij Zveze komunistov. Do zdaj so pripravili že 76 programsko volilnih konferenc, zaostajajo le v nekaterih manjših delovnih organizacijah, kjer bodo programsko-volilne konference organizirah v teh dneh. Med drugimi so imeli tudi nadvse uspešno programsko-volilno konferenco v osnovni organizaciji Zveze komunistov krajevne skupnosti Kamna gorica, konferenco, ki je pokazala, kako se da z voljo in prizadevnostjo članstva rešiti marsikateri pereč problem v kraju, kjer problemov in težav nikoli ne zmanjka. V krajevni skupnosti se lahko pohvalijo s številnimi delovnimi uspehi, ki so sad usklajenega medsebojnega dela vseh družbenopolitičnih organizacij v okviru Socialistične zveze in ob spodbudah in pobudah članov Zveze komunistov. Prav komunisti so bili v krajevni skupnosti tisti, ki so pred leti poskušali rešiti in tudi rešili nekatere krajevna nesoglasja in pokazali, da se da le s skupnim prizadevanjem in delom kaj doseči. Med prvimi v radovljiški občini so sklicali vse tiste komuniste, ki živijo v krajevni skupnosti, kot komunisti pa delajo v delovnih organizacijah izven kraja. Na zboru komunistov, ki so se ga udeležili tudi člani drugih družbenopolitičnih organizacij in predstavniki krajevne skupnosti so spoznali, da so razdvojeni in razdrobljeni še bolj oslabljeni in nemočni, zato so se pametno zavzeli in danes ie zbirajo krajani denar tudi za drugi program televizijske mreže, da niti ne govorimo o številnih drugih delovnih akcijah v kraju, kjer za delo poprimejo složno prav vsi. Zanimivo in obenem prav spodbudno je, da osnovna organizacija ZK Kamna gorica, maloštevilna sicer, izredno dobro dela tudi zato. ker na njenih sestankih sedijo mladi ljudje. Člani osnovne organizacije se še kako dobro zavedajo, da brez mladih ni napredka in jih vključujejo v svoje vrste — še preden so sprejeti in na uvajalnem seminarju, saj se tudi tako kar najbolje in najhitreje seznanjajo z delom zveze komunistov. Se bolj pohvalno pa je tudi, da kamnogoriški komunisti od mladih in starejših zahtevajo stalno in nenehno družbenopolitično usposabljanje in izobraževanje ter se stalno vključujejo v razne oblike usposabljanja Od sebe in drugih terjajo torej idejno usposobljenost in politično širino. Prav zato, ker člani osnovne organizacije Zveze komunistov v Kamni gorici niso stali sami zase in ob strani, se zaverovali le v lastne probleme, prav zato, ker so pokazali vso moč in svojo širino in se stalno vključevali v družbenopolitične organizacije, društva in krajevno skupnost svojega kraja, danes uživajo ugled. A ne vključevali le i besedami, temveč tudi z delom starih in mlajših, ki so sodelovali pri vseh akcijah iri pri vseh razvojnih načrtih. Danes si le želijo, da bi pritegnili tudi tiste komuniste, ki v krajevni skupnosti živijo, a jih še ni na sestanke in na akcije, ker so vključeni drugje. Zato so se med drugim na nedavni programsko-volilni konferenci tudi odločili, da nadaljujejo z zbori komunistov in se tako zavzamejo za še večjo delovno in ustvarjalno Širino. D. Kuralt Preusmerjanje že med letom Delo v prvih letnikih gorenjskih srednjih šol je uspešno steklo, meni predstojnik enote republiškega zavoda za šolstvo v Kranju Lojze Malovrh — Učencem, ki kljub dopolnilnemu pouku ne bodo zmogli obveznosti za napredovanje v naslednji letnik, bodo šole svetovale, da se že med letom preusmerijo v primerno zahteven program Kranj — Septembra se je v prvih letnikih gorenjskih srednjih šol začelo izobraževanje po 39 novih vzgojnoizobraževalnih programih. 0 tem, kakšne so dosedanje skromne izkušnje in predvsem nadaljnje naloge na tem področju, je pripovedoval Lojze Malovrh, predstojnik enote republiškega zavoda za šolstvo v Kranju. »Delo je uspešno steklo, čeprav šole sproti še izpopolnjujejo organizacijo dela,« je dejal. »Učitelji ugodno ocenjujejo kvaliteto novih učnih načrtov v programih, ki dajejo več poudarka eksperimentalnemu delu, aktivnemu osvajanju znanja in uporabi teoretičnega znanja v praksi. Srednje šole so se za uvedbo novih programov v materialnem in kadrovskem pogledu pripravile v skladu z možnostmi, organizirano ie bilo dodatno strokovno usposabljanje učiteljev in bili so zagotovljeni učbeniki za vse predmete prvih letnikov.« »Kako daleč pa smo na Gorenjskem s pripravami na proizvodno delo UČerlCev, ki bo steklo februarja"' »Nsčrt ,mreie' izvajanja proizvodnega dela v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje je že napravljen. Posebne izobraževalne skupnosti bodo še v tem mesecu sklenile z organizacijami združenega dela samoupravne sporazume 0 medsebojnih pravicah in obveznostih med uporabniki in izvajalci, or- ffanizacije in šole pa bodo akleni-e pogodbe o obsegu del in nalog, ki jih bodo učenci opravljali v neposrednem proizvodnem pro-ceeu ter dogovor o razinentit vi učencev.« »Prvo ocenjevalno obdobje je Efl nami. Ka.i je pokazalo?« »Strokovni organi šol ao analizirali uspehe učencev. Za vse, ki imajo težave pri posameznih predmetih, so sole organizirale dopolnilni pouk. Če pa posamezni učenci kljub temu ne bodo zmogli obveznosti zs napredovanje v naslednji letnik, jim bodo na osnovi njihovih učnih rezul- tatov, sposobnosti in prizadevnosti svetovale, da se že med šolskim letom preusmerijo v primerno zahteven program. Nadaljnja naloga učiteljev srednjih šol bo usmerjanje učencev pri odločanju za posamezne smeri v okviru programa. Zanje se morajo učenci opredeliti pri vpisu v drugi letnik. Ob tem pa bo treba tudi presoditi, in to ne zgolj na osnovi ocen, ali je učenec dejansko izbrsl ustrezen program oziroma usmeritev. V prvem letniku, ko so učni načrti zaradi splošno izobraževalne naravnanosti več ali manj enotni. najmanj ovir za med programi sred- je namreč prestopanje Lojze MALOVRH njega izobraževanja in skrajš*-nimi programi.« H. J KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJ KRANJ z n.sol.o. TOZD KOMUNALA, b.o. Razpisuje javno licitacijo podlagi sklepa OS TOZD 21. 10. 1981. rabljenih osnovnih sredstev na Komunala z dne 19.6.1981 in Licitacija bo \ soboto, dne !:! 12. 1981. s pričet kom oh 10. uri. -tem. da je prodaja in ogled osnovnih sredstev možen istega ihs od 8. do II). ure Ogled in licitacija bo \ avtost roj nem parku na Priinskovem I' 11 >< 1, 11 ,i i m sr nasledn j a osnovna sredst va: I 1 KOM OPEL RECORD - FURGON, LETO IZDELAVE 1908, v voznem stanju, izklicna cena 25.000 din l KOM KOMPRESOR DO 7 ATM, Izklicna cena 10.000 din l KOM SNEŽNI PLlKi ZA PLUŽENJE SNEGA, izklicna cena 10.000 din Davek od osnov...h sredstev plača kupec Pravim do licitacije imajo organi/.-., u. združenega dela ... privatne osebe, s tem. da pred Dncetsor licitacue vplačam IH-odstotni polog v gotovini za osnovna sredst\a. uh nameravan licitirati Informacije lahko dobite na telefon 20-061 int. 15. J fl.OfCEMMA 1981 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Leto, polno uspehov praznik Šenčurja ^Srednje vasi I* Iftoimjeiu prazniku krajevne skupnosti Šenčur so v ne-UsV y gradnji vasi odprli novo samopostrežno trgovino Cen-pred dobrim mesecem športni park, v sredo novo jutri pa bo slavje zaključeno z odkritjem spominske -vi partijski organizaciji v Šenčurju - Izjemna loat krajanov za sodelovanje 7.STRAN.G LA t — Z marsičem se imajo - krajani Šenčurja in Sred-lT nailskem domu odprli novo "latrežno trgovino, katere pro prostor meri 40 kvadratnih *. skladiščni pa deset manj. laje trgovine je veljalo 2 mi dinarjev, ob tem pa ne gre ' prizadevnosti gasilcev in ' Mednje vasi, ki so pomaga J delom, lesom in drugimi **ki. Kraj je dobil boljšo trzo-■alci pa v zameno prizidek , zgoraj pa prostor za družbe ' iin družabno deiavnost. je mogoče uresniče-v krajevni skupnosti spod a rs ki h raz-eakati aa denar od drugod ni rešitev,« poudarjajo predstavniki kraja, predsednik skupščine KS Franc Fojkar, predsednik sveta KS Franc Kern, sekretar OO ZK Jože Vrtačnik, predsednik krajevne konference SZDL Lojze God-ler in Senčurski prvoborec Franc Stefe-Miško, ki si že leta prizadeva, da bi trajno obeležili revolucionarno zgodovino Šenčurja in okolice. Opisana bo v zborniku, ki ga pripravljajo. V sredo so v Šenčurju odprli novo knjižnico, v začetku leta pa je bilo dokončno urejeno središče Šenčurja s pločniki, novo asfaltno prevleko, pokritim avtobusnim postajališčem in zelenicami. Skoraj 4 milijone dinarjev je veljalo vse skupaj, svoj delež pa je primaknila tudi družbena skupnost. Ob pokopališču je bilo letos v sodelovanju skupnosti Šenčur, Voklo in Voglje urejeno parkirišče. Pridobitev za kraj, katerega število prebivalcev je začelo zadnja leta upadati, je težko pričakovano uresničevanje zazidalnega načrta. Šenčur je vkleščen med letališče, varovalne gozdove in ceste in težko je bilo najti zemljišča za novogradnje. Našli so jih proti Srednji Panorama« v drugih rokah — Panorama, ki stoji pod ™-wim hotelom na Ljubelju, 'dolga leta breme tej temeljni i**tiji, nesposobni, da bi jo ob-|*b' celo samo vzdrževala. Niti ti niti po lokaciji namreč -•rta za komercialni turizem, 'jo je letos končno prevzela *a skupnost iz Krškega, ki 81 članic, organizacij zdru-dela. Finančno pa tudi ko je dovolj močna, da jo bo usposobila za delavski turi- "Jtvena dela, ki gredo h kramljala okrog pet milijonov Panorama bo imela pri-Petdeset postelj in priročno r kateri bodo družine, za-članicah počitniške skup- nosti tvrsko, že letos lahko same kuhale. Ce se ne bodo odločile za prehrano v Kompasovi restavraciji. V zameno za Panoramo je Kom- Easova temeljna organizacija na jubelju postala solastnica objekta s 1600 posteljami v Nerezinah na Lošinju. Kot nova članica počitniške skupnosti Krško je dobila Eravico, da njeni delavci letujejo na .ošinju. Očitek, zakaj odtujitev Panorame drugi organizaciji, vrh vsega še zunaj Gorenjske, bi bil neumesten. Kot že rečeno, objekt ni primeren za komercialni turizem, ponudba za prodajo pa je bila odprta kar nekaj let. Očitno za Gorenjce ni bila zanimiva. H. J >rci Gorenjskega odreda organizirajo «e leto največ poudarka pisanju kronike Gorenjske*« - 3. jmnumrja Cerkljanski smučarski tek Goreni«kff - Borci naj ae srečujejo na aktivih gorenjskega ' ~" Konec iiurc... *stal novoizvoljen :efa odreda. Za predsednika izvolili Ljuba Krži&nika. ednika pa Janeza LuAino Staroverskega. sekretar ^•nez Mohar-Potok. Imeno lj^d| komisije, kot je komisija ^nJe gradiva za kroniko razvijanje tradicij NOB, "gsndo in informiranje ter *me. Konec novembra se ie v odreda, številnim padlim in še okrog ^„i „««,nizvolieni odbor 700 živečim borcem Kot je povedal Janez Martinčič iz Cerkelj, ki vodi priprave za to prireditev, bodo tudi tokrat izdelane spominske značke. Na te i prvi seji dobora je bilo ponovno poudarjeno srečavanje nekdanjih borcev Gorenjskega odreda na aktivih, ki so organizirani po posameznih občinah in kjer se doslej najbolj organizirano srečujejo borci Kokrftkega odreda (v- Kranju vsako prvo sredo v mesecu v domu JLA). Sestanki borcev v krajevnih skupnostih so sklicevani redko, le kadar je potrebno razrešiti posamezna vprašanja, tu pa bi se srečevali spontano, in bi bila to tudi ena od metod dela borcev, v pomoč krajevnim odborom zveze borcev in ena od dodatnih oblik organiziranja :>or< ev v občini. Podobno, kot so organiziram aktivi borcev v delovnih organizacijah, bi bili to v krajevnih organizacijah Tu bi se oživljali spomini, tu bi se dobilo podatke tudi za marsikateri dogodek iz življenja in bori** Gorenjskega odreda. Odbor si bo tudi prizadeval, da bi svojemu odredu pridobili domicil v Kranju. k|er odbor dehije I). Dolenc stike z borci. dnem se dogodki iz naše 'vobodilne borbe bolj od ' in zato bo odbor prihodnje največji poudarek prav zbi-^*diva za njihovo kroniko, ki borec Gorenjskega odreda 7**r in partizanski pisatelj >*Srečko bo pripravil tudi načrt mest ^"toka obeležja, kjer so imeli ^f^fnjskega odreda tez je bor--udi večje uspehe, /^arja bo v Cerkljah organ i/i ,'^»cionaini cerkljanski sm *** Gorenjskega odreda, ■ " pričakujejo številno Bučarjev-tekačev s cel« (.<> predvsem pa seveda tudi saj je ta tek posvečen 1 vtem borcem u na ude Gorenjskega vasi. kjer bo 135 zasebnih hiš, štirje bloki in družben objekt. Dolgo se je vlekla ta zadeva, prihodnje leto pa naj bi bila rešena. Za prihodnje leto planirajo realno. Le toliko, kolikor bo moč uresničiti. Program dela KS bo v razpravi do 15. januarja, glavne naloge pa so ureditev problematike Rožne ulice, ureditev Gasilke ceste, da bo varnejša zaradi gostega prometa, največ truda pa bo terjala gradnja mrliških vežic, kar je glavna naloga Senčurjanov v prihodnjem letu. 4,5 milijona dinarjev bo vredna naložba, kar 80 odstotkov pa naj bi zbrali krajani. Senčursko praznovanje bo doseglo vrhunec jutri (sobota) ob pol petih popoldne, ko bodo na Domu Ko-krške čete odkrili spominsko ploščo partijski organizaciji v Šenčurju, ki je bila ustanovljena novembra leta 1934 kot ena prvih terenskih organizacij v Kranju in okolici. Janez Mlakar, Ivo Svetina in Tone Cufar so bili pobudniki ustanovitve. Govornik ob odkritju bo edini še živeči ustanovni član Ivo Svetina. Pokroviteljstvo nad odkritjem je prevzela kranjska občinska konferenca ZKS, ki tako zgledno skrbi za negovanje tradicij delavskega in komunističnega gibanja v Kranju in okolici. Sledila bo proslava, na kateri bo govoril domačin in prvoborec Franc Štefe-Miško, v kulturnem programu pa bo razen domačinov sodeloval partizanski pevski zbor iz Ljubljane. Na proslavi bodo podelili zlate, srebrne in bronaste plakete ter devet pohval. J. Košnjek Nova trgovina v Srednji vasi - Foto M. Ajdovec Življenje v stare domačije Stroški za vzdrževanje starih, spomeniško zaščitenih objektov, so zelo visoki — Zasebniki si želijo obnoviti domačije in jim vrniti staro življenje Radovljica - V Sloveniji in tudi n?. Yoren_J8kem' Predvsem v odročnih krajih, imamo še veliko kulturnozgodovinskih spomenikov, ki jih spomeniško varstvo še ni moglo vzeti v popolno zaščito. Tistih spomenikov, ki so sicer na seznamu naj- Zadovoljiva oddaja lesa - V temeljni organizacin kmetov k,mne ZnUtv/f2dn^u^^rnn^ Bled so v S^m^J^^^^ kubičŽhZ^^ lem ***** **rt™0% dobfemZtlT* I ™^'0t^£zpnmerjajn S*vilke * lanskim ob-w T- \nn't,e m &>*<1ricah. EDINI PRAVI MISLEC Nurnberg, 29. 6. 1981 Jemo na klopi sredi mesta. K nam pristopi starejši moški in nas nagovori v nemščini. Je Avstrijec in ima lepe spomine na Avstro-Ogrsko monarhijo. Ko je zvedel, od kod smo, je začel kritizirati naš sistem. Komunizem in socializem je označil kot isti drek. Pravi, da je naša ideologija napačna. Nadalje meni, da si politiki polnijo žepe, ljudstvo pa strada. Potem nam razlaga, kako je vsak človek svoja lastna osebnost in to človeku omogoča samo kapitalizem. Socializem pa da je čredništvo, ki zatira človekovo osebnost. Rečemo mu, da se ne strinjamo s tem, kar misli. In on samozavestno, da ne znamo prav misliti. »Edino vi znate misliti! Vi, z vašimi tipičnimi kapitalističnimi nazori!« Mož se obrne in hitro odide. NURNBERZAN Nurnberg, 30. 6. 1981 Jutro. Mrzlo je. Zamudili smo vlak. Dva sta odšla v trgovino, dva pa kuhava kavo na trgu za klopjo. Piha veter. Gorilnik sva zavarovala z nahrbtniki in čakava, da zavre voda. Mimo gre starejši moški. »Zajtrkujeta?« »Samo kavo« Sedaj jo bova morala karseda hitro pobrisati. Toda ne. Ko mož opazi, da ne obvladava dobro nemščine, začne v angleščini: »Od kod prihajata? Sta študenta? Koliko sta stara? Moj Bog, tako mlada! Kako je sedaj P" va». ko iti več Tita? Kolektivno vodstvo - to je dobro. Kako vama je všeč pri nas? Vreme se bo izboljšalo. - Veliko potujete? ...« Pove še. da je bil že v Beogradu in Dubrovniku, zaželi srečno pot ter odide. ČUDAK Oslo, 3.7. 1981 Z nahrbtniki stojimo na železniški postaji. Zaklenili so nam čakalnico, tako da nimamo kje spati. »Ali ste Angleži?« se je k nam opotekel pijan moški. Videti je bil kot vsi pijanci, ki so se doslej obregnili ob nas, le da je bil mlajši. Med samohvalnim govorom, da je internacionalni sodnik nogometa, nas je povabil na svoj dom. Priložnost smo sprejeli. Plačal nam je taksi in nas odpeljal v svoje stanovanje. Bil je sam. »Moje življenje je nogomet, razumete? Nogomet je moje življenje.« Pokazal nam je sliko, na kateri je skupaj z nekdaj najslavnejšim norveškim nogometašem, in ta slika je njegov ponos. Sedaj je v svojem pripovedovanju internacionalnega sodnika zdrknil že na tretjeligaškega. Toda on bo vse boljši in boljši in nekoč bo internacionalni sodnik. »Poglejte moje noge! Leva! Desna! Prave nogometne noge. — Sedaj ne igram več.« Gre iz sobe in se vrne oblečen v sodniško uniformo. Glasno zapiska s piščalko in pokaže rdeči karton Pripoveduje nam, kako je neki nogometaš premlatil zveznega sodnika sredi igrišča in mu polomil dve rebri. Prepovedali so mu igrati štiri leta. »To je premalo Jaz bi ga izključil za vedno za vedno!« Zapiska. »Mi smo svobodni. Jaz sem svoboden Lahko delam, kar hočem. Lahko vržem tole vazo skozi okno Moji sosedje me poznajo in vedo. da sem svoboden. Zato jih ne moti. če povzročam hrup« Položi noge na mizo in si malomarno prižge cigareto. »Vi v Jugoslaviji niste svobodni. Vi ste pod Rusijo.« »Ne. Jugoslavija je samostojna dežela. Kako . misliš, da bi bili tukaj, če nismo svobodni?« »Ne vem. Norveška je zelo svobodna dežela. Lahko počnem, kar hočem, lahko grem, kamor hočem . .« »Misliš da si svoboden, če lahko vržeš vazo skozi okno?« »Ja!« Butasto za zareži, potem pa nenadoma vstane. Videti je zelo pretresen. »Ne morete si misliti, kaj sem danes videl v časopisu. Sedim v pisarni. Imam veliko pisarno. Ko mi zmanjka dela, hočem oditi domov. Toda ni bil še čas za domov in spomnim se, da bi lahko prebral časopis. Odprem ga in vidim fotografijo čez celo stran. Bila je iz Ugande. Poslal jo je neki Norvežan.« Globoko zajame sapo. »Bilo je vse polno trupel. In na neki sliki je bila mati z otrokom.« Z rokami nam kaže, kako je mati držala otroka. »K nji stopi beli vojak in mati mu reče: ,Ne ubijte mojega otroka! Prosim, pustite mi otroka!' Vojak pa prime brzostrelko in — ratataratatatata . ..« Kaže, kako je vojak streljal. Potem pokaže, kako se je vojak režal in potem zopet, kako je mati držala otroka. »Bil je brez glave. Razumete! Mati je imela v naročju brezglavega otroka.« Videti je bilo, kot da bo zajokal. »To je daleč stran, toda človeka nekaj stisne tu notri« Roko položi na prsi. Potem zopet preide na nogomet in svojo svobodo. Ponudim mu jugoslovansko cigaro. Zelo se je razveseli. »Kdor pri nas kadi cigaro, je bogataš. Na Norveškem je tobak zelo drag. Včasih vidiš tudi reveže, ki kade cigare in mislijo, da so bogataši.« Udobno se namesti v usnjenem naslonjaču, vtakne cigaro v usta. jaz mu jo prižgem in videti je tak kot »veliki šef«. Stanovanje je last staršev. Toda on ima svoj avto. Je sicer star in »prdi«, ampak je njegov. »To je moj avto, moj avto,« se tolče po prsih. »Ko se bom poročil (star je petindvajset let), bom dejal ženi: ,To je moj avto, moj!'« Vstane in zabrlizga s svojo piščalko. »Jaz imam veliko prijateljev. Tudi vi ste moji prijatelji. Rad vas imam. Ce vas imam jaz rad. vas imajo vsi radi« Potem nam pripoveduje o prijateljstvu. »To ie nekaj zelo velikega. Vi ste prijatelji in morate držati skupaj! Vedno! Če se ločite, lahko kdo koga ubije. Se čuti vsakdo odgovornega za svoje prijatelje? - Kako boste sporočili domov, da vaš prijatelj leži mrtev nekje daleč?! Držati morate skupaj!« Bil je pijan, da je komaj stal, a je vseeno zelo dobro govoril angleško. Odšli smo spat. Vstali smo ob enajstih. Naš gostitelj se je nacejal z vodko. Njegova edina služba je bila. da bo pijan. Bila je sobota. Telefonaril je naokrog in prišlo je nekaj njegovih prijateljev. Kolikor smo razumeli norvešči-no, smo slišali, da se hvali, da so to njegovi jugoslovanski prijatelji. Zraven se je butasto režal. Okopali smo se, na, njegovo ponudbo srno si sami pripravili zajtrk in odšli. Nismo ga hoteli spomniti, da nam je včeraj obljubil, da nas bo vozil z avtom po mestu. Dejal je, da mu moramo iz vsakega mesta pisati rezglednico. Pustili smo mu enega izmed naših naslovov, potem pa nas je spremil do podzemne železnice, nam kupil karte in na hitro smo se razšli 4 SMUjJMT BOZMMJ IA GLAVNA URŠA »Poslušaj, Urša Prava reč. Kar lepo sva sc zahavali. Z jopico imeli pač smolo. Ali pa tudi ne« Zelo sem se čudila mamičmim besedam. Zdelo se mi je, da me sploh ni razumela, kol da ne bi vedela, ila bova nosili od zdaj naprej z Alenko enaki jopici. » Mamica, ti sploh ne razumeš'« sem zatarnala. Mamica pa kar tako, preprosto: » Kaj pa naj bi razumela?« » No, o jopici« Moj Glas pa mi je zašepetal na uho: Zdaj je čas, pritisni, vzdrži, zahtevaj' Pa sem rekla prav božajoče: »Mamica, kaj če bi šh znova v Trst in zamenjali jopico za pravo italijansko. Saj je vseeno, kakšna bo. Važno bo le, da bo italijanska« Prav takrat je vstopil papači. V čisto neustreznem času. Seveda slišal moje zadnje besede, ki so še vedno odzvanjale v predsobi. Papači je obstal v predsobi, visok kot Martin Krpan, in zagrmel: »Samo še besedo o Trstu, pa boš dobila Trst po zadnji plati. Kupujte domače reči, ki so prav tako dobre kot tuje, če že ne boljše. Trsta pa mi ne omenjajte vsaj šest mesecev. Dovolj imam že tistih kramarij.« Mamica je ubogljivo prikimala in tiho priznala: »Prav imas. Saj sa tudi kupili domačo jopico sredi Trsta m zanjo plačali enkrat več, kot ki tukaj v Ljubljani.« » Kaj to, rdečo?« » Ja, prav to.« Zdaj se je razlegel popadljiv smeh, da so se tresle stene. »Joj, joj, česa ne slišim, česa ne slišim!« »No, tako smešno pa spet ni,« se je užalila mamica. Meni pa je slo U solze. Uvidela sem, da se ne da nič več storiti. Vse ladje so bile potopljene in da bi papači ne zvedel še o angleščini, sem kar se da hitro odhitela v svojo sobico. Do večera sem se ničkolikokrat pogledala v ogledalo in moram «5, da mi je bila jopica vedno bolj všeč, pa čeprav sem vedela, da jo ima todr Alenka. Le ponoči sem imela hude sanje. Stala sem nekje na ravnem polju, sama, zapuščena. Nebo je bilo polno temnih oblakov, ki so pritiskali k tlom. Vse je bilo strašansko tiho. Nenadoma pa se je od daleč zaslišal šum, ki je postajal vedno glasnejši in nazadnje že preteč. In iz oblakov se je prikazal ogromen rdeč ptič v obliki jopice. Rokava sta bila peruti in ptič jopica je plahutal nad ravnino, se spuščal zmeraj niže, naravnost name. Že čisto blizu je bil, že sem" občutila na obrazu veter, ki so ga delale penili. Takrat sem zakričala in se vsa potna zbudila. Rdečo jopico sem nekako prebolela. Se več. Zdelo se mi je prav neumno, da me je tako prizadelo. Z Alenko sva se pa zmenili, da bova nosili jopici izmenično. Teden dni jaz, teden dni ona. Nekaj dni zatem se je prikazal od nekod dedek. Vihal si je mornariške brke (vsaj on je trdil, da so mornariški), se smehljal in popeval. »Presenečenje imam zate, Uršika, presenečenje.« »Kakšno presenečenje, dedek, kakšno?« Kar razganjalo me je rxl radovednosti. » Po kosilu, po kosilu!« »Zakaj pa ne pred kosilom?« »Povsod mora biti red. Preden ladja odpluje, mora potegniti sidro in ne narobe, kot dobro veš. Da, da se spomnim. Ah, ko smo nekoč hoteli izpluti iz Pulja, je kapetan pozabil izvleči sidro. Vpije v tisto svojo cev Stroja s polno paro naprej! Stroja rohnita, morje se peni na premcu, ladjj pa je prikovana kot z velikim žebljem na morsko dno. In zakaj? Potem šele je opazil, da niso dvignili sidra. Vidiš, red mora biti. Ja, v naših časih, takrat je bilo to samoumevno.« »Kapetan pa je kljub temu pozabil izvleči sidro!« sem ga spomnila. Presenečen me je pogledal in si začel spet vihati mornariške brke. Videlo se je, kako globoko razmišlja. Potem je dvignil roko, kar je pomenilo, da je našel rešitev: »To je bilo naključje, razumeš. Pravzaprav pa, ko sembil jaz v tvojih letih, nisem skušal norce briti iz svojega starega očeta.« »Sploh ne,« sem se smejala. »Kaj, če bi mi kljub temu pokazal« (Vedela sem, da tudi on že komaj čaka z darilom.) Zavihal si je brke in me s prstom poklical v predsobo. Sta sem 2* njim. Segel je v žep dežnega plašča in potegnil iz njega zavitek. »Izvoli p-gledati1« Položil mi gaje v dlan. Odvila sem zavitek in v njem je bila rdeča športna jopica z okroglim ovratnikom. Taka, ki ji pravimo puli. Bila je krasna. Spredaj je pisalo z velikimi črnimi črkami AURORA | »Blazna je, dedek, res, bla/na'« Nagrbančil je čelo, ker me ni razumel. »Kako to misliš, blazna? Jo- j pica vendar ne more biti blazna.« »Mislila sem reči, gala.« »Gala je lahko samo predstava, po mojem« »Mislim, da je odlična.« Zlata Volarič. Nazaj še pridemo12 Moja mama, ki se ji je nekaj podobnega že zgodilo, ko je kuhala krompir, je stala pred barako in rekla: »Mogoče boš umiral kdaj zaradi lakote, prekleti f>esjan'<■ j,, t. Sarvarski meščani so nam hoteli pomagati. Majdin starejši brat Metko, mladi Zgrabljič in še nekaj fantov so organizirali zvezo z zunanjostjo. Ob treh ponoči je bil na straži nek rjobrosrčnejši stražar, ki so ga kasneje poslali nekam na rusko fronto. Da je ta na straži, je odkril prav Metko. Dovolil je. da so šli fantje, seveda posamezno, v mesto po kruh in mleko. Vse bi naredili za mlajše brate« in se*elo. Udarec je vrnil Pravzaprav je paznika zgrabil za roke Sam je bil zapornik in tudi paznik je bil izbran izmed taboriščnikov Ves rdeč je prenehal s pretepa njem. Tako ie mladi Zgrabljič ukrotil že drugega nasilneža Pri tem so pomagali tudi drugi fantje, kajti paznik bi se njemu samemu Uprl, ko pa je videl sovražne oči ostalih mladih moči, ie povesil roko. Veza. ki je prinašala kruh i/ mesta za žičnato ograjo m tako reševala življenja, je bila prekinjena Mi V Baeki je povelj« neki dr Hodža. Ta je ■I pravoslavni cerkvi slišal, kako trpijo u umirajo otroci v šarvarskem taborišču. Pisal je fašističnim oblastem v Buda|>ešt in ti so dovolili, da iz Sarvara odpeljejo vse otroke od dojenčkov pa do petnajstega leta v Bačko Tam bi jih sprejeli dobri ljudje in skrbeli zanje do konca vojne ali jih celo posvojili. O tem smo izvedeli, ko je bilo treba že otroke odtrgati /. materinih naročij m ločiti od staršev. Slovo je bilo težko, a otroci so odhajali v življenje, čeprav k tujim ljudem Bil je topel avgustovski dan. osemindvajseti avgust. 1942. leta Stražarji so pridrveli pred barake in ukazali, naj pridejo \ -m otroci ven. Kaj bo z njimi, kam gredo, m povedal nihče Zato otroci niso takoj prišli k vhodom Vstopili so pazniki Ti so bili poverim ostareli že upokojeni policaji, otrdeli v bivši službi in brez. vsakega človeškega čuta, Šli so od pograda do pograda, oboroženi / debelo palico in pištolo Vpili so in ž«' rez nekaj minut so odtrgali otroke iz materinih rok. Te so jokale in vpile, še bolj pa pazniki Mama mi je šepnila »Skrij s«-, da mi boš vsaj ti Ostala! Izrabila sem gnečo. Pogledala sem rta okrog Vsi pazniki so bili zaposleni z drugimi otroki, zato sem smuknila na dvorište, Zagle dala sem nekdanji napajalnik, veliko betonsko korito ob stavbi, kjer so hranili jest vin« Zle/ |a sem pod korito m tam ostala nekaj ui V taboi išču so glasovi potihnili. Stražniki so odvedli otroke na Železniško postajo in |ih pometali v vagone /a živino Matere so jokale m lili klicale, \endai so st i udi te bolečine pot išale Proti večeru «em zlezla izpod korita ________----... A / 4 i c! M, . Toda - smola Naletela sem na tistega paznika, ki je nosil jahalni bič in s posebnim užitkom tepci internirani«'. »Kaj pa ti tukaj, smrklja?« l*' zavpil v madžarščini. »Mit csinvasz it. te takuvos?« Sklonila sem glavo, da ne bi udaril po obrazu. Zamahnil je z. bičem po hrbtu, po bosih nogah in čez ramena. Nekajkrat Za bolelo |e kot bi se opekla / žeriaviro Niso me zaprli Tudi izgnali me niso Ostala sem s starši v taborišču Nisem lokala Ne /aiadi udarov m ne zaradi ločitve od Majde, Marije, Milne. Mili voja, Silva. Sandija, -Janka m drugih prijateljev m prijateljic, pa tudi ne zaradi ločitve (>d sest ta in brat a Ob vlaku, ko mi otroke metali vam. K« !'' spei izkazal tisti nekdanji dobrovniški orof nik. Tokrat je otroke kot loge kar metal v vagone lokali so in prosili, nai jih ne tepe. pa je ostal trdosrecn in grob Tudi zanj pride kazen Pa ie res prišla Po \ ojni Zaprli so ga v murskosoboAke zapore, kjei sta bila ključarji) dva od bivših šarvaiskih interniram r\ Ta bivški oio/nik ie hotel uvoje grdnbije izbrisati iz spomina m je trdil, d i inčcsai m ve »Ne veš. kako si brcal i 'I loke. ki I Kil Ml Mi \ taborišče'., ga n- vprašal ključar »Ne l redaj sia ga zgrabila m ključarje*. \a močnik, ki je bil velik m močan mu je - pesi mi obudil spomine I udi Milanova poMava se je stanjšala Doma je bil lepo okrogel m rdečeHčen /d»i S*«i ga bile -a me kosti m zdelo se je. da |e "l.i\;i samo iz las Gosti so mu padali za ušes: ■ tilnika. Stal je ob zidu in držal nekaj v rokah Mislila sem. da ima miš ali zeleno kobii »Kaj imas?« Najprej je hotel skriti, potem pa jc razprl prste in na dlani sem zagledala majhi bel listek. Ozrla sem se na visok zid. Ni se vidci saj je bil visok nekaj metrov. Na oni strani ■ biji Žulje Nikoli nismo videli niti enega Tu&; kdaj so jih pripeljali ali odpeljali, ni ugotofi nihče izmed nas. Na listku je pisalo: »Pnffl tel i kupi mi kaj. Kruh ali cigarete.« »Kako to misli'.'« sem vprašala Mila«* j »Listek je bil privezan /a košček opeke listku pa je bilo tole!« Pokazal mi je dva penga. Ore| so Zidje še imeli denar. Takole so đ rez visok zid. Ni bilo podpisa. N*** nismo prebrali nobenega imena. Niso " napisali, ker je bilo nevarno. Tako strani. če so listke našli, niso vedeli, čigav s.. N I ne prvi ne zadnji ta. ki ga ie našel Milan (lotnvo zelo t rpijo,« je rekel fant. H,,; mu kaj kupil'- Pokimal je Kupil mu je cigarete in malo knih* Neopazno je uboje vrgel če« zid Kdo ve. če je darilo našel pra> tisti ftM i ie v igel denar čez visoki zid"' Milana sem malokdaj videla. Mil ,< m m zdrav. čeprav suh. pa so ga posili ili * s,mi iz taborišča, na polja. Kad je Sel vsisos vr^-lili takih izhodov, čeprav so hh stražili l so odhajali le v manjših skupinah, da -pazili nanie ,rl. Nemci s« -?i lilingi idu. Klita pod »t. '« .....>.l,'m |,.Živeli januarja IJ*M pari »',ij«ti.'ne vojske ie M H 0€C£MMA 1981 GORENJSKI KRAJI IN UUDJE 9.STRAN GLAS Oglodalo — Ze mesec dni leži razbito ogledalo, ki se ga nihče ne usmili. Ogledalo leži 1 Radovljica — Kropa. Upamo lahko le, da se ga ' usmilil in pokril do spomladi. Foto: F. Debeljak Grad pod Krvavcem — Dolgotrajne in bridke so bile prošnje in tožbe krajanov krajevne skupnosti Grad pod Krvavcem, da bi že vendarle dobili družbeni dom. Na novega v teh stabilizacijskih časih ni bilo misliti, stara mežnarija je zaprla vrata, v srednjeročnem programu je Grad ponovno potegnil kratko. Pa so se krajani sami znašli. Zbrali so sredstva in kupili skromno Gradbinčevo barako, v kateri bo poslej potekalo samoupravno in kulturno življenje krajevne skupnosti. Nič kaj ugledna ni videti, a do boljših gospodarskih časov, ko si krajani obetajo resnični družbeni dom, bo že zdržala. — Foto: D. Žlebir . - Lesena ograja na starem kranjsko-. »J5«W* Pišnice je bila močno poškodovana. ne^olTdabi kdo ob nepazljivem prehodu J^D^del v strugo reke, so .leseno ograjo "Pi £uo železno To delo so pred nedavnim bdela™T'jeseniškega Gradbinca. Besedilo in . Kerštan Kanalizacija - Gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice s svojimi delavci in strokovnjaki dobro in hitro gradi kanalizacijo novega mesta Radovljice, saj se bojijo, da bi jih zima prehitela. Delo pa je precej težavno — Foto: F. Debeljak fARNA OBUTVE —iProdMJm na drobno JJtfA n. mol. o. Trtic ""k vi ja dela in naloge JJOJEKTIRANJE Vfi za sprejem: diplomirani inženir arhitekt in 3 leta delovnih iz-Nošenj v gradbeništvu, inženir arhitekt in 5 let delovnih izkušenj v grad-beništvu, ^Tokovni izpit zahteve: h nunostojnost pri delu. kreativnost, 8posobnost sodelovanja. Prostorska predstavljivost IStefeti naj oddmjo ni«, prijave z dokaaih o zahtevanih ^•-jUlft dneh eš, vendar zakaj? Avtobus pa se vozi prazen. Sedaj pa je še ta proga ukinjena* Danes razdalja sedem kilometrov ne pomeni nič. vendar pa za nas veliko, saj izgubimo z. vožnjo kar uro in pol. kar je za današnji hitri tempo življenja že veliko. Andreja Čebašek. Trboje G L, A S10 .STRAN GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH PETEK. 11 DECEMMU ALPETOUR TOZD Hoteli Bohinj vas vljudno vabijo na silvestrovanje v hotele ZLATOROG POD VOGLOM BELLEVUE in restavracijo BISTRICA Cena silvestrskega aranžmana je od 560 din do 1200 din. Rezervacije: Hoteli Bohinj, 64265 Bohinjsko jezero telefon 76-441, telex 34619 YU TURIST NA BLEDU ... Drsališče je odprto vsak dan od 10. do 12., 14. do 16. in od 17. do 19. ure. Kopanje je mogoče v pokritih bazenih hotelov Toplice. Golf in Park. Kegljate lahko na stiristeznem kegljišču v hotelu Jelovica in na dvosteznem kegljišču Kegljaškega kluba Bled. Za- glesete lahko v hotelu Toplice, iistroju, Golfu in diaco baru Stop v Park hotelu, kier je tudi vsak dan glasba popoldne in zvečer v hotelski kavarni. Muzeja na Otoku in Gradu sta odprta vsak dan. Pletne še vozijo. NA PLES V HOTEL CREINA V hotelu Creina v Kranju je vsak dan, razen torka, od pol devetih do druge ure zjutraj odprt disko. Vrtijo najnovejšo glasbo, pa tudi starih hitov ne manjka. V restavraciji hotela so vsako soboto plesni večeri za starejše, s pričetkom ob 20. uri. Poseben program, prijetna glasba in ambient ter dobra kuhinja obetajo prijeten večer. SOVJETSKI DRŽAVNI CIRKUS PRVIČ V LJUBLJANI HALA TIVOLI OD ti. XI. DO 20.XI. INFORMACIJE INEX TITOVA 25 turistična agencija globtour Informacije in prijave: GLOBTOUR Ljubljana posl. Maximarket - 24 155 20 029 in GLOBTOUR Ljubljana posl. Gosposvetska 4 - 313 230. 311-164 GLOBTOUR RENT A CAR: v Maximarketu. 27 223 NOVOLETO i. - Izleti - - Praga — 4 dni - Bratislava — 3 dni in pol - Brno — 3 dni in pol - Gardsko jezero — 3 dni in pol - Letovišča - Zdravilišča - - Čatež, Dolenjske Toplice, Radenci, Rogaška Slatina, Strunjan, Poreč, Portorož, Vrsar, Rab, Kupari, Kanin-Bovec, Kranjska gora. planina Tara. - Smučanje a silvestrovanjem — - ĆSSR - Tatranska Lom niča — 8 dni - ČSSR - Liptovski Jan - 8 dni - CSSR - Jasna - 8 dni - ČSSR - Strbske Plešo - 8 dni - Slovenija - KOPE - 7 dni 2 ZIMA 81/82 Za zimo smo vam pripravili obširen program smučanja v domovini, Češki, Poljski, Avstriji in Italiji. Informacije in programe zahtevajte v vseh poslovalnicah Globtoura. V sodelovanju z SK Akademik smo vam pripravili smučarske pakete za zimske počitnice v Nevega-lu in Mauterendorfu. V prostorih poslovalnice na Gosposvetski 4 deluje v sodelovanju z SK Akademik »Smučarsko informativni center«, kjer lahko dobite različne informacije o smučarski opremi, o žičnicah v Sloveniji in še kaj. V sodelovanju s SD Smuk pa smo vam pripravili smučanje v Sloveniji — na Kopah in Golteh ter smučarski paket v Avstriji v Weissbriachu. 3. Individualnim potnikom kakor tudi zaključenim skupinam posredujemo hotelske rezervacije, kakor tudi letalske in železniške vozovnice. INFORMACIJE IN PRIJAVE: GLOBTOUR posl. Ljubljana - Maksimarket tel Gosposvetska 4, telefon 311-164 213-832 - proi/vodno trgovsko in gostinsko podjetfO LOKA SKOFJA LOKA ) TOZD GOSTINSTVO KRANJ vabi na silvestrovanje, ki bo v »Restavraciji Podlubnik« v Škof ji Loki. Nudimo vam bogato silvestrsko večerjo. Zabaval vas bo in za glasbo skrbel »Mr. Kameleon s svojimi gosti«. Za 700 din na osebo se boste skupaj s skromnim spo-minčkom Še dolgo spominjali na prijetno preživeto noč. Rezervacije in vplačila sprejema Restavracij« Podlubnik v Skorji Loki, tel. 62-270, do vključno 25. 12. 81. SILVESTROVANJ K NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Globtour je pripravil več programov s silvestrovanjem v CSSR. Poto Bratislavo z ogledom mesta in okolice ter Dunaja in sUvestrovanjem^tra"**^ dni in pol in stane 5.900 din na osebo. Zelo podoben program je za potov« Brno, ki traja tudi tri dni in pol, stane pa 6.900 din na osebo. Na štuidnevnL^ potovanju v Prago si bodo izletniki ogledali mestne znamenitosti obiakaH"' bodo tudi znani pivnici »U kalicha« (kosilo) in »Pri Fleku« (večerja) Silves**^ vanje bo v varieteju (program). Cena potovanja je 5.800 din po osebi Odho*l omenjena potovanja je 30. decembra. Globtour pa nudi tudi smučanje s silvestrovanjem. Programi obsegajo Tat sko Lomnico. Liptovskv Jan, Jasno in Strbske Plešo. Potovanja z avtobuson trajajo 8 dni, odhodi pa so 26. decembra. V ceno od 6.150 do 7.550 din odv^u! od programa je vračunan avtobusni prevoz, polni penzioni (razen v Š*i Plesu), silvestrovanje in vodstvo ter organizacija potovanja. Podrobni mi in informacije so vam na voljo v poslovalnicah Globtourja. IZBRALI SO ZA VAS Pri FUZINARJU na Jese nicah smo videli zanimivo novost: plastične poličke 7.a telefon in imenik. Z dvema vijakoma se enostavno pritrdi na steno. Barve so na voljo zelena, oranžna, bela in rumena. Cena: 681.1.r> din V M ode k.su v Murskem SrediSču so sesili to toplo moško športno bundo. Blago je zeleno, mešanica poliestra in bombaža. Velikosti so na voljo od 44 do 60. V GLOBUSU v Kranju, na oddelku moftke konfekcije smo jih videli. Cena: 2.600 din IAČete igraće za najmlajAe V GLOBUSU (v pritličju, tam. kjer je hil včasih Merkur) so dohro založeni z njimi Iščete toplo vetrovko za otroka0 Pri MURKI na Jesenicah (supermarket Union, zgoraj) smo videli otroake vetrovke <>d .Ju-tranjke Tople so, zunaj balonska svila, spodaj polnjena in podložena h toplo flaneli > pod ovrat nikom ima pa speljan tudi Aal, ki ga zavežemo, kadar poAteno vleče. Kapuca je skrita v ovratniku V velikostih od 7 do lh' let se dobe Cena od 3410 d.» 2..190.Ui dinarjev ooH neposredno ob bregu so stale na koleh, zabitih v ^ leaene hiše, kot bi bile postavljene na mostovih. Zato Pojemo taka naselja mostišča, njihove prebivalce pa **mt*.rje. Lov in ribolov sta bila poglavitni opravili teh lun prebivalcev nase dežele. Orodje so izdelovali iz in bakra. Precej izkopanin iz tega obdobja je shra-v ljubljanskem Narodnem muzeju, med drugim »ohranjen čoln. Eden od naših pisateljev je življenje mostiščarjev po-v svoji knjigi, ki jo dobro poznajo tudi mladi bralci. * e ime avtorja in naslov romana, odgovore pa do 21. decembra na: CP Glas, 64000 Kranj, Moše tja 1 — nagradna uganka. Izžrebanca čaka kemični na vrvici. domovini želim svobodo — Andrej *e veliko rojstnih dnevov v miru vseh narodov - Vera da bi se naprej živela v miru in prijateljstvu z vsemi i> sveta — Klemen • naj bo avobodna in bogata — Milka da bi večno živela v svobodi - Iztok da bi bila vesela kot zda. - Spela veliko delovnih zmag — Živa da bi bila svobodna, dobra, lepa, vesela, slavna, brat- L močna - Robert da bi bila hrabra, dobra, poštena in da ne bi bilo vojne vfl°*tjan -*enci 2. t r. osn. sole Simon Jenko Kranj ZA DOM IN DRUŽINO STRAN ZA NAJMLAJŠE 11 STRAN G LAS r Šopek spominov Bili smo v Dražgošah Oče je gospodinjil V četrtek je tovarisica povedala, da gremo naslednji dan z avtobusom v Dražgoše. Zjutraj ob sedmih nam je pripovedovala o D rat gos ki bitki. Povedala je, da so se na Siivestrovo v to vas zatekli partizani Cankarjevega bataljona. Pomagali so ljudem. Osem dni so živeli v miru. Deveti dan so partizani na stražah zagledali Nemce. Vnel se je boj. Bila je zima in veliko snega, zato so se Nemci v uniformah dobro videli. Partizanom je uspelo Nemce odgnati. Desetega januarja so Nema prišli s topovi. Cez uniforme so dali bele halje, da se v snegu niso skoraj nič videli. Partizanom e začelo zmanjkovati municije. Enajstega januarja je Nemcem uspelo vdreti v vas. Partizani in se nekaj vaičanov se ie umaknilo v gozdnato Jelovico. Nemci so vse moške zbrali in jih postrelili. Druge ljudi so peljali v Šentvid v zapor, potem pa naprej v koncentracijska taborišča. Nemci so vas popolnoma izropali, požgali in ie to jim ni bilo dovolj. Vas so Se zmini-rali. Tovarisica je nehala pripovedovati. Približno ob osmin smo se vkrcali v avtobus. V Dražgošah smo si ogledali spomenik. Potem smo Sli k trgovini. Bila je megla in nismo videli Bičkove skale. V domu smo se pogostili z različnimi jedrni. Lahko smo kupili tudi razglednice ali značke. Spet smo sli v avtobus. Na poti domov smo si ogledali Elavž. Doma sem mislil, da bi bilo udo, če bi bila vojna in bi sovražnik pri nas naredil tako kot je v Dražgošah. Franci Kaliniek. 4. b r. osn. sole Primskovo pri Kranju Ko bom velik Ko bom velik, bom gasilec. Gasil bom hiše m razne požare. Pregledal bom gasilne aparate. Otroke bom opozoril, če se bodo igrali z vžigalicami. Tomaž Čemaiar, 2. b r. osn. iole Cvetko Golar Skofja Loka Mami se je prijavila za izlet na Primorsko, ki ga je organizirala Gorenjska predilnica Tega dne se je mami zelo veselila, a oče hudo bal. Kajti tega dne bo moral nadomestiti mami pri kuhanju kosila. Odločil se je za praženo zelje s krvavico, ker se mu je zdelo najpreprostejše. Poiskal je primerno posodo Ko je vse uredil in dal kuhati, se ie usedel za mizo in bral časopis. Prišel sem domov. Ze na stop nisču je čudovito vonjalo. Pocedile so se mi sline. Planil sem v kuhinjo in pogledal v kozici. Pogled se mi je zmračil, kajti v eni kozici sta se cvrli in žgali pečenici, v drugi pa zelje. Tega dne je bilo kosilo zelo bomo. oče pa je sklenil, da nikoli več ne bo kuhal. Alei Potočnik. 6. a r. osn. iole Cvetko Golar Skofja Loka Bila sem se zelo majhna, za žvečilni gumi premajhna. Toda videla sem otroke, kako žvečijo, zato sem brž pohitela domov in iz svojega pujska privlekla dva dinarja. Stekla sem čez cesto, kjer je bila dolga stavba. To je bila prodajalna. Prerinila sem se skozi vrsto in zajec -ljala: »P-p-plosim en žvečilni gumi.« Prodajalka se je zasmejala in mi dala, kar sem zahtevala. Med potjo na dvorišče sem žvečilni gumi odvila in ga nesla k ustom. Se preden se je valjal po zobeh, me je osvojil sladki vonj. Toda že čez nekaj »prežvekljajev« je gumi izgubil čar sladkosti Užaljena, da sem ga morala plačati, pa ni več sladak, sem ga hotela vreči proč. A zamikalo me je, da bi ga pokazala mamici. Pohitela sem v hišo in se »po-važnala« pred mami: »Poglej, kaj imam!« Mami pa me je »šavsnila« po roki in rekla: »Da te ne vidim več žvečiti!« Zdaj sem starejša in mi žvečilnega gumija ne brani več. V četrtem razredu smo imeli šolo v naravi. Potrebovala sem smuči, zato so mi jih starši kupili. Seveda sem jih hotela takoj preizkusiti. Odi Ji smo v Kranjsko goro. Takrat sem bila prvič na »dil-cah«. Bratranec, s katerim sva skupaj odšla na smučišče, je hodil v smučarski klub v Kranju in je znal izvrstno smučati. Zato se je vozil z vlečnico, sama pa sem morala peš navkreber. Pa, neroda, kakršna sem, sem se spustila prav nasproti kozolca. Zaletela sem se vanj in prestrašila vse, ki so mirno čakali v vrsti pred vlečnico. Skočili so iz vrste in mi pomagali. Prav tedaj je pridrvel bratranec. Pobral me je in bil potem ves čas z menoj na smučišču. Smuči nisem zlomila. V šoli v naravi pa sem imela več sreče kot na »treningu« v Kranjski gori. tanka Golub, g. b r. osn. iole *ane Žagar Kranj 8 Sta r Nekoga moraš imeti rad, če ne, srce ... Hrepeneče srce, brez družbe, upa življenja, v brezmejnem prostranstvu praznine sameva. Le kosi raztrganih misli letijo nanj. Hrepeneče srce, vse brazgotinasto, trpi v brezkončni tišini teme. V osamljenosti bledi barva njegova, sivi, umira, kamen postaja. Mojca Studen, 7. a r. osn. šole Matija Valjavec Preddvor Pozna jesen Zima že na vrata trka, veter brije že močnd. Žolna brez odmeva v deblo trka, hrane ni, je prehladnd. Iz dimnikov sivo kadi, starčki ob pečeh sede. Luč že dlje v noč brli, ljudje ob knjigah govore. Polje, travnik, gozd in njiva pognojeni skoro spi. Obzorje sonce le s težavo zmiva, oblaki sivi se le vkup drže. Jesen življenja teče h koncu, starost starca že načne, in kakor zima, smrt na vrata trka, moč življenja s časom mre ... Tomaž Kriinar, 7. d r. osn šole Lucijan Seljak Kranj Iza spremembo ribe? x poceni hrana % pozabljamo nanje CeJ>i ^^vHb^rn^covsojvsak ni-i hi našim noicem ■ treba mfM, nb t'morje... Foto: D. D. ORAVJE Prepričana sem, da so na boljšem gospodinje, ki jih vsak teden vsaj enkrat obišče Delamarisov kombi z ribami. Zahupa po svoje in gospodinje lete na kup. V Kranju pa kar pozabljamo na našo ribarnico. Ce ne zaviješ trdo mimo tržnice, se gotovo ne spomniS na ribe. Pa bi se morali večkrat. Kako je založena kranjska ribarnica, smo povprašali Miko Stanojev, ki že enajst let v Kranju prodaja ribe. Zagotovo dobi sveže dvakrat na teden, včasih, če imajo ribiči dober ulov, pa tudi po trikrat. Ob ponedeljkih, četrtkih in petkih. Sveže papaline, sardele, postrvi. Včasih tudi lignji, skuše. Jutri bo dobila verjetno sveže mole pa trije in škrpi-no. December, januar in februar so tudi meseci za sveže ciplje. Vedno pa ima zmrznjene lignje, ciplje, zo-batce, škarpine, osliče, filete. Se vedno so ribe najcenejše meso: sveže papaline so po 40, sardelice 50, postrvi 170, osliči 140, skuše 56 dinarjev. Zmrznjenega zobatca dobite že za 150 dinarjev, lignje po 164, škarpino po 70, osliče brez glav po 60 dinarjev. Kranjska ribarnica je odprta vsak dan od 8. zjutraj do 15. ure, ob sobotah pa do 12. ure D D Pripravimo se na Novo leto IESSEGUE: narava ima vselej prav JKl JANEŽ 0 tei rfnini se je surovo pošalil že Kal>elais. Sladki janež res poga-»vetrove iz Črevesa. To pa je zanesljivo vrhna m ne napaka. Zato je navada da gospodinje dajejo nekaj drobno .^sekljanih lističev «alareža v težko prebavljive vrtnine, kot so fižol zelje m druge, TJi«cT sladki ianež pospešuje namreč krčenje črevesnih mišic. SESme da »blagi* sladki janež zelo ce.^o Italijani in da je našel je»n«toTudi na naših trgih. V toplih krajih ga brez posebnih težav ^rovTs^adki6janež jemo za predjed, njegova stebelca grizljamo nSbefca zelene ah pa ga pnmešamo svežim zelenjavnim soko--> in solatam ki jim daje prijeten okus Odličen je kuhan v juh. al. >rf«Jen do oecivu, ki ga pečemo v pečici. Vseeno ie kako ga pripravimo, vedno je lahko prebavljiv, blag, ir odvajalen, žene pa tudi na vodo. Potes sladki janež uredi neredno mesečno perilo slabotno pa ^Ta izločevalni učinek mu je prinesel sloves, da je tudi sredstvo Savitnii To pa se mi zdi preveč splošno. Mnoga medicinska do-T'avijenj«;. » , r „,„■!,: nr#*i nosoešuie rodovitnost. I fcff 2 Dokazala; da sladki janež prej pospešuje rodovitnost Vajaakorlpa priporočam sladki janež doječim materam, ker I '*ajJečnost. pospo- ^Bp^Si«druTinski prirastek drugih razlogov kot glavnata solata, je tudi sladki janež PRIPRAVIMO SE NA NOVO LETO Mimogrede bo tu in prav je, da se gospodinje že malo prej pripravijo nanj, da ne bo prav na Siivestrovo in tiste dni prej vse na kupu. Drobno pecivo, ki obstane, lahko pripravimo že zdaj. Spravimo ga v velike kozarce, pločevinaste škatle, dobro zapremo in čakalo bo mesece, če ne bo seveda blizu prehudih sladkosnede-žev. Danes vam posredujemo nekaj enostavnih, preizkušenih receptov za piškote. OREHOVI ROGLJICKI Potrebujemo: 56 dkg masla, 28dkg orehov, 28 dkg sladkorja, 4 rumenjake, 88 dkg moke. Maslo dobro, penasto umešamo, dodamo rumenjake in sladkor, ponovno dobro zmešamo, na koncu pa dodamo moko in orehe. Testo dobro ugnetemo, pustimo počivati na hladnem kakšno uro, dve, potem pa z rokami oblikujemo rogljičke in jih spečem o na pomazanem pekaču v srednje vroči pečici. Zapečemo svetlo rumeno. Se vroče poberemo s pekača in iih povaljamo v sladkorni moki. Ohlajene lepo zložimo v škatlo, moramo pa paziti, da se nam ne zdrobe, ker so krhki. VANILIJEVI ROGLJIČI Potrebujemo: 1 kg moke, pol kg margarine ali masla, pol kg sladkorja, 2 pecilna, sok 2 limon, 5 jajc, 6 žlic smetane. Maščobo penasto umešamo, dodamo jajca, sladkor, smetano in sok limon, spet dobro zmešamo, na koncu pa umešamo moko, ki smo ji poprej že dodali pecilna praška. Testo dobro ugnetemo in pustimo stati uro ali dve na hladnem. Potem oblikujemo rogljičke, jih spečemo svetlo rumeno in še vroče povaljamo v sladkorni moki, ki smo ji dodali nekaj vrečic vanilin sladkorja. Se bolje pa je, če pripravite sladkorno moko sami, da vanilin sladkor zmeljete skupaj s sladkorjem. KEKSI IZ OVSENIH KOSMIČEV Potrebujemo: 25 dkg ovsenih kosmičev, 15 dkg margarine ali masla, 15 dkg sladkorja, zavitek pecilnega praška, 5 dkg zribanih orehov, 2 jajci, pol skodelice mleka, naribano limonino lupinico. Maščobo penasto umešamo, prav tako dobro umešamo jajca, sladkor in mleko, nato pa dodamo vse ostale sestavine in testo dobro ugnetemo. Počiva naj kakšno uro, potem ga razvaljamo za nožev rob debelo in zrežemo v kekse poljubnih oblik. Spečemo jih v neprevroči pečici. Morda še to: pri keksih, ki jih delamo takole poljubno, mislimo tudi na naše najmlajše. Ce bomo iz testa izrezali velik škorenj, krog, srce, veliko presto, veliko luno, sonce in Dodobno. naredimo vanj še luknjico z naprstnikom, da bomo tak keks lahko obesili na jelko. Veliko veselje bomo naredili otrokom! MEDENJAKI Potrebujemo: 28 dkg moke, 2 žlici medu, 2 celi jajci, 12 dkg sladkorja, 1 malo žličko jedilne sode, malo cimeta. Iz vseh teh sestavin napravimo testo, naredimo majhne kroglice, jih na redko položimo po pekaču — testo se namreč razleze v okrogel piškot — in spečemo. Lahko pa v suro- vo kroglico porinemo orehovo jedrce, mandelj ali rozino, piškot bo še bolj privlačen. SŠo Pravilna namestitev ogrevalnih naprav pravilno Največ električne energije je moc privarčevati pri ogrevanju. Pri tem je zelo pomembno, kako namestimo električne ogrevalne aparate. Pravilno je, če jih postavimo ob hladno zunanjo steno ali pod okno. S tem dosežemo najboljše širjenje toplote. Ce pa ogrevalne naprave postavimo ob notranje, tople stene, povzročimo tako imenovani »pojav prepiha«, ki povzroča izgubo toplote. Skratka, električno energijo bomo trošili smo- nepravllno trnOj_ dosegli več toplote pri manjši porabi energije, če bomo peč namestili pod okno, ki'je v zunanji steni zgradbe. Skici nazorno kažeta, kako kroži toplota po prostoru, če peč pravilno ali nepravilno postavimo. Priporočamo pa vam, da del stene za pečjo (seveda smo jo postavili ob zunanjo steno) dodatno toplotno izolirate. Pri tem lahko uporabite kar aluminijasto folijo. IVAN JAN OB 40-LETNICI DECEMBRSKE VSTAJE Nekaj posebnosti o uporniških dogodkih na Gorenjskem Veliko je bilo že povedanega, napisanega in tudi raziskanega o decembrski vstaji na Gorenjskem, o tem najpomembnejšem dogajanju tistega časa v Sloveniji sploh, zato na tem mestu in zaradi omejenega prostora ne bom našteval teh dogajanj. Zdaj, po tolikšni časovni oddaljenosti in ob letošnjem jubileju, bom v naslednjih vrsticah opomnil le na nekatera spoznanja, ugotovitve in manj znana dejstva iz tega prelomnega časa, ki je na svojem vrhu dal tudi znamenito in še vedno ne zadosti doumljeno dražgoško bitko. Več in globlje bo o tem prinesla nova, razširjena knjiga o Cankarjevem bataljonu in bitki v Dražgošah. Gorenjska je najbolj severozahodni del Jugoslavije, ki sega proti osrčju Evrope. To je vedel tudi nemški okupator. Znal je ceniti njen geografski, geopolitični, strateški in gospodarski pomen pokrajine. Zavedal se je njene razvitosti, njene komunikativnosti in pomena za njegove nadaljnje načrte. Zato jo je močno zasedel in jo naglo začel ponemčevati, kot je naročil Hitler. Po-nemčevanje je potekalo silovito, spremljano z zapiranjem, izganjanjem, streljanjem talcev in zasledovanjem partizanov, kajti okupatorjev aparat je imel nalogo pripraviti priključitev Gorenjske k Velikemu rajhu že do 1. oktobra oz. do 1. novembra. Samo do konca maja 1941 so Nemci na Gorenjskem zaprli že 1.300 »nevarnih ljudi«: 500 v^pegunjah, 800 v Šentvidu. Toda prav oborožena vstaja in širjenje ter delovnje organizacij Osvobodilne fronte je neprestano in že od vsega začetka preprečevalo to priključitev tako, da so jo nazadnje morali preložiti »na čas po vojni«. V protiokupatorskih naporih in dejanjih poznamo na Gorenjskem v prvem obdobju kar tri poizkuse dviganja množične oborožene vstaje, in to julija in avgusta 1941, decembra 1941 in poleti 1942. Tudi osrednje slovensko vodstvo NOB je Gorenjsko cenilo kot pomemben člen v verigi nacističnih imperialističnih načrtov, pri tem pa je računalo na splošno razvitost Gorenjske, posebno pa še na številen delavski razred, ki ga je vodila razmeroma močna organizacija KP. Glede na široko razvejano OF, glede na prej imenovano gibanje in pri tem računajoč na ustrezen gorenjski relijei in njene gozdove, je osrednje vodstvo NOG hotelo prvo osvobojeno ozemlje izbojevati prav ha Gorenjskem. Pri tem — to je treba ugotoviti — je bila v ocenjevanju spregledana pomembnost te pokrajine za okupatorja, spregledano dejstvo, da je bila Gorenjska nepogrešljiv člen za nacistične načrte, spregledana je bila komunikativnost (ceste, železnice) in še kaj drugega, kar je šlo v prid moderniziranega in motoriziranega, poleg tega pa še silovitega in brezobzirnega okupatorja. Nemci, taki kot so bili, si niso ne mogli ne smeli dovoliti, da bi se na Gorenjskem silovito začeta vstaja razraščala brez še bolj silovitih posegov proti njej. Tako se je sicer dobro pripravljena vstaja na Gorenjskem začela odvijati v pogojih neugodnega odnosa sil in drugih številnih pogojev, predvsem nacističnega uničevalnega nasilja. Zato so bile seveda žrtve velike. Vendar pa so bile — večje ali manjše — neizbežne, kajti le tako je bilo mogoče zaustaviti fizično uničevanje našega prebivalstva po vnaprej pripravljenih načrtih. Kako pomembna in obsežna je bila poletna vstaja na Gorenjskem najbolj prepričljivo dokazujejo oku- gatorjevi dokumenti. Na primer takratni višji vodja S-Brigadefuhrer dr. Gustav Adolf Schell (za njim je bil na tem položaju razvpiti general SS E. Rosener) za XVIII. vojno okrožje (sedež v Salzburgu) je 4. avgusta 1941 polkovniku Helmutu Mascusu, poveljniku redarstvene policije za alpske dežele (sedež na Bledu) telefoniral: » . . .šef civilne uprave za Koroško (me je) prosil za enote, ki naj bi odšle v akcijo ter na tem območju vzpostavile red in varnost . . . Prosim, da mi še danes zvečer sporočite, ALI POLICIJA RESNIČNO NI VEC GOSPODAR POLOŽAJA, ALI PA NI VEC ZMOŽNA ZAGOTOVITI VARNOSTI. TAKSNE RAZMERE BI BILE V TRETJEM RAJHU EDINSTVENE.« Se pravi: Nemci so pokrajino imeli za sestavni del rajha, razmere na Gorenjskem pa so bile zaradi vstaje v primerjavi z drugimi zasedenimi pokrajinami (in državami) res po uporništvu izjemne! Oglejmo si zdaj nekaj značilnosti decembrske vstaje, ki nas tu zanima najbolj. Iz tega obdobja nas zanima predvsem, kako je prišlo do tako množičnega gibanja v tako neugodnem času kot je zima, kdo ga je sprožil in vodil, kaj je bilo v tem času najpomembnejše? To poglavje bi bilo lahko zelo obsežno, vendar se kljub omejenosti prostora moramo dotakniti vsaj naslednjega. • v poletni vstaji je sodelovalo Čez 350 borcev, zaradi hudih razmer na Gorenjskem pa je do konca novembra 1941 to število padlo na 139. Kakšne so bile te razmere pove samo podatek, da je okupator do konca decembra 1941 pobil že 146 talcev, med njimi celo vrsto organizatorjev vstaje: • kljub vsemu je na jesen in zimo 1941 partijska in OF organizacija na Gorenjskem zelo porasla in ljudje so bili vse bolj orientirani na upor, vendar je veliko udeležencev računalo, da vojna ne bo dolga; • gibanju na Gorenjskem je osrednje vodstvo v Ljubljani posvečalo — seveda ob sodelovanju gorenjskega vodstva — veliko pozornost. Osnovno zamisel o začetku in širjenju zimske vstaje na Gorenjskem lahko posnamemo iz tistega dela poročila CK KPS, ki ga je 5. decembra 1941 poslal CK KPJ organizacijski sekretar Tone Tomšič, ko pravi: »Na Gorenjskem stvari v dolini (Partija in OF) dobro teko, partizani (60 mož, kjer je mišljen Cankarjev bataljon) pa so pasivni (zaradi slabih zvez to ne drži povsem — op. I. J). Postavili smo nov štab (Som., bivši sekretar PK za Gorenjsko in pa Jože). S tem tudi zvemo, da /je bil Somašter, tj. Stane Žagar, dotlej tudi sekretar PK KPS za Gorenjsko, poslej pa politkomisar Gorenjskega štaba, kar marsikdo m na različnih krajih opiauje in tolmači drugače (op. I. J), Jože pa je ob poveljstvu Cankarjevega bataljona sprejel tudi poveljstvo Gorenjskega štaba, kar je bilo povezano z načrti s široko zastavljeno zimsko vstajo (op. I J). Načrt po predlogu Tita bomo skušali z vsemi silami realizirati Vse je ugodno, razen snega . . .«; • na oanovi tega in takih ocen, ki pa ne drže ravno o tem drugič in drugod (op. I J), so se Na iti član Glavnega poveljstva slovenskih zato je občasno odhajal na razgovore na vse toda < voditelji vstaje na Gorenjskem 4^<^fSffi£S niihovem čelu je bil spet Stane Žagar, ki je bil hkra rijinuvcii j ^ nove hstva slovenskil 4e vedno cia partizanskih čet v Ljubljano: • tako je prišlo do znamenitega sestanka pri Kocjanu-Tomažinu na Laškem v Bukovščici pod Sv. Mohorjem v Selški dolini, kjer so se dogovorili o poteku vstaje. Ta sestanek je bil 1. ali 2. (najkasneje) decembra 1941 in na njem sta poleg ostalih prisostvovala tudi Stane Bokal in Polde Stražišar iz zgornjega predala Gorenjske; • da je do teh in takih dogovorov in začetkov izvajanja decembrske vstaje moglo priti, je omogočila povečana dejavnost Cankarjevega bataljona, ki je bil tedaj največja partizanska enota ne le na Gorenjskem, temveč v Sloveniji sploh. Kljub še drugim voditeljem, sta ga poslej in vse do konca dražgoške bitke vodila Jože Gregorčič in Stane Žagar osebno. Poglavitni dogodek za začetek zimske vstaje je bil poleg politično-organizacijski h priprav izjemen uspeh Cankarjevega batljona 12. decembra 1941 v Rovtu med obema Sorama. Tega dne je Cankarjev bataljon uničil cel vod 2. čete 181. rezervnega policijskega bataljona, ko je padlo 45 policistov. To ni bil le vojaški uspeh, ko so partizani zaplenili 38 pušk ter 6 kosov avtomatskega orožja, temveč je bil tudi velik in odmeven politično-moralni dosežek. Odmev ni zajel le Gorenjske, temveč je hitro prebil meje dogajanja in takoj segel tudi v Ljubljano, predvsem pa v Hitlerjev Berlin. Ob takem udarcu tod in v tem času nacistični vrh ni mogel in smel mirovati. Takega poraza ni bilo mogoče ne prikriti, ne zanikati. To je bil partizanski uspeh brez primere, ki je dvignil uporniški duh na zavidljivo raven. Doslej nepremagljivi nacisti so bili prvič resno tepeni. In to v pokrajini, ki so jo imeli malodane za svojo. Ugled partizanov je skokovito porasel. Uspeh Cankarjevega bataljona, ki je poleg vsega štel tedaj le slabih 70 borcev, je prekrižal, zaustavil izvajanje okupatorjevih načrtov. Rajhovsko vodstvo je tedaj poskrbelo za razne zamenjave z namenom, da bi okrepilo delovanje proti gorenjskim partizanom. Poleg novega šefa civilne uprave dr. Friedricha Rainerja in generallajtnanta SS, kmalu razvpitega zločinca Erwina Rosenerja je državni vodja SS Heinrich Himmler poslal posebnega poveljnika in zveznega policijskega inšpektorja generallajtnanta SS izkušenega Georga Schreverja. Ta je imel nalogo, da sestavi poseben protipartizanski štab. imenovan »Polizei-Einsatzstab Sudost«, ki se je namestil na Bledu. Potem so na Gorenjsko prihajali novi policijski in vojaški transporti, namenjeni za obsežnejše napade, predvsem na Cankarjev bataljon. Cankarjev bataljon je po uspehu v Rovtu prešel v Poljansko dolino- Tam je bila že začeta široko zasnovana vstaja in po prihodu Cankarjevega bataljona je vzplamtela tako na široko, da je v njegov sestav prišlo čez 300 novincev. Decembrska vstaja v Selški in zlasti v Poljanski dolini zahteva širšo obdelavo.Najpomembneje pa je, da so Poljanski uporniki nato okrepili Cankarjev bataljon s skoraj sto novimi borci. Ta okrepitev je bila nato pomembna za sprejem obrambnih bojev v Dražgošah. Široko zasnovana decembrska vstaja je zajela velik del Gorenjske. Tu samo naštejmo njena žarišča: • poglavitno žarišče je bilo v Poljanski dolini, njeno jedro pa je bil že izkušeni Cankarjev bataljon; • drugo žarišče je nastalo na območju Gorij, Pokljuke in Bohinja; • tretje podobno žarišče je vzplamtelo v Zgornji savski dolini s središčem na Dovjem in v Mojstrani; • četrto žarišče je bilo v bližini Jesenic na Potokih in pod Stolom; • peto žarišče pa je nastajalo v Šenčurju, kjer so osnovali Kokrško četo. Nekaj poskusov širjenja upora pa je bilo tudi v drugih krajih Gorenjske, vendar predvsem na desnem bregu Save. _ _ _ Na koncu povzemimo nekaj dejstev: • kljub različnemu terenu in pogojem je pri razvoju in začetkih vstaje enoten čas. Povsod se je upor začel med 15. in 16. decembrom. Ta ugotovitev je bila kljub različnim slabostim vstaje za silovitega okupatorja porazna, kajti Gorenjsko SO šteli kot nekak sestavni, skorajšni del rajha; • vstaja je okupatorje na Gorenjskem pripravila v tak preplah, da so pred uporniki umaknili 18 izpostavljenih orožniških postaj v večja središča. V radovljiškem okrožju 9: iz Kranjske gore, Dovjega. Zgornjih Gorij, Bohinjske Bele, Srednje vasi v Bohinju. Breznice, Podnarta, Brezij in Begunj. V kranjskem okrožju tudi 9: iz K rižev, z Jezerskega, i/. Cerkelj. Smlednika iz Smartnega pod Šmarno goro. i/. Zabnice. Zalega potoka. Gorenje vasi in Sovodenj; • v vstaji je neposredno in posredno sodelovalo okoli tisoč ljudi: v Poljanski in .Selški dolini, v Gorjah in blejski okolici, v Bohinju, na Dovjem, v Mojstrani in Dolini sploh, na vzhodnem predelu jeseniškega bazena pod Stolom in v Kokrški četi pod Krvavcem Seveda se je v zimskih in ostalih neugodnih pogojih (nemška moč. nasilje, slaba oborožitev, orientacija na kratkotrajen upor. pomanjkanje starih preizkušenih borcev m organizatorjev in drugo) večina vrnila domov, kjer so v veliki meri postajali lahek plen surovega okupatorja, vendar to veličine teh dejan) ne zmanjšuje Okupator «• bil prizadet; • prizadet je bil tako. da je zaustavil množično izganjanje prebivalstva in da odložiti priključitev Gorenjske k rajhu Zato tudi ni bilo čudno — dasiravno i» okupatorjevih posegih v žarišča vstaie Is t h - da je poveljnik nemških angažiranih sil za Gorenjsko orožniški polkolnik Rudolf Handl 22. decembra IH41 ugotavljal in nehote s tem uporu dal visoko priznanje ko je zapisal: »V sadnjem tednu se je na tukajšnjem o armiju sačelo dobro organizirano, bliskovito uporniško goba nje .. .« Tsko so bila ta uporniška dejanja na Gofsnjakam prava množična vstaja, kakršne tedaj ni bilo v nobeni naši pokrajini niti v kaki drugi okupiram detelj »Tretjega rajha« Saj se nemškim silam - razen prvd Moskvo na veliki vzhodni fronti, nikjer drugod Se ni bilo treba upirati. Seveda bi gorenjska zimska vstaja dosegla več|e uspehe, če bi se v upor dvignili tudi drugod Kdvard Kardelj je v poročilu 29 mana 1942 med drugim tudi zapisal »Ko je bila po vsej Gorenjski vstaja. je bila ljubljanska pokrajina pasivna « Te ugotovitve kličejo po dodatnih raziskavah Pričevanja o decembri |Nemci so nalagali matei nadaljnie je moral po hudih splahnela »Julija 1941 je bilo, ko me je Kala-nova Katra iz Hotovlje obvestila, naj Eridem zvečer k njim, ker bo sestanek. Fartnik in Kebe da prideta, je povedala. Pa Franka Marolta naj še obvestim,« pripoveduje Lado Jamar iz Poljan, član prvega odbora OF v Poljanah nad Skofjo Loko. okoli katerega se je potem začel zbirati širok krog zaupnikov in se je do božiča stkala po terenu široko razvejana mreža OF, ki je pripravila vse za začetek decembrske vstaje leta 1941. »Midva z Maroltom sva bila predstavnika Sokolov, Tine Rihtaršič je bil predstavnik socialistov in kmečke mladine, Polde Krmelj je zastopal krščansko stranko in Maks Krmelj komunistično partijo. Dobili smo nalogo, da začnemo zbirati somišljenike ter da organiziramo zbiranje orožja, ki ga je v naših krajih pustila stara jugoslovanska vojska. Predvsem pa je bilo na sestanku poudarjeno, da moramo pozabiti na vse strankarske prepire in boje in se složno pripravljati za upor proti okupatorju. Povezal sem se z j ožetom Tavčarjem, gostilničarjem na Vidmu, krojačem Trpinom, Janezom Kokaljem, Stanko Marolt, Vido, priimka se ne spominjam, bila pa je točajka na Vidmu, Pavletom Debeljakom, Klo-boves Alešem, Jožetom Perkom in še nekaterimi drugimi. Iz svoje trgovine, ki sem jo imel v Poljanah, sem predvsem dajal sanitetni material, ki sem ga dobil prek svojih znancev v Ljubljani. Zbirali pa smo seveda orožje in obleko in naprej na teren, v hribe, k zaupnikom, za katere pa mi nismo vedeli, je vse to spravljal Tone Oblak-Svedre smo mu pravili, ker je »švedral« na eno nogo. Bil je živinski mešetar in se je lahko gibal po terenu, ne da bi bil sumljiv.«. Tako so delali do božiča. Ob tem se Lado in Ani Jamar še posebej spominjata K rivarja, ki je prišel poročat o boju v Rovtu, kjer so Cankarjevci pobili policijsko enoto. V težke okovane čevlje je bil obut in še sedaj je na parketu odtis petne podkve. »Pri nas smo bili v zelo čudnem položaju. Hiša je stala tik nasproti farovža, kjer je bila nemška postojanka in tako smo bili stalno pod nadzorstvom. K sreči se je dalo v hišo priti tudi z zadnje strani. In še to srečo sva imela, da sva oba znala dobro nemški, Ani pa je bila rojena v Avstriji in so jo Nemci imeli za rojakinjo.« Jeseni in na zimo so Nemci začeli seliti po dolini. Večino, ki so bili člani Sokola so že preselili pa učitelje in druge naprednjake. »Koraka nazaj ne naredim!« Lado Jamar »Tudi mi smo že imeli vse ljeno, da bi pobegnili, a je rekel, naj počakamo, saj se bo upor in bo dolina kmalu osvobo* Po prvih bojih in poljanski vS Nemci res prenehali s selitvijo.« Okoli 2u. decembra je bilo, kes vsi žandarji čuvat Reinerja. ki, na obisk k Gracciolliju v Ljul partizani spraznili farovž. * teta je bila sama v njem in partizani, je rekla: Fantje iščite, počakajte, da naredim vam bom pokazala. Partizani brali veliko orožja in drugega Tako bo pa Pod večer pustne nedelje Poljanske čete k Primožu v < in fantov je bilo in prvi Zirovec je bil,'čokat in mc koš je nosil na ramenih. A. posebej znan po tem, daje reto, ki pa je morala biti nt je potem imel ves dan med — 20- litrsko pletenko vina, ki so I Anžonovcu v Srednji vasi, bila nataknjena velika o« partizanom za priboljšek Alt Ker se je noćilo in je Primoževih pa tako kot « tedaj ni bilo zaves na oknih. Potem so povedali, da bo teh krajih. Govorila sta 7 ki je med drugim dejal zase, za svobodo, ampak življenje naših otrok.* Martin Humar-Soča Sončnic iiam-svta pticam Martin in žena vsak dan Ne, ne marata ptic v kletki. Raje jih gledata svobodne . . Svoboda. Ne more si kaj Martin, da bi mu <>b taj l**sedi misli ne ušle nazaj Prav zdaj bo štirideset let. ko M je odločil, da bo pomagal priboriti svobodo Tudi če pade V železarni je delal V martinarni Pri kovačnici je rezal ingot«- Z »rdečimi« se je pred vojno pri »Jelenu« shajal S Stražišarjem. Perkom in drugimi Cisti proletarec Mati je s tremi otroki leta 19,'k) pribežala s Tolminskega na Rečico Hrezdomci Življenje je Ae kot otrok spoznal z najtrše plati Ni vedel, da s«- pripravlja gorjanska vstaja Tisto nedeljo, m december, je določil za <>dhod v partizan«*, zadel nahrbtnik in s pištolo v suknjiču odšel na Rčitno Z druge strani so prišli Gorjanci Boli kot nekakšna |avka i«- bilo videti Vt« skupaj Nekdo jim je spregovoril /«• tu Potem so se premaknili v Slamnik«' m naprei na Koprivnik. od tam pa /večer na Noineni Nič niso spali tisto noč. •Vprav j«- bila za njimi težavna pot po snegu Pokonci jih je držalo navdušenje, ki so ga čutili ob zadnjih dogodkih, upanje, da bo hitro prišla osvoboditev bohinjskega konca, da bodo imeli svoje osvobojeno ozemlje, ko so prišli v trgovino, so t obnašali« je leta 1942 nadaljeval iteriala za OF, potem 1jen v gospodarsko ko-vodila Angela Kisovec tavljal Janezu Vodniku Jakobu Mezku-Jagerš-Sila, ki jih je dobil Hjane in drugod pa iČerčilu. dogodkov iz tistega Tako je za Tehniko _ velik zaboj materi a ■ bfl saj so bili v njem pa (f*«ervni deli za tiskarno. tjtoti v skladišču in ko je da bi odpeljal, sta ga J*irinila do voza. Tedaj so žandarji in se ponudili v ada se jim še sanjalo ni, da "*«terial za partizansko teh- je pripeljal 3000 kg po-strojenje. Zložil jo je *o. Vreče so bile iz jute, ['""Mi dež in od vreč je začela f.'oda. Pa je žandarje zani-l*ttam v vrečah. Sol za živi-voril in ko je Kisovcova ponjo, so ji spet poma- Bo je zanimivo, da so li pošto v Ljubljano in »Vsak teden so šli Nemci s posebnim oklopnim vozilom, »pancer-va-gen« smo mu rekli,v Ljubljano. Tja so odnesli pismo za mojo sestro in paket zanjo. Nazaj pa je ona poslala paket ali pošto, nekoč paket z baterijami za partizanski radio in sanitetnim materialom. Partizani pa so avto pri Logu vrgli s ceste. Neznansko me je bil o strah, kaj je s paketom. Posebno še, ko je zvečer prišel žandar pome, naj grem po paket v žandarmerijo. Sedaj je po meni, sem menil. Toda sreča. Bil je nerazvezan in cel in izročili so mi ga še z opravičilom« L. Bogataj Pred vojno so se ob nedeljah, ko je bila v farni cerkvi v Poljanah maša. zbirali v brivnici na Kamnu, pri Jožetu Trpinu napredni in zavedni možje. Maks Krmelj-Krivar iz Ho-tovlje. kasnejši voditelj poljanske vstaje decembra 1941 in narodni heroj Matija, jim je pripovedoval o dogodkih v svetu, nevarnosti fašizma in bližajoči se vojni. »Mimogrede je potem oče pri kosilu omenil, kaj je tisti dan Krivar povedal in kai je novega,« se spominja Tone Benedik, Primože v Tonček iz Jazbin pod Malinskim vrhom, ki mu je bilo v začetku vojne petnajst let. »Ko se je začela vojna, smo prav kmalu slišali, da se zbirajo ljudje za boj proti j Kot se spominjajo Primoievi, so partizani, potem fi ko /e Tarzan izpraznil koš, začeli deliti vino in potico. Vsak je dobil enak kos in enako vina. Tudi domačim, Primoževim, so dali povsem enako. Vsak otrok je dobil svoj kos ocvirkove potice in vino. »Tako bo po vojni,* je rekel Rafl. »Vse, kar bomo imeli, bomo pravično razdelili.« Potem se je začel ples. Pri Primoievih so bila štiri dekleta in tako so lahko plesali hkrati štirje partizani. Na harmoniko .so igrali Dimač pa Rafl in Pri-možev oče in celo Primožev Stanko, ki je bil še tako majhen, da sta mu morala dva partizana vsak z ene strani držati jermene pri instrumentu. In peli so: Kovači smo, Bratje le k soncu, svobodi, V hribe šel je dragi moj, Ko temni mrak. Posebno Živko iz Žirov je lepo pel in najboljšijplesalec je bil. Zato je imel poseb-\k no veselje, daje domača dekleta učil plesati. Mimogrede je bil polnoč. Tedaj je Dermotov Silvo-Dimač dejal: »Predpust je minil in čas je, da gremo v •; kasarne.« Kar nekaj časa je trajalo, da se je vse umi-m, rilo in so se partizani pripravili za odhod. Miting ie ffc minil. Vendar se je o njem še dolgo pripovedovalo. Predvsem o tem, kako pravično so partizani razdelili vino in ocvirkovo potico. L. Bogataj m je nad dajo »Jpniia L>nju »vsili *-jo vse toda «t* bilo * vsak fcdah 5*ali v Tega 9» . Prvi im Wev Proti se- nikov. Borci so se pomikali vedno više. Vse hitreje. Potem se je spodaj oglasila še lokomotiva. Vlak je neovirano zapeljal na nomenjsko postajo in nato dalje proti Jesenicam. Torej Bohinjci iz Spodnje in Zgornje doline niso začeli z vstajo . . . Partizani so se umaknili na Gorjuše. Od tu so potem gledali goreče hiše v Nomnju. Tudi o tem, da so ljudi zmetali v ogenj, so izvedeli tu. Nemškega maščevanja ne bo konec, so spoznavali vse bolj. Tomaž Godec je prišel za njimi na Gorjuše in jim prigovarjal, naj gredo vsi tisti, ki še niso kompromitirani, domov. Nekateri so se hitro obrnili. Toda Martin ni bil med tistimi. »Koraka nazaj ne naredim!« si je rekel. Dovolj ie bilo hlapčevanja, dovolj krivic. Če je naredil prvi korak, bo še drugega in vae naslednje. Če mu je usojena smrt, bo pač padel. S peščico preostalih borcev, štiriindvajset je bilo vseh, se je Martin čez Belško planino odpravil v negotovost, v zimo, sneg in mraz. Nemci jih niso pustili pri miru. Cel mesec so jih podili s planine na planino, z Zatrnika na Krištofovo planino pa spet na Belsko, na Slamnike v neko jamo pa na Goreljek. Na Brjanci so se dobro udarili z njimi, pa so jo srečno odnesli. Najhujša je bila Lipanca, kjer so izgubili svojega komandirja Bokala in še nekaj drugih borcev Preživeli so se od tam umaknili čez Debelo peč na Klek. Nemci so jim bili ves čas za petami S smučmi, hitri, dobro oboroženi, siti Borci pa vsi ozebli, lačni, izmučeni. V Pajkovem rovtu so potem imeli nekaj časa mir. Nemci jih tudi niso našli, in hrano so redno dobivali s terena. Spomladi so šli potem na Mežakljo. od tam pa hodili v akcije v dolino . . . 1943. je prišel Martin v Prešernovo brigado, napadal Turjak, se tolkel z belimi in Nemci od Velikih Lašč do Davče. Od tam je bil poslan na Primorsko, v IX korpus. Vse do konca vojne je bil komandir zaščitne čete bolnice Pavle. 1 novembra 1943. je dobil čin poročnika. Ni mogel doumeti, da lahko dobi tako visok čin. Saj vendar niti redno vojak Se ni bil. Pa se mu je smejal tisti kurir. »Kaj pa tistih 150 težkih borb. ki jih imaš za seboj?!« Kmalu zatem so mu na položaj prinesli tudi Spomenico 1941 Skromen je bil vse življenje Nikoli ni rinil naprej. Morda so prav zato tudi nekoliko pozabili nanj. Da ga nikjer ni videti zadnja leta. mu očitajo nekateri Res je, bolj doma se drži zaradi bolezni. Toda takrat, ko je bilo treba udarniško delati, je bil vedno zraven Tokart pa drugih ni bilo D. Dolenc Nemcem in da so celo nekateri domačini zraven. Oče je imel ob takih novicah navado reči: ,Kar pravi so.' Poleti 1941 so se pogosto mimogrede ustavili neznanci ob očetu na njivi ali travniku, ga ustavili pri delu. vendar nam tedaj še ni zaupal, kaj se je pogovarjal z njimi in zato ne bi mogel povedati o tem kaj več.« Zato pa se Tone toliko bolje spominja dogodkov tik pred poljansko vstajo. Martin Demšar iz Malenskega vrha in Primožev oče sta bila zaupnika OF v tistih krajih. Dan pred vstajo so prišli k hiši možje in Primožev oče je šel z njimi. V cerkev na Gori so šli, kjer so imeli sestanek. Dogovorili so se, da je potrebno takoj obvestiti ljudi, da se začenja vstaja in bo treba v partizane, da je potrebno zbrati orožje in municijo. V tistih krajih je bilo namreč kar precej skrite municije in orožja, ki je ostalo v Rup-nikovih utrdbah po kapitulaciji jugoslovanske vojske. »Sosedovi fantje so iz Črnega kala pod Blegošem privlekli zaboj municije in jo skrili v gozdičku zraven cerkve na Gori. Takoj smo jo šli iskat. Trije smo bili in sanke smo vlekli s seboj. Ko smo šli čez senožeti proti Gori, nas je opazil stražar — v cerkvi so imeli naši sestanek in so postavili stražo — menil je, da gredo trije Nemci s psom. Vendar se je vse srečno končalo. Municijo, 2200 patronov je bilo v zaboju, smo naložili na voziček, jo počasi privlekli do vasi na sosedov hlev.« Otroci so ob razsulu vojske zbirali kovčke oziroma torbice od mitralje- , zov. Ko so imeli municijo v vasi. so z njo napolnili torbice. Drugi večer so se fantje in možj zbrali pri Primožu. Mama je skuhala večerjo in otroci so vsakemu dali torbico municije. »Potem so šli in oče z njimi,« pravi Tone. »Ze pred hišo jih je vodja ali komandir po vojaško postrojil in ukazal, naj ugasnejo cigarete in brez besed gredo za njim. Sli so v koloni po eden in slišalo se je škripanje snega. To bo prava vojska, smo si dejali, že takoj v začetku poznajo red in disciplino.« Naslednji dan se je zaslišalo pokanje od Vinharjev in Bukovega vrha. »Napeto smo poslušali in se veselili. Mislili smo namreč, da streljajo le partizani, in bolj ko je pokalo, bolj smo bili prepričani, da bo v tednu ali dveh svoboda in okupator pregnan. Seveda ni bilo tako in čez nekaj dni so se zaradi hudega nemškega pritiska vrnili tisti, ki so bili brez orožja. Tudi oče je bil z njimi. Ko je prišel domov, je dejal: ,To bo pa večji hudič, kot smo mislili/« L. Bogataj »Mama, vsaka krogla tudi ne zadene ...« Na najbolj vidnem mestu v kuhinji ima njegovo sliko: na steni nad mizo. Od koder pride, da se le obrne od štedilnika, je pred njo njegov lik. Lepi, nasmejani fant, gladko počesanih las, z epoletami stare jugoslovanske vojske na povečani fotografiji je njen najstarejši sin Drago. Raje bi sicer videla, da bi bil na sliki v partizanski obleki... Pa je nima. Najraje ga je imela od vseh štirih otrok. Tako dober, tako ves njen je bil. Ni ji povedal, da je komunist. Toda slutila je. Nekajkrat je iz samega strahu zanj prestregla pošto, ki je prihajala iz Zagreba. O Rusiji je pisalo. Nikoli ga ne bo pozabila, kako je dal roke v bok in vprašal, ali ni prišla ta in ta dan pošta zanj. Zakaj mu je ni dala? Vedela je, da je ne bi smela skriti. Pa ni bil preveč hud. Razumel jo je. V Rusijo so ga hoteli poslati takrat, ji je povedal kasneje. V Ljubljani je naredil strojno tehnično šolo, toda službe zanj ni bilo. Poddirektor železarne je dejal, da gadov na svojih prsih ne bodo redili. . . Športnik je bil, smučar, plesni učitelj, specialist za merjenje smučarskih skokov. S Tomažem Godcem sta bila velika prijatelja. Godec je bil tista leta pred vojno predsednik. Drago pa tajnik Gorenjske zimske športne podzveze. Ko se je začela vojna, je bil njen Drago med prvimi »nevarnimi« na spisku 2. maja 1941 ga je petokolonaš Cinkovec v pisarni Bratovske sklad-nice na Jesenicah, kjer je bil Drago tedaj zaposlen, pokazal gestapov-skemu agentu: »Da ist der Herr!« Zaprli so ga za tri tedne v Begunjah, tri tedne v Šentvidu. Spustili so ga le za toliko, da bi se pripravil za selitev. Najprej je bilo rečeno, da bodo celo družino selili v Valjevo. Potem so 21. junija vzeli moža in ga zaprli v Begunje, po šestih tednih pa poslali naprej v Buchenvvald . . . Draga naj bi vzeli nekaj dni kasneje, 3. Julija-Izvedel je za njihovo namero. Se isti večer, 2. julija, je prišel k njim Godec. V popolno ilegalo, sta odločila. Napolnili so kovček in Godec ga je zvečer z desetim vlakom odpeljal v Bohinj. Drago je šel navsezgodaj zjutraj za njim ■ kolesom, žena Marica s sinčkom, osemnajstmeseč-nim Tomažkom, pa je sedla na Sesti vlak. Ob sedmih so prišli ponj . . . Na planini Praprotnici pri Uskovni-ci je mladi Ažmanovi družinici Tomaž Godec, Tomažkov boter, v neki planšariji uredil stanovanje. To je bila prva družina na jeseniškem koncu, ki je vsa šla v ilegalo. Tu gori so se v neki staji sestajali tedaj prvi komunisti, prvi ilegalci. Čez kakšne tri tedne sta z drugim sinom Zvonkom nesla za njim hrano. Prav na Praprotnico. Kasneje sta nosila le do Stare Fužine, do Znidarjevega Viktorja, njihovega sorodnika. Gozdar je bil, pa je lažje spravil stvari naprej. Ze konec julija, ko sta bila pri njih, so živeli v strahu, kajti Nemci so tedaj že zelo blizu iskali orožje, delali preiskave. Toda prve zametke je bohinjska vstaja dobila prav tu. V tisti staji ali svislih, ki jih je pokazal neki Dragov tovariš, češ da se jih tu zadnje čase sestaja po kakšnih osem. Da zbirajo lovske puške, jim je tudi še zaupal. Ko bodo dovolj oboroženi in ko bodo udarili, bo vojne v treh mesecih konec, so bili prepričani tedaj. Kako trdno so verovali v to! V dolini pa so v vseh kinematografih prikazovali v filmskih tednikih nemško moč, kako Nemci korakajo samo naprej in naprej, kot da bodo v treh mesecih zavzeli vso Evropo . . . Konec oktobra, ko je postalo zanj prenevarno, je bil Drago prestavljen v Ljubljano. Le enkrat, malo pred božičem, ga je še videla. V Ljubljano na mejo mu je nesla nekaj stvari. Težko je prišla do njega. Le nekaj besed sta lahko spregovorila. Drugega ni mogla, kot reči, naj se pazi. Pa se ji je nasmejal: »Mama, vsaka krogla pa tudi ne zadene.« Takrat ga je videla zadnjič. V Krmelj na Dolenjsko so ga poslali že 26. decembra 1941, da je tam organiziral OF. Izdan je bil, aretiran in zaprt najprej v Novem mestu, potem pa interniran v taborišče v Padovi. Po kapitulaciji Italije je pri Zagrebu zbežal z vlaka in se na Dolenjskem spet priključil partizanom. Politkomisar Dolenjskega odreda je bil 10. decembra 1943, ko so njihove čete držale zasedo od Pijave gorice na vas Vrh. na cesti Turjak — Kočevje, so jim Nemci prišli za hrbet. Slovita divizija »Prinz Eugen«. Drago je do zadnjega zdržal na položaju. Tista krogla je zadela . . . Vse do konca vojne ni vedela, da je padel. Ves čas je živela v veri, da se bori za svobodo nekje na Dolenjskem. Ko je nosila partizanom hrano in obleko na Bohinjsko Češnjico, ko je poslušala tam mitinge, je bila ves čas z njim. Kot je dajala ona tu, morda neka dolenjska mati daje za njegovega Draga. Zagotovo na kakšnem mitingu na Dolenjskem nastopa tudi njen Drago. Saj je bil tako vesel fant! Zaman ga je čakala, ko so prihajali partizani v razrušene Jesenice. Čakala, spraševala. Z njo je čakal Tomažek z zastavico. Potem je Tarmanov Albin le povedal, da je padel prav blizu njega, tam na Pijavi gorici.. . D. Dolenc Šenčursko žarišče upora ŠENČUR - »Jutri bomo v Šenčurju odkrili spominsko ploščo ustanovitvi partijske organizacije novembra leta 1994, ene prvih na terenu izven Kranja. To je bil politično izredno zahteven teren, poln reakcije, vendar je na-i p redna revolucionarna misel v Šenčurju živela in se širila tudi na okoliške kraje. Množičen je bil na primer obisk celjskega zleta leta 1935, v Šenčurju in okolici je leta 1937 uspevalo frontovsko gibanje, uspešno je na volitvah leta j 1996 v Šenčurju nastopala delavsko kmečka lista, prav tako je bila dve leti kasneje uspešna združena opozicija na državnozborakih volitvah, leta 1989 je bil ustanovljen Skoj, in še bi lahko naštevali,« se (spominja šenčurskega in okoli-I škega revolucionarnega vrenja Franc ŠTEFE-Miško, domačin in prvoborec, in dodaja, da je bil to sad organiziranega dela partije in naprednega delavskega šenčurskega in okoliškega življa. »Nič čudnega ni, če je bil Šenčur izbran za eno od žarišč decembrske vstaje na Gorenjskem, vstaje na ozemlju levega brega Save, vzhodno od Kranja. To se preredko poudarja in šele. sedaj skušamo dati tem dogodkom pravo težo,« nadaljuje Miško. »19. maja je bila v Šenčurju ustanovljena Osvobodilna fronta, me-kasneje mladinska fron-tovska organizacija, julija se je že začela akcija za oblikovanje OF v Britofu, avgusta pa je fronta zaživela v Vogljah, pa na Visokem in na Lužah. Zaupniki fronte so delovali v Vokl lem, Srednji vasi, v Vele-sovem, na Praprotni polici, v Dvorjah in Cerkljah. 26. decembra leta 1941 je bil v Zor-manovem mlinu na Visokem posvet aktivistov OF šenčurskega območja. Organiziranje upora je bila glavna naloga.« »Posledica organizirane vstaje in predvojnega političnega dela je decembrska ustanovitev Kokrške čete. Do marca leta 1942 je bilo v četi 25 domačinov, šest pa jih je bilo v drugih enotah. (Ob pisanju o vstaji na levem bregu Save velja omeniti še ustanovitev jeseniške čete 16. decembra pod Stolom). To nedvomno priča o velikem revolucionarnem duhu Šenčurja in okolice,« pravi Miško. ^ _ J. Košnjek G L* A S14.STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 11 DECEMtHA 1 Naši športni delavci Sandi Čimžar: načrtno delo z mladimi KRANJ — Letošnja smučarska sezona v alpskih disciplinah ne je že začela. Smučarski skakalci, tekači, tekmovalci v klasični kombinaciji in biatlonu čakajo debelejše snežne odeje. Ko bo ta zadostna, bodo tudi oni imeli svoje mednarodne in domače tekme. Naši najboljši skakalci so na treningu v Oslu, kjer se pripravljajo skupaj z Norvežani Na prvi pregledni tekmi na skakalnici, na kateri bo svetovno prvenstvo, so naši pokazali dobro formo. Tako kot najboljši se tudi ostali naši skakalci pripravljajo na to sezono. Pesti jih le pomanjkanje snega. Skakalci kranjskega Triglava, ki so že nekaj let v vrhu jugoslovanskega smučarskega skakalnega športa, ne mirujejo. V klubu imajo od cicibanov naprej šestdeset aktivnih skakalcev. Njihove treninge, skupaj z Grilcem, ki ima na skrbi skakalce v Cerkljah, in Kejlarjem ter Peternelom, vodi bivši skakalec Triglava Sandi Cimžar. Čimlar je bil skakalec, vendar ni dosegel vidnih uspehov. Večkrat so ga dajale poškodbe nog in glave. In prav zato kljub dolgemu tekmovalnemu stažu ni posegel po visokih uvrstitvah. Najbolje se je odrezal na članskem državnem prvenstvu, ko je bil osmi. V tem času pa svoje skakalno znanje prenaša že drugo sezono kot poklicni trener na mlade skakalce Triglava Kako bi ocenili svojo prvo sezono kot trener? »V prvem letu »o bili v klubu nadarjeni pionirji in mladinci. Menjava trenerja ni prinesla takih uspehov, kot sem pričakoval. Na tekmovanjih so nekateri le pokazali, da znajo skakati. 1'spe bi so se proti koncu sezone že pokazali. Trije naši skakalci so bili v reprezentancah. Česen ie skakal za B selekcijo, Stirm in S k rja no pa za mladinsko « Kako so potekale priprave za novo aeaoBo? »S suhimi pripravami smo začeli konec aprila. Treninge smo nadaljevali na plastični skakalnici, vendar so bili prekinjeni zaradi popravila skakalnice na Gorenji Savi. Pri tem popravilu smo delali vsi. Upam, da se to ne bo poznalo pri uspehih. Z letnimi pripravami sem kljub temu zadovoljen. Skakali smo tudi na večjih plastičnih skakalnicah (60 in 70), na sneg pa smo morali oditi v tujino. Tako imajo naši skakalci na snegu osemdeset skokov. Največ se je v tei pripravljalni sezoni izkazal Bizjak, ki je v A reprezentanci, medtem ko sta Benedik in Globočnik pri vojakih. Ta dva bosta skakala na domačih tekmah. Stirna imamo v reprezentanci B, kjer je tudi Gašpirc. V mladinski reprezentanci sta tudi Česen in Skrjanc. Največ se pričakuje od mladih. To sta Kešar, Melin (mladinca) in od pionirjev Seminiča. Dolenca in Kešnarja.« D. Humer Go Kranjski goisti tretji Rokomet Mladinci Preddvora zmagovalci Kranj — V občinski mladinski rokometni ligi sodeluje le Sest ekip. Naslov jesenskega prvaka so osvojili brez poraza mladinci Preddvora, ki so v derbi srečanju petega kola premagali drugo-uvrščeni Alples z golom prednosti, ob polčasu pa so vodili gostje iz Železnikov Najboljši strelec prvenstva je Sušnik iz Preddvora z 41 zadetki pred Obadičem (Jelovica) 37 in Šifrerjem (Zabnica) in Thalerjem (Alples) s 30 zadetki. Največ izključitev imajo mladinci Žabnice 1« minut, najmanj pa Dupelj le 4 minute. Lestvica. Preddvor 5 .r> 0 0 115: 74 10 Alples 4 3 0 1 99: 77 f> Duplje 4 2 0 2 76: 86 4 Brit.-Pred 4 2 0 2 72: 84 4 Zabnica 4 0 1 l 77: 93 1 Jelovica 4 0 1 :t 98:123 1 I Kuhar Rekordna udeležba v Mojstrani Mojstrana - Strelska družina Janez Mrak Dovje-Mojstrana je priredila tradicionalno ekipno strelsko tekmovanje v počastitev dneva republike, 16. decembra, praznika krajevne skupnosti, in 22. decembra, praznika JLA. To tekmovanje je zelo priljubljeno, o čemer priča vsakoletna številna udeležba Letošnja je bila rekordna, saj ie sodelovalo 37 moštev z nad 100 strelci. Tudi letos so med moškimi zmagali domačini, pri ženskah pa prav tako domačinke, mladinke z osnovne šole 16. december Mojstrana. Med moškimi je zmagalo domače moštvo pred Postajo Milice Jesenice in ekipo teritorialne obrambe iz krajevne skupnosti Dovie-Mojstrana Pri ženskah »o slavile mladinke z osnovno šolo pred prvim moštvom krajevne konference SZDL in drugim moštvom krajevne konference SZDl ^ Prvi kegljaški memorial Staneta Rebolja Par Turk-Marinšek najboljša KRANJ - Kegljaški klub Triglav je na^ svojem kegljišču organiziral prvo spominsko kegljaško tekmovanje za memorial Staneta Rebolja. Stane Rebolj je bil med tistimi Kranjčani, ki so med prvimi gostilniško kegljanje prenesli v tekmovalni sport. Neumorni kegljaški delavec Stane Rebolj je postavil temeljni kamen sedanjemu kranjskemu keglja-skemu klubu Bil je namreč njihov dol goletni predsednik in tajnik kluba. S svojim delom je dokazal, da se tudi iz nič dš napraviti veliko Bil je gonilna sila kluba in pod njegovim vodstvom je K K Triglav v moški in ženski konkurenci žel največje mednarodne in domače keglja-ftke uspehe. Vse do svoje smrti je bil zvest svojim kegljačem. Ze prvi kegljaški memorial za prehodni pokal moških dvojic je uspel v vseh pogledih. Tri dni se je za najboljšega na kranjskem kegljišču borilo sedemintrideset dvojic iz Trbovelj, Ljubljane, Medvod, Podreče, Izole, Nove Gorice, Kočevja, Jesenic, Kranjske gore in Kranja. Najboljšo igro sta pokazala domača kegljača Turk in Marinšek. Odlično sta odigrala svojo igro in dosegla imeniten dosežek. MarinAek je podrl 1008 kegljev, Turk pa 992. Ni naključje, da je prehodni pokal ostal v domačih rokah. Prijetno so presenetili Medvodčani. ki so s svojimi pari posegli med prvo šesterico. Najboljši posameznik je bil tokrat član ljubljanskega Slovana Hafner, ki je podrl i020 kegljev. Izidi — 1. Turk-Marinšek (Triglav) 2000 (992-1008). 2. Bofttar-Fende (Triglav) 1898 (948-960). 3. Jesih-Kernič (Hidro) 1894 (944-950), 4. Kopač Brdnik (Hidro) 1892 ( 940-962), 6. Sajovic-Hafner (Slovan) 1891 (871-1020), H. Jeraj Cater IS Janko) 1HK1 (910-973). dh ZVEZA TELE8NOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE KRANJ Delovna skupnost ZTKO Kranj razpisuje prosto delovno mesto VODJE DELOVNE SKUPNOSTI ZTKO Kranj Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati »e naslednje pogoje: - da ima visoko ali viAjo izobrazbo upravne, pravne, ekonomske, organizacijske ali kadrovske smeri, - da ima 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na odgovornejših delih in nalogah, - da ima moralno politične in etične vTline ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih <>dnosov Krlni- razpisna komisija, cesta Staneta Žagarja 27. Kranj - 5. dizavno prvenstvo I. in II zvezne lige je bilo od 28. do 30. novembra v hotelu Sport pri Paličkem jezeru, nekaj kilometrov od »ubotice. Na prvenstvu je sodelovalo 6 ekip v prvi in 8. ekip v drugi zvezni go ligi. Vse ekipe razen kranjske, ki je imela v svojem sestavu le enega mojstra, so imele po tri ali celo štiri mojstre. Kranjčani so se izkazali že v prvem kolu, ko so s 3:2 premagali »Gordowo« iz Vel. Grdevca, potem v drugem kolu »Student« z Reke s kar 4:1. V tretjem kolu pa so nesrečno izgubili z ekipo Beograda z 2:3, čeprav so v igri pokazali veliko premoč. V četrtem kolu so igrali z najmočnejšo ekipo turnirja UGK »Student« Niš Izgubili so z 1:4, vendar je že ta ena točka proti tej ekipi velik uspeh. V petem, zadnjem kolu so porazili »S pa rta k« iz Subotice s 4:1. Milan Zakotnik 1. dan (prva deska) je dobil eno partijo, Pintar Rado 1. kyu (druga deska) je dobil 2 partiji, Furlan Bojan 1. kyu (tretja deska) kar štiri partije. Chvatal Matjaž 1. kyu (četrta deska) vseh pet partij in Zvone Francelj 2. kvu (peta deska) dve partiji. Svetovni alpski pokal Petnajst točk Bojana Križaja V končni razvrstitvi za leto 1981 je državni prvak v I zvezni go ligi UGK »Študent« Niš. drugi ie AGK Beograd in tretji Go klub Kram Vsekakor smo lahko z igro Kranjčanov. ridvaem pa z odličnim tretjim mestom v zvezni go ligi. zadovoljni, saj so fantje naredili veliko kljub težavam, ki jih pestijo. 15.000 dinarjev dotacije, kolikor so jo to leto dobili ni zadostovalo niti za državno prvenstvo v Subotici, Kranjčani pa ne sodelujejo samo tu. Imajo odlične uvrstitve tudi v mednarodnih merilih, vendar si morajo takšne turnirje plačevati sami ali pa si kje dobijo skupinsko honorarno delo Zaslužek pa potem namenijo klubski blagajni. Klub ima sedaj trideset aktivnih članov in odlično ekipo, s katero lahko dosega odlične uvrstitve tako doma. kot v tujini. Naj pripomnim, da nimajo niti urejene knjižnice s strokovno literaturo, primanjkuje jim tudi kompletov go igre. šahovskih ur, pa se in še je tukaj stvari. Člani kluba pa ie naprej upajo, da se bodo tudi njih kje kaj bolj velikodušno spomnili, morda ravno tam, pri razdelitvi letnih dotacij. M C MADONNA Dl CAMPIGUO - »Ce črto lvifam valealaloama ia atalseaa v prvih dršh Hi—j sve tovaaaja parala v tek drob tehnični* disciplinah, mm lahko mdovoljoa, da m ni oavojil prvih petnajst točk. lamino m nt sndoroijon a svojim nastopom v tekmi I nm s v A prič i. Bil mm peti krm reojih napak aa obeh progah. Manj pa i n stopo m v Ma-douni. V prvi votnji mm premalo tvegal in bil premalo napadalen. Na arama progo mm sel na vm ali nič. Nlmm inwl kaj ingubiti. Ze aa prvi tretjini progo Jo Min ta vetja napaka in Ml mm le na tleh. Mislil sem, da Je vongn konec. Na srečo mm prišel na pravo smnčko ia v sprednjem dolu mm dolao to popravil,« je dejal nas najboljši smučar Bojan Križaj. Uvodni slalom sezone v Madonni di Campigliu je pokazal, da v tej sezoni še ne bo kruha za mlade tekmovalce. Na obeh progah so prevladovali tisti tekmovalci, ki so že dolga leta v kolesju svetovnega alpskega pokala. Stenmark, Ph. in S. Mahre, Di Chiesa, Gros, Kritaj in Frommelf ter VVenzel in Foumie se namreč ne dajo. To je pokazala tudi sama tekma Zmagal je lanski zmagovalec svetovnega pokala Američan Philip Mahre, ki ie v tej sezoni v svoji življenjski formi. Toda pri tem je treba zapisati, da je Elanovec Ingemar Stenmark naredil v drugem nastopu v spodnjem delu proge napako, ki ga je stala prvega mesta in triinšestdesete zmage v svetovnem poka lu. Za presenečenje je poskrbel Italijan Di Chiesa. ki je bil na odličnem tretjem mestu, Bojan Križaj pa se je tokrat moral zadovoljiti z dvanajstim mestom. Ostali naši so bili povprečni, brez uvrstitve z jugoslovanske strani so ostali Kuralt in Petrovič, ki sta izpadla že na prvi progi, na drugi pa sta odnehala še Franko in Čižman. Resultati - 1. Ph. Mahre (ZDA) 1 38,89, 2. Stenmark (Švedska) 1:39,04, 3. Di Chiesa (Italija) 1:39,38, 4. Fromelt (Liechtenstein), 1:40,68____ 12. Križaj Pionirska hokejska šola KRANJ - S pridobitvijo nove drsalne ploskve v Savskem logu so m odprle nove motnosti sa vse ljubitelje drsanja in mvoda tudi sa hokojako igro. V akcijo so stopili tudi hokoUsti kranjskega Tri flava, ki bodo za otroke roj«ne §71 in mlajše pripravili hokejsko lolo. Vsi tinti, ki m hočete vpisati v to pionirsko hokejsko solo, se lahko vpišete v soboto, 11. decembra, od 8. do 9.30 na drsališču v Savskom logu. Pionirska hokejska šola bo vse do februarja, edini pogoj sa vpis je, da otroci prid«Jo na drsališču z drsalkami. Treningi mladincev so vsak torek in potek od 14.46 do 18. ure, sa pionirje, ki fte trenirajo pa vsako sredo in četrtek od 14.45 do IS. in ob nedeljah od 8. do 9.30. ldh «———————__> Priprave na Trnovski maraton Idrija - Organizacijski komite je že začel s pripravami na našo naimnožičnei s«> tekaško prireditev Trnovski maraton, k' hO 7 februarja v Črnem vrhu nad Idrijo To »h) že H maraton Sedmega, lanskega, se |e udeležilo skorai 4000 teku 'i \ 11 Jugoslavije, Italije in AvstriM- I ),i M l«' Trnovski maraton uveljavil,' priča |M>vabilo organizacijskemu kotniteiu, da se udeleži posvetovanja predstavnikov enajstih najmnožičnejših tekaških nru. ditev na svetu, kamor sodijo Vaša. Kuga din. Marcialunga itd Idrijčam se posve tOVanil niso udeležili, sporočili ,>a so da so vol mu I organizatoru teh priredit.v s< »delovati Razpis za udeležbo na maratonu bo \ začetku decembra ze nared Dela tudi >, komisija za pripravo prog pod vodstvom Janeza Pavčiča Proga s,, iboljlan« kar bo naredilo maraton Se privlačne|Ai V programu Trnovskega maratona je tek na 42 kilometrov, mali maraton M | kilometrov, tek za vojake, pripadnika TO in milice na 10 kilometrov m pionirski tek na H kilomettov S Kovač 1:41,67, 26. Strel 1:43,67, 35. Cerkovnik 1:45,18, 44 Benedik (vsi Jugoslavija) 1:47,20. ODLIČEN NASTOP BOJANA KRIŽAJ A APRICA - Jugoslovan Bojan Križaj se ie na startu letošnjega veleslaloma za točke v svetovnem pokalu na italijanskem visokogorskem smučišču odlično odrezal. Med stoenajstimi tekmovalci je zasedel izvrstno peto mesto in s tem tudi prvih enajst točk v svetovnem pokalu. Bojan Križaj je na obeh progah pokazal, da bo letos to tehnično disciplino bolje odpeljal kot lani. Sicer je v tem prvem veleslalomu sezone 1981—82 za presenečenje poskrbel devetnajstletni Švicar Joel Gaspoz, ki je ugnal vse. Odlično vožnjo je pokazal še Phil Mahre in seveda Ingemar Stenmark. Od Jugoslovanov se je v tem veleslalomu odlikoval še Jure Franko, ki je z drzno vožnjo v drugem nastopu pokazal res vse prave odlike dobrega veleslalomi-hta. Le za borih par stotink sekunde je zgrešil prve točke v svetovnem pokalu. Smolo je imel Boris Strel. V zgornjem delu drugega veleslaloma je zadel na kamenje, uničil desno smučko, ki mu ns ledu ni več prijela. Boris je vseeno pripeljal v cilj, toda njegov čas je bil pri tem slabši in ga izrinil iz prve Kitnajsterice. Od naših sta odstopila uralt in Petrovič. liesultati - 1. Gaspoz (Švica) 2:38,49, 2. Ph. Mahre (ZDA) 2:40,47, 3. Stenmark (Švedska) 2:40,52, 4. Foumie (Švica) 2:41.78, 5. Križaj 2:42,08, ... 17. Franko 2:54,91, 27 Strel 2:47.87, 36. Cerkovnik 2:52,33 41. Čižman (vsi Jugoslavija) 2:56,30. Moški so v nedeljo v Val Gardeni nadaljevali s smukom, v ponedeljek in torek bosta v Cortini veleslalom in slalom. D. Humer Predavanje o jadranju KRANJ - Brodarsko društvo Krani je pripravil ko zanimiva predavanja o jadranju in konstrukciji jadrnic. Na ta predavanja so Kranjčani povabili znanega jadralca in konstruktorja jadrnic ing. Suneta Faleta iz Ljubljane. Namen teh predavanj je, da Fale svoje bogate izkušnje o jadranju in konstrukciji prenese tudi na druge. V Kranju je bilo že dvoje takih preda vanj. Svoja zanimiva predavanja Fale popestri s proieciranimi slikami. Namenjena pa so tudi za ljubitelje deskanja in za vse graditelje jadrnic V naslednjih tednih bodo še štiri taka predavanja. Prvo bo v torek. 15. decembra, ob 19. uri v sobi 30, Gimnazije Kranj. -4dh Odločilna tekma Jeseničanov JESENICE - Jutri, 12. decembra, ob pol osmih zvečer bo na Jesenicah najrazburljivejše hokejsko srečanje letošnjega državnega hokejskega Ervenstva To bo že letošnji tretji okejski derbi med Jesenicami in Olimpijo, ki sta edina tekmeca za naslov državnega prvaka Jeseničani vodijo z dvema točkama prednosti pred Olimpijo m bi tako pitnšnja zmaga že pomenila osvojitev državneg« prven stva. To bi bil enkraten uspeh, saj bi bili Jeseničani prvaki že dvajsetič, kar ie redek pnmer v zgodovini jugoslo-vanskega športa' Za jutrišnji derbi je vse pripravljeno. Jeseniški hokepsti obljubljajo do-bro igro m seveda zmago Ob tem pa le veha neka i reči o zadnjih igrah je seniskih hokejistov Igrali so slabo, brez volje in kolektivnosti, kar so jim navijači na|t>ol| zamerili .Jeseničani sn se na vsaki tekmi zadovoljili le s skromno zmago Upamo, na tribunah spet vzdušje, tako značilno /a hoke|ske derbije na Jesenicah Jeseničani bodo najverjetneje nastopili v najmočneiši postavi Neka| težav imata le Zvone Suvak in Miha Horvat, ki sta se BO škodovala na zadiipl) tekmah državne reprezentance Upamo, da poškodbe niso hu |4e' .1 Rabu' J Košarka Uspeh Savčauk na prvenstvu SR8 MARIBOR - Radsttnje she Ravo Mmdi—ilr Draga ■■riteviž, Primate, finala pre—spili Snvennke so aa m v ia so rao naj-■**■ umik. —J tudi tfaor-ke, U m Mte trotfe. budi - bdoeiini tekmi - Sara ■■■ml 88:87 (17:87), S. ftfnrtes : r'^IMl8*'"^'^*' "^"ftfS (87:81), aa prvo martu - gara : Mario« 51:88 (11:14). V SOBOTO SPIT NA PLANINI KRANJ - Jutri, v sobote, bo v dvorani na Planini Jutri in v nedeljo tekma na Pokljuki Gorje - V spomin zmage mrtvem bataljona Prešernove brigade bo jutri. U decembra, memorialno tekmovanje v smučarskih tekih na Goreljku na Poki ki, naslednji dan, 13. decembra, m množično tekmovanje v srni teku. V soboto se bo tekmovanje začelo devetih dopoldne pred gostiščem Mil Mlajši mladinci, mlajše mladinke starejše pionirke bodo tekle na kilometrov, mlajše pionirke in pionirji 2 kilometra, starejši mladinci starci mladinke in članice na 8 kilometrov člani na 10 kilometrov. Prijave za tekmovanje sprejemalo naslov Partizan Gorje, 64247 Zrn Gorje, najkasneje še danes do 14 m zadnje prijave pa bodo sprejemali že nroil žrebanjem startnih številk, ki bo danes d i pol šestih v domu Partizana v Gorjah. 1 tekmovanju bo proslava pri spomenu kjer bodo razglasili najboljše. V nedeljo ob 10. uri se bo množično tekmovanje. Proga bo za dolga 10 kilometrov. Tekmovalci b razdeljeni v več skupin: člani do 35 m člani od 35 do 50 let, člani nad 50 Isti članice do 30 let in članice nad 30 let Ob 11.15 pa ho na 5-kilometrski a družinski tek. Start bo posamičen vsako družino posebej. Družino šesta' ta starša in otroci, v končni čas pa se i čas staršev in najhitrejšega otroka. Pnjr ve pošljite na TVD Partizan Gorje a» jutn do 14. ure. lahko pa se prijavite » nedeljo do 9. ure na Pokljuki. j § Lokostrelstvo Mladinec boljši od članov TITOVO VELENJE - . klub Muta je pripravil dvoransko lokostrelsko tekmovanje. Za najboljšem ' streljanju 2x18 metrov je imstonk petdeset najboljših jugoslovanskih km-strelcev. Med temi je bil v prostem skf> najboljši mladinec kranjskega Ezoterm* Marko Podrta j, ki je s 571 krogi premnnl vse člane in pri tem postavil v tej aunpt-ni tudi državni rekord. To pa ni bila edina zmaga m knunsi« lokostreke. V ekipni konkurenci so Sorti. Gluhar in Kramar v članski konkureoc instinktivnega streljanja osvojili prvo mesto. Bili pa so tudi najboljši v ekipnem skupnem seštevku. Plenita ti - elani: prosti slog - t Matkovič (Varaždin) 564, 2. Marjan Podrta j (Ezoterm) 560, 3. Pku (Maribor1 555. 4. Jakopič (Ezoterm) 548, instinktivno: 1. Letnar (Kamnik) 480, 2. F«rh* (Jugobanka) 479, 3. rJezek (Postojna)487. 5 Kramar (Ezoterm) 4g^hiW 1 Ezoterm, ndudinei - prosti alaf: i Marko Pooržai (Ezoterm) 571. 2. Knm zer (Muta) 507. bit*b^vno: 1 And*r k« (Kamnik) ^ t Otabar (Ezote*' 381. članice - l«-*?^*"0^1 T f£l nič (Kamnik) 234. pteairjl: Cerne (Kio- term)341. ^ DRVŠTV0 MODRINA in Hotel MM CREINA ^y vabita na programom plesni večer s u v restavraciji llotela Creina vsako soboto spričetkom ob 20. un. ^ Rezervacije po telefonu: 23-«50 Vljudno vablj \m. 11 P€CCMmM 1981 BADIO, KRIŽANKA RADIJSKI SPORED 15. STRAN G L A *0tOTA, 18. DBC Dobro Jutro! - 8 tednik . 9.06 Z radiom 10.06 Ppjo amater ■on - 1030 Sobotna ma 11M Zapogno^ pasem Boris Zi 11.20 Po re pokrajinah ipojte z nami - 12.10 — v ntmu - 12.30 K me movoti - 12.40 Veseli ■** aapovi • 13.00 Danes kJM0 - iT naših krajev - Iz 13.20 Obve * k zabavna glasba J* Priporočajo vam ... 5* finahans panorama # Zabavna glasba - 15.50 *šj danes, radio jutri! ••Vrtiljak - 17.06 Spozna SPOo trat in domovino Nfa - 18.30 Mladi mla fc- 9J6 Obvootila in 19.36 Mladi 19.56 Domovina je »00 Sobotni zabavni 21.00 Za prijetno raz **» - 2130 OoViaia za ^mdiance - 23.06 Lirični „10 Od tod do pol j^OObOS Noćni program ■ I* Sobota na valu 202 • 1* Dober dan na drugem 13X16 Radi ste jih 13.35 Glasba iz Amerike - 14.00 Sre republik in pokrajin -Hitri prati - 15.45 Mi-Ota Pestneria podlistek - W. S. . Jz pisateljeve be-16.15 Lope melodije Glasbeni ca sin o - 17 40 jugoslovanskih 18.00 Pol ure za 18.36 Naši kraji in 18.50 Glasbena med JJ6 Razgledi po kul-».26 Sport in glasba -Mala nočna gfeaba -808 - V soboto obuja rine • 22.46 Zrcalo 22.56 Glasba za konopima Albin VVe ing eri Jesenska ibadljivka - 9.05 Z radiom na poti - 10.06 Zerevirano sa ... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orke stri - 12.30 Kmetijski nasveti • 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev • Iz naših narodov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam... 14.05 V gos teb pri zborih jugoslovanskih racitskih postaj - 14.26 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 • 18 00 Na ljudsko temo - 18.26 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -1935 Lahko noč, otroci! -1945 Minute z Blejskim kvintetom - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.06 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza Dragi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.36 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov krilemkraž - 14.20 Z vami in m vas - 15.30 V plesnem rit mu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz psrtitur orkestra »Kurt Krammmer« - 17.56 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe 18.56 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programu - Nat Adder ley - J.jTHohnson 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa 18.40 Koncert v ritmu - 18.56 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 Misel in pesem - 22.15 Zvočni portreti - Le rov J en km s -22 45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa trv glasba - 18.40 Koncert v ritmu - 18.56 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 V živo z - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.00 festivalov jazza - 22. Medna rodni festival jazza • Ljub hana-81 11. oddaja Schnuckenack Reinhardt Quintet - 22.45 Zrcalo dneva - 22.56 Glasba za konec pro grama IA, 13. DEC. Igra za jutro! - 8.07 Ra- _ otroke - 9.06 Še I tovariši! - 10.06 Ne-matineja - 11.00 Po * poslušalci - lilo Masakri čestitajo in ■jo • 13.10 Obvesti -Jivna glasba - 13.20 L^ftnake proixva.jmlce raame godbe - 14.06 tega tedna Adama: Utrinki iz S popevkami Jviji - 15.10 Pri - 15.30 Nedeljska - 15.56 Listi it no-Hj-20 Gremo v kino -Priljubljene operne 17.50 Zabavna ra tr* - Richard Hsrris: kaj rekel? - 18.40 nji polici - 1930 n mbavna glasba -Lahko noč, otroci1. -[jfksbene razglednice -/nedelo zvečer - 22.20 7* tribuna mladih -)*i£m utrinki - 23.10 toeiodii in plesnih 00.05 Nočni program TOREK, 16. DBC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! glasbo v dober dan Schumann, Smetana flasbenah šol - Glasbeni loli 'olmin in Ajdovščina - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.06 Z našimi 8.08 Z Liszt, 8.30 Iz opernima pevci 11.35 Znano l**lja na valu 202 |2V nedeljo se dobimo £iasba ui se kaj - 1925 IJ»nmi - 20.00 Glasba iz ^gramofona - 20.35 Iz C«k« diskoteke - 21.35 3 Student na našem 9.'846 Zrcalo dneva j^Gksba za konec pro- I**blUB ..K, 14. DEC. iSJTjutro! - 8.08 Z EJ? * dober dan - 8.25 • 8.40 Pesmica za * natrje in pozdravi - in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočje - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.46 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipki in godala - 23.05 Lirični utrinki -23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Iz obdobja svringa Lionel Hampton -13.36 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Quin Dvorec, grad blizu Trsta Indijsko gorovje Soza Luksemburg Hrv. sah. velemoj. Ura za merjenje časov v sportu Tesno oprijeto oblačilo nezmožne osebe Lahkoatl. discipl. Osvei. pijača Okrasna lončnica, skrnicelj Kraj v Savinjski dolini Ce Tung Operni spev Olga Ratej Rešitve pošljite do srede, 16. decembra do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 160 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. ReSitev nagradne križanke z dne 4. decembra: analizator, karikatura, opanek. liv, lero, aasen. arara, mani, detelja, tk. ak, zveri, amelia. renata. ona. ar. Si. klopčič, malarija, emin. satan, milja, sana. areal. erik. Prejeli tmo 1SS rešitev. Izžrebani no bili: 1 nagrado ( 150 din) prejme Jure Mrak. Cesta 1. maja 61, Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Stane M urnik. Velesovo 47. Cerklje. 3. nagrado (100 din) prejme Helena Frelih, Log 12, Železniki. Nagrade bomo poslali po posti. ^DIO TRIGLAV JESENICE *j* Domače aktualnosti - 16.30 Ponedeljkov , m pregled - Morda vas - kimalo - 17 20 Nafti od J čestitke ali Izbor do Glasbe W ,/' tlomare aktualnosti ^** zanimalo Nutfc, Domače aktualnosti • ■1« - 16.30 NaAe zrcalo - Morda 17.20 Po Čestitke vas bo zanimalo domače ga vas Petek: 16.00 Domače aktualnosti obvestila 16.30 Kulturna snovati i« Morda vas ho zanimalo 17 20 Nafti odmevi Čestitk«' ali Zabavni /voki Sobota: 16.00 Domare aktualnosti obvestila 16.30 Kam danes in |utri Jugoton vam prod stavlja Morda vas l»o za m malo 17.30 Naši odmevi • Čestitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonih Koledar pomembnejših dogodkov i/ protokosti Ne deljska kronika - obvestila 12.00 Čestitke Nafti odmevi - Morda vas ho zanimalo Četrtek, 17. dec. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z ?;lasbo v dober dan - Grieg, Jluck, Lipovšek, Mendels-sohn - 8.30 Mladina poje -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.35 Znano, in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - Milan Apih »Bilečanka« - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Edvard Grieg. Sonata v e-molu, op. 7 za klavir Igra pianistka Abcia de Larrocha - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidarfti ca - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.06 Literarni večer - Portreti v besedi - III. - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Infor matsvna oddaja v nemščini in angleščini - 22.26 Iz naših sporedov 22.30 Plesna Slasba iz jugoslovsnskih stu-iev - 23.06 Lirični utrinki -23.10 Paleta popevk jugoslovsnskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Vedri zvoki 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Pet minut humorja 14.06 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV -16.00 Tsm ob ognju našem -16.16 Francoske popevke 16.46 Jazz - klub - Gost kluba Sune Sušnik - 17.40 Iz partitur zabavnega okrestra RTV Ljubljana - 17.56 Mi in narava - 18.00 Popularna coun- Imate predlog, pripombo? 1 m mi r Po vseh poslovalnicah Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske so se te dni pojavile simpatične rumene skrinjice. Na vidnih mestih so, tako da jih ne moremo zgrešiti. Nam, varčevalcem so namenjene V njih naj bi se zbirale naše pripombe, predlogi, tudi pritožbe, če Že hočete. Dostikrat kdo izmed nas uslužbencem pri okencu pove svoje mnenje, pri- Pombo k bančnemu poslovanju, osebno glasni smo takrat, ko s poslovanjem nismo zadovoljni: ko se v podatek v knjižici vrine napaka, ko je treba predolgo čakati ne preverjanje podatkov, ko zahtevajo pri kreditu še ta in oni dokument. Naj vse te pripombe ne ostanejo le pri besedah. Predlagajte, kako bi to in ono izboljšali. Napišite na listek in ga spustite v skrinjico Pa podpišite ga tudi. Toda, prosijo v banki, ne se le pritoževati, dajte v primeru, ko niste zadovoljni so poslovanjem banke, tudi konkreten, oprijemljiv predlog, nakažite rešitev. Vse naše pripombe bodo zbrane in skrbno analizirane. Na- Eake bodo skušali odpraviti, koli-or bo v njihovi moči, seveda. Razumeti je pač treba, da ni vse odvisno le od Ljubljanske banke. V svojem poslovanju so vezani na druge banke, na Službo družbenega knjigovodstva, vežejo jih razni predpisi, zakoni. V našem plačilnem prometu so le člen dolge, razgibane verige. Toda z akcijo so delavci Ljubljanske banke začeli in naredili bodo vse, kar bo le možno, v prid varčevalcu. Torej, s predlogi na dan! Rumene skrinjice čakajo na vas . . . J /Q ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj J MODNA KONFEKCIJA KROJ Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge KUHARICE v obratu družbene prehrane Pogoji: — gostinska šola ali letka s prakso, — poskusno delo 2 meseca S stanovanjem DO polaga. Rok za vložitev prijave je 16 dni od dneva Kandidate bomo obvestili v 10 dneh po spre jem u sklepa o izbiri. osem- ne raz- objave. o izbiri O L, A S16 STRAN TELEVIZIJA petek, 11 DErriaiu isu TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 12. 12. 9.00 Poročila - 9.06 Glasba za cicibane: Brundo na gugalni ci - 9.26 Potovanje škrata Spančkulina. čeika otroška serija - 9.35 Jelenček. otroška serija TV Zagreb - 10.06 Pisani svet: Nezaslišani videz stvari - 10.25 Jedrska revolucija: Skrivnost atoma. 2. del - 10.55 Val dlsere: Veleslalom za moške, prenos 1 teka. EVR • 12.30 Sindikat ali stranka, aktualna oddaja 13.15 P YeWham Srečno, tujka, avstralska nadaljevanka 14.10 Poročila - 14.25 Val d'Isere: Veleslalom za moške, prenos 2. teka • 17.05 Poročila 17 10 Kdo ie videl veter, kanadski mladinski film - 18.50 Naš kraj - 19.05 Zlata ptica: Zakleta kraljič-na 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Roparji vlaka, ameriški film - 21.35 Prva sobota 22.20 TV kažipot - 22.40 Poročila Karel Kachyna je režiser starejše češke generacije, kije večino svojih ustvarjalnih moči posvetil mladinskemu filmu. V Poletnih srečanjih je zgodbo postavu v okolje malega gradu s parkom, med udeležence poletne šole. Glavni junak Jakub je silno nesrečen, ker tečaje vodi njegova učiteljica Klara, ki mu je pripomogla k slabi oceni iz angleščine ... Film Mož na mota predstavlja dramo nadarjenega košarkarja iz majhnega mesta v Coloradu, ki dobi univerzitetno štipendijo. Režiser Lemont Jahnson vešče sledi športnim in študijskim uspehom mladeniča, dokler ta ne spozna, da so na svetu še druge vrednosti. Oddajniki II. TV mrese: 15.30 Zagreb: Hokej Jugoslavija NDR, prenos - 18.00 Narodna glasba - 18.30 Glasbeni album - 18.45 B. Papan-dopulo: Varaždinska rapsodija - 19.30 TV dnevnik -20.00 Gore sveta: Etna -20 50 Poročila - 21.00 Podvoz, feljton - 21.35 Športna sobota - 21.45 Ashkenazv igra Mozarta TV Zagreb I. program: 9.30 TV v Soli: Boj za obstanek. Risanka. Umetnost, TV izbor. Zadnje minute - 11.55 TV v soli: T V koledar. Ustvarjanje Titove Jugosla vije - 13.15 Ponovna srečanja, dokumentarna serija -14.00 Veleslalom za moške, posnetek 1 teka iz Val dlsera 14.25 Val dlsere: Veleslalom za moške, prenos 2. teka. EVR. 15.30 Civilna zaščita - 17.15 Poročila -17.20 TV koledar - 17.30 Lutkovni bienale v Bugojnu -18.30 Ti dnevi. U leta - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Vse živ ljenje je pred teboj, francoski film 21.45 TV dnevnik 22.00 Za konec tedna NEDELJA, IS. 12. 8.00 Poročila - 8.06 2iv žav. otroška matineja - 8.55 Pian-cavallo: Slalom za ženske, prenos 1. teka - 10.15 V Mi-mica: Anno Domini 1573, nadaljevanje in konec - 11.25 Piancavallo Slalom za ženske, prenos 2. teka - pribl. .12.30 TV kažipot - 12.50 Poročila - 15.10 Kupujemo igrače, oddaja iz cikla Otrok in igra - 15.30 Knud Rasmus-sen, dokumentarna oddaja -16.0Q Poročila - 16.05 Dober večer, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb - 17.00 Športna poročila in Reportaža o hokejskem srečanju Jesenice : Olimpija - 17.40 Sto konj do sto obal, poljski film - 19.10 Risanka 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 A.Gala-Peter in D.Rupel: Man/ strašna noč, T V nadaljevanka - 20.55 Lipa, dokumentarna reportaža o APZ T.Tomšič 21.25 Športni pregled - 21.55 V znamenju Poljski film Sto konj do sto obal obravnava epizodo iz druge svetovne vojne. Bogdan dobi nalogo, da zahodnim zaveznikom prenese vzorec nove kovine, ki so jo Nemci izdelali v svojem laboratoriju za orožje. Iz okupirane Varšave se odpravi v Francijo. Nemci ga aretirajo, vendar ga francoski partizani spet osvobodijo in navsezadnje Bogdan vzorec srečno preda angleškim znanstvenikom. Oddajniki II. TV mreže: 15.35 Test - 15.50 Nedeljsko popoldne - 17.20 Tat, ki ie prišel na večerjo, ameriški film - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Portreti opernih hiš - 21.05 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Gostitelji in gosti, ponovitev zabavno glasbene oddaje TV Zagreb I. program: 9.50 Poročila 10.00 Otroška matineja - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.40 Gledalci in TV - 14.15 Mladinski film 15.50 Nedeljsko popoldne -17.20 Tat. ki je prišel na večerjo, ameriški film - 19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik 20.00 Vojaki. TV nadaljevan ka 20.55 Dokumentarna reportaža 21.25 Športni pregled - 21.55 TV dnevnik PONEDELJEK. 14. 12. 8.50 Propagandna oddaja -8.55 Cortina d'Ampezzo: Slalom za moške, prenos 1. teka - 11.50 Propagandna oddaja -11.55 Cortina d'Ampezzo: Slalom za moške, prenos 2. teka - 15.05 Kmetijska oddaja TV Beograd 16.06 Propagandna oddaja - 16.10 Slalom za moške, posnetek iz Corti-ne d'Ampezzo - 17.20 Poročila - 17.25 Glasba za cicibane: Jacek spoznava violončelo -17.50 Burleska - 18.05 Za zdravo življenje, 6. del - 18.15 Igra v različnih pogojih, oddaja iz cikla Otrok in igra -18.35 Obzornik 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme 20.00 S. Udnaes: Lupina, norveška drama - 21.00 Kulturne diagonale - 21.40 V znamenju Zgodba norveškega televizijskega filma Lupina je vzeta iz vsakdanjega življenja in obravnava odnose ljudi v velikem mestu. Glavna junakinja je osemaajstletna Vicky, kije preživela leto dni v bolnišnici za živčne bolezni. Neko jutro Vicky sreča taksista Klausa, kije prav tako osamljen, še naprej pa obiskuje Franka, kije bil nekoč njeno edino zatočišče. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Zgodbe po Shakespeare m otroška serija - 18.00 Zaplešimo in za pojmo, otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja*- 18.45 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj -20.50 Zagrebška panorama 21 10 Iz sporeda TV Skopje K rat ovo — staro rudarsko naselje 21.45 H Fallada Človek hoče navzgor TV nadaljevanka TV Zagreb I. program: 8.45 TV v soli TV koledar. Vesolje. Arheološki muzej v Zadru. Staro hrvaška arhitektura v Dalmaciji - 10.00 TV v Soli: Materinščina, Risanka. Zemljepis, Mali program. Iz arhiva Šolske TV. Zadnje minute - 15.30 TV v Soli: Poštni nabiralnik. Povej mi. povej; Zemljevid. Velika luka 16.40 Slalom za moške, posnetek iz Cortine d'Ampezzo - 17.40 Poročila - 17.45 Zgodbe po Shakespeareju -18.00 Zaigrajmo in za pojmo 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Bjelovar -18.45 Mladinska oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Poglavja iz življenja Avgusta Senoe. 2. del dokumentarne drame - 21.40 Glasbeni trenutek - 21.45 Podelitev nagrad AVNOJ -22.30 TV dnevnik TOREK, 16.12. 9.25 Cortina d'Ampezzo: Veleslalom za moške, prenos 1. teka - 12.25 Cortina d'Ampezzo: Veleslalom za 'ke, prenos 2. teka - 14.30 ska TV: Neretva. Naravni izbor -16.00 Veleslalom za moške, posnetek iz Cortine d'Ampezzo - 17.10 Poročila - 17.15 Potovanje škrata Spančko-lina, češka risana serija - 17.25 Ptuj 81, glasbena oddaja - 17.50 Pisani svet: Derbi - 18.25 Obzornik - 18.35 Cas, ki živi: Radio »Svobodna Jugoslavija«, oddaja TV Beograd 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Junaki dela, dokumentarec meseca - 20.45 N. Compa-neez: Ženske z obale, francoska nadaljevanka - 22.15 V znamenju Oddaja Junaki dela govori o razpoloženju v rudarskem Zasavju v času, ko seje razplamtelo udarništvo. To je Čas, ko seje Jugoslavija odbranila pritiskom od zunaj. Delovni uspehi so postali dokaz politične moči. Oddajniki II. TV mrese: 17.00 Test - 17.15 Košarka Cibona : Sinudvne, prenos -18.45 Ob dnevu JLA - 19.15 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Stare uspešnice, 2. del glasbene oddaje -20.55 Človek in čas, dokumentarna serija - 21.25 Zagrebška panorama - 21.50 Med nebom an zemljo, perujski dok. film TV Zagreb I. program: 9.00 TV v Soli: TV koledsr. Hiša brez številke. Kako na stane ladja. Dnevnik 10 - 10.00 TV v Soli: Dokumen tarni film. Risanka. Književnost in jezik. Risanka. Glasbena vzgoja. Zadnje minute -15.30 TV v Soli: Delo v Soli. Podravina - 16.40 Veleslalom za moške, posnetek iz Cortine d'Ampezzo 17 40 Poročila - 17.45 Pisani svet. oddaja TV Ljubljana 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika obči ne Osijek - 18.45 Pod* za stavo, oddaja TV Novi Sad - 19.30 TV dnevnik - 20.00 V žariSču 21.00 Izgubljeni vikend, ameriški film 22 40 TV dnevnik SREDA, 16. 12. 9.00 TV v soli: TV koledar. Ne pozabi, Gana, Zanimivo Bitovanje - 10.00 TV v Soli lologija. Risanka. Kocka kockica: Mali program. Risanka. Telesna vzgoja. Zadnje minute - 17.25 Poročila - 17.30 Cirkus - 17.55 Romantika proti klasicizmu, angleška kulturno dokumentarna serija - 18.25 Obzornik - 18.40 Balet za vsakogar: Balet v Angliji - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma -19.30 TV dnevnik 19 55 Vreme - 20.00 Film tedna: Nemčija, bleda mati, zahod-nonemški film - 22.10 V znamenju Helma SandersBrahms, ki se je v zahodnonemški konematografiji še posebej proslavila z nagrajenim filmom Heinrich, se tokrat loteva vojne tematike. V ospredju je usoda mlade družine. Helena in Hans se vzljubita in poročita tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Toda že ob prvih napadih se njuna pot loči. Helena se mora sama boriti zase in za otroka, medtem ko se Hans proti svoji volji vključi v nemške čete. Sledi seveda postopno odtujevanje, dokler ne napoči svoboda, ki pa za zakonca ni prav nič obetavna. Oddajniki II. TV mrese: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Neven, otroška oddaja - 18.15 Karavana, 2. del - 18.45 Ob dnevu JLA - 19.15 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik - 20.00 I. Vojnovič: Dubrovniška trilogija, 3. del gledališke pred- stave - 21.25 Zagrebška panorama - 21.45 Anno Domini 1573. ponovitev nadaljevanke TV Zagreb I. program: 17 40 Poročila 17.45 Neven 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin -18.45 Amaterski studio -19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda - 21.15 »Prva proletarska«. 1. del dokumentarne oddaje - 22.15 TV dnevnik ČETRTEK. 17.12. 8.55 TV v Soli: TV koledar. Kal življenja. Pitagorov izrek. Celinski gozd 10.00 TV v šoli: Kemija. Risanka. Združeni narodi. Risanka. Zadnje minute (do 11.55) -15 56 Šolska TV: Neretva. Naravni izbor - 17.25 Poročila 17.30 Jelenček. otroška serija TV Zagreb - 18.00 Mozaik kratkega filma: Napredek v Kuvajtu - 18.30 Obzornik 18.40 Po sledeh napredka - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Bobu bob 21.35 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — F. Martin: Trije plesi za oboo, harfo, godalni kvintet in godalni orkestr - 22.06 V znamenju Oddajniki II. TV mrese: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik 17.45 Mi smo smešna družina, otroška serija - 18.45 Oddaja ob dnevu JLA - 19.15 Turistični napotki - 19.30 TV dnevnik -20.00 Teleskopija - 21.00 Po izbiri - 22.30 24 ur (do 22.35) TV Zagreb I. program: 15.30 TV v soli: Matematika. Življenje v kaplji vode - 17.40 Poročila - 17.45 Mi smo smešna družina - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 »Tikvarium«. satirični kabaret 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zunanjepolitična oddaja - 20.50 Pojem pesnike - 21.45 TV dnevnik -22.00 Balet PETEK, 18. 12. 8.50 TV v šoli: TV koledar. Francoščina, Slovenščina -10.00 TV v šoli: Angleščina. Risanka, Zgodovina, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža. Zadnje minute - 15.30 TV v šoli: Ruščina, Sodobna hrvaška književnost - 17.10 Poročila -17.15 Padla z neba. češka Otroška serija - 17.45 Domači ansambli: Tržaški narodni ansambel - 18.15 Obzornik -18.25 V senci energetske krize: Energija iz odpadnih surovin - 18.55 Ne prezrite -19.10 Risanka - 19.24 TV in g las mali oglasi EP sporočila radio nocoj - 19.26 Zrno as zma - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 J. London Martin Eden. ttaJijaa-ska nadaljevanka - 21.00 Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1947, 2. del dokumentarna serija - 21.45 V na menju - 22.00 Nočni krni: Iskanja, slovenski film Scenarij za fiun Iskanja je Marko Slodnjak namsalpo literarnem, delu Izidorja Cankarja S poti. Glavna junaka pripovedi sta umei zgodovinar in Ciril ter njegov in sopotnik Friiz. ki pripravlja doktorsko' disertacijo, se odprai pot po Itauji. Vsa se dogaja pred prvo lovno vojno, ko se znaki propadanja določenih življenjskih navad Se kažejo. Med Fritzem m Cirilom vlada neka napetost, ki jo še povečujejo odnosi do žensk, Ester in Karle. Mlada emancipirana Karla nehote odvrača F rit za od njegove zaročenke Ester in Fraz v svoji zagledanosti v Karto vse bob prepušča Ester Cirilu. Iskanja so osmi celovečerni film režiserja Matjaža Klopčiča. Igrajo: Boris Cavazza, Boris Juh. Milena Zupančič, Tanja Poberžnik, Iva Zupančič. Oddajniki n. TV 16.55 Test - 17.10 TV<_ v madžarščini - 17.30 T* dnevnik - 17.46 Mak swt 18.15 Mladinska oddan I 18.45 Ob dnevu JLA-MJ! Mali koncert: Rokeri s Mo ravu - 19.30 TV dneva« 20.00 Družina in 20.45 Zagrebška 21.10 Narodna glasba - 214 Kultura srca - (do 23.40) TV Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17 45 svet - 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Ram 18.45 Beseda mladih. TV Sarajevo -dnevnik - 20.00 studiu, zabavno oddaja - 21.00 Gvajani, serijski Hm ■ TV dnevnik - 22.00 K« I za ročk image, zabavno in j bena oddaja 19.30 NOVO V KINU I 1 I i 1 1 i » t»» '-V.ft*" ****** « it $ i M isnv?* (rjknt* Na naše filmske platne končno prihaja tako težko pričakovani in tolikokrat omenjeni Brubaker. Ameriška akcijska drama, v kateri je režiser Stuart Rosenbergpoveril naslovno vlogo Robertu Redfordu, prikazuje poskus mladega upravnika kaznilnice, da bi v njej uvedel humanejše odnose. Seveda se mu to zaradi nasprotovanj ljudi znotraj in zunaj zaporniških zidov, ki iščejo sadistična izživljanja oziroma dobiček, ne posreči. Odhaja, pospremljen z glasnimi vzkliki jetnikov. Britansko-kanadski film Čas nedolžnosti je družbena drama. Govori o socialistično usmerjenem učitelju, ki v začetku dvajsetih let tega stoletja pride poučevat v neko kanadsko mesto. V novem okolju je neza-željen. Obdolžijo ga umora vdove in niti potem, ko se izkaže, da ni kri vec, med domačini zanj ni mesta Stran mora, saj ima na vesti hujše »grehe« kot je umor. Osrednji junak uspešnega ameriškega filma Štirje lumpje je mladi Dave, ki se navdušuje za vse, kar je italijanskega, posebno pa še za kolesarstvo. Postati hoče prvak Italije. Ko na pravi dirki spozna vse grobosti tega športa. se premisli. A tu je večno rivalstvo med fanti iz domačega mesta, kt jim Dave pripada, in študenti z univerze. Priredijo tekmo na kolesih. Dave in njegovi trije prijatelji zmagajo, fant mg vpiše na univerzo, spozna lepo Francozinjo in si zapiči v glavo, da bo koteaanki šampion Francije . . . lastotf f zajtrk je prikupna italijanska komedija, ki prikazuje pustolovščine moža, navajenega kompromisov sodobnega življemu KINO KRANJCRNTER // decembra nem. ban-, erol. film m A DAME IN NJENA NEČAKINJA ,>b 16. IH. m 20. uri 12. decembra nem. ban.', erol. film m A DAME IN NJENA NEČAKINJA ob 16.. IS. in 20. uri, premiera amer barv puni filma ŠTIRJE LUMPJE ob 22. un 13. decembra amer. ban nnani film KJE STA TOM IN JERRY ob 10 un. amer ban< pumt film ŠTIRJE LUMPJE ob 15. uri. nem. ban: entt. film M A DAME IN NJENA NEČAKINJA ob 17 in 19. uri. premiera amer ban- akcij drame BRU BAKER .W 17.45 in 20. un 17. decembra amer. ban-, akti/ film BRUBAKER OB 15.45. an#! barv film DVOBOJEVALCA ob is „,:•<> „n KRANJ STORŽlC //. decembra amer ban drama KRA mer PROTI KRAMERJU ob 16. IS in 20 un 12. decembra franc ban komedijo GAME MATURIRA JO ob 16. in ih uri. amer ban- srhljivka PRIKAZNI ob 20. un 1.1 decembra honđk ban- karate film MO.ISTR1 SAOUNA ob 14 un. franc ban komedija C A Ilir. MATURIRAJU ob 16 m 1H un. premiera ital b premien, amer ban- pust kometti/e ŠTIRJE LUMPJE ob 21 30 14. de* cmbratimer barv detek film /'hi jate U v težavah ob 17 m 19 un 15. decembni domača barv komediji ŠESTA BRZINA ob 17 in 19 mri 16 decembni an#l barv nnt.l/tvko prikazni <>b 1; „, n> un 17 decembra premični amer bon akti/ drame lovec ob 17 in 19 un KAMNIK IH)M STRI SAOUNA ob 16. un. prem.en, an,,, ban okvi/ ,/,„„„. IOVEC OŠ ih „, tO Mh ^UStSZ "i.'' h"n' ^"""cdi/e JASTOi! / i /.Ail IHK ob 22. un 13 decembra hongk ban: film MAŠCE VANJE ZELENEGA OBADA ob 15. uri. amer ban: akcij film LOVEC ob 17 m 19. un. premiera angl ban: komedije CAS NEDOLŽNOSTI ob 21 un 14. decembra hongk ban film MO>l STRI SAOUNA ob IH.un. amer ban akcij drama LOVEC ob 20. un 15. decembra amer. ban-, drama KRA MER PROTI KRAMERJU ob IH. m 20 un Ih decembni amer ban film prija TEL/ V TEŽA V AH ob IS. in 20 un 17. decembra amer ban: srhljivka IZ C.ANJALEC HUDIČA ob IH. m 20 un duplica 11 dmnaam sow bon' cirkuAki film CIRKUS V CIRKUSU ob 15. un. amer ban detektiv film PRIJATELJ V TE 2A V AH ob 17 m 19 uri 16. decembm amer ban pust kometh/a ŠTIRJE LUMPJE t>b 20. uri 17. decembra fmne ban entt komidi/a SLADKE MALE ANGLEŽINJE ob 20. un komenda //. decembra amer ban: pust komedija ŠTIRJE L l 'MPJE ob 20 uri 12 decembni amer ban: drama KRA mer proti kramerju ob 19 un ck8njica // decembra amer ban srbl/ivka PRI K A Z NI ,J> JO uri skofja mika hora 10. m II decembra amer uest film DIVJA HORDA OŠ 17 Ml m 20 un 12 in /< tlecembra franc erot film EROTIČNE AVANTURE ob IH 1/1 20 un 15. decembra meh ban fdm fanta stično potovanje Z. BALONOM ob Ih uri. 1 to I ttnimo mesto žensk <>/> :><> un 16 decembni ital bon film MESTO ŽENSK o* I; .10 m 20 un 17 decembni meh ban /i/m FANTA STIČNO POTOVANJE i balonom ob IH uri ;>1 K/NIK I oh/orjk // decembni /mm cn>t film EROTlC NE A VANTl RE ob :>o un 12 decembni amer nmini film NOR ri.lE RAlMANA JAKE ob IH un. franc k„medi/a mladost norost »b 20. un II decembni omet HVSf film divja horda .tb 17 .10 m 20 un 16 ilecembni nem komedija KAKt) SLADKA JE NJENA DOLINA ob 20 un JKSKNICK RADIO // decembni amer entt kometli/a DE Si TKA ob // m nt u 11 12 in l.l detembn, ital pust film MOZ Z. IMENOM BULDOŽER oš n <" 19 14 in l.rt decembm an#l krmi film PO ROVI) 00ZLATA ob 17 i/i /v un li> decembni hontfk bari film SEDEM VELIČASTNIH HORII ob 17 "i /'' '"' JESENICE PLAVŽ //. decembru ital. ban: fdm SKRft NOST V NAPOLIJU ob 18. in 20 uri 12. in 13. decembra UuL ban- film MOŽ Z IMENOM BULDOŽER ob /8 m 14. in 15. decembra ital ban' fibrn Mttf Z IMENOM BULDOŽER ob IKuVm. an 17. decembra hongk. ban: fibn SEDEH VELIČASTNIH BORB ob IHumS^bti KRANJSKA gora 12. decembra amer. vojni film VELIKA PRVA DIVIZIJA ob20. uri 16. decembra angl. krim. film PO 9099 IX>ZLATA ttb20. uri dovje 12. decembra amer pust film OTOK GUSARJEV ob 19.30 13. decembra amer. i SEtiUlVi MOSTob tim*™ masko-17 decembm amer ban: film NAR KI* MIK STEINER ob20.mn fl«. 11 DECEMBRA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 17.STRAN GLAS Namensko varčevanje za deset novih vrst posojila Ljubljanska banka nudi občanom na podlagi namenskega dinarskega varčevanja oziroma na podlagi prodaje deviz in vezave dinarske protivrednosti teh sredstev posojila za naslednje namene: naki ;up starih stanovanj ali stanovanjskih hiš, plačilo stroškov vzdrževanja oziroma obnove stanovanja aH stanovanjske hiše, nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah, fradnjo ali nakup garaže od organizacije, ki je pooblaščena za prodajo, plačilo stroškov za priključitev stanovanja ali stanovanjske Nfe na električno omrežje, toplotno ogrevanje, vodovodno Brezje in kanalizacijo, ^__- plačilo stroškov za telefonski priključek, — — ■ Popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev, Silo uvoznih dajatev, ilo vpisnine za izredno šolanje, Silo invalidskih pripomočkov ter drugih pripomočkov storitev za rehabilitacijo. _ *ri namenskem varčevanju dinarskih sredstev se občan j-ahko odloči bodisi za redne mesečne pologe bodisi za enkratni polog. V obeh primerih varčevalna doba ne more fciti krajša od 12 mesecev in daljša od 36 mesecev. h poteku dogovorjene dobe varčevanja dobi občan j 150 do 330 odstotkov posojila na privarčevani znesek, Ivisno od trajanja in načina varčevanja. ir pa občan proda banki konvertibilna devizna sredstva veže za dogovorjeno dobo njihovo protivrednost 'dinarjih, dobi kredit takoj in v višini 250 odstotkov J vezanega zneska. hitreje do cilja Kot vedno smo tudi letos pripravili širok asortiman proizvodov ženske konfekcije po zelo ugodnih cenah. Gorenjska oblačila Kranj Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju od 12. do 20.12.1981 Za ugoden nakup se priporočamo in vam želimo srečno 1982 \ Mercator MERCATOR ROŽNIK LJUBLJANA TOZD Preskrba Tržič POTROŠNIKI! Ko boste obiskali letošnji novoletni sejem od 12. do 20. decembra 1981 ? Kranju, obiščite tudi razstavno prodajni paviljon MERCATORJA v hali A. V PAVILJONU MERCATORJA BOSTE LAHKO KUPILI PO SEJEMSKIH CENAH — pohiStvo: spalnice, dnevne sobe, kuhinje, sedežne garniture, garderobne omare in posamezno kosovno pohiStvo, — stroje za gospodinjstvo in akustiko, — smučarsko opremo: smuči za vse vrste zimskih športov, sanke, drsalke, smučarske čevlje, smučarsko okovje in hokejske palice, — novoletne darilne pakete Pri nakupu vam nudimo tudi potrošniško posojilo brez porokov in z dostavo brezplačno na dom do 30 km. KUPLJENO BLAGO VAM NA VAŠO ŽELJO TUDI PRIMERNO ARANŽIRAMO Ob tej priliki vam cenjeni potrošniki priporočamo nakup blaga tudi v ostalih MERCATORJEVIH prodajalnah v Tržiču in njeni okolici, kakor tudi v naši prodajalni v Kranju. A NAŠE PRODAJALNE ffil VAM NUDIJO 'JfM ZA NOVOLETNO RAZPOLOŽENJE LEPA IN PRIMERNA DARILA. Ob zaključku leta 1981 se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem zvestim potrošnikom za izkazano zaupanje, obenem pa vam želimo v novem letu 1982 obilo sreče in osebnega zadovoljstva pri nakupu blaga v dobro založenih prodajalnah MERCATORJA. SREČNO! Predelava plastičnih mas lUPliiJl ■ 64225 Sovodenj wmwp0| telefon: (064) 69-012 r Izdelujemo: — torbice za kasete — albume za kasete — velike in male — albume za plošče — velike in male — albume za značke —velike in male — albume za kovance — albume za diapozitive — albume za slike — albume za vizitke — razne vrste map: IVO, BLED, AGENT, REKLAM itd. Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke, ki so primerni tudi za darilo! Obiščite nas na 22. novoletnem sejmu v Kranju od 12. do 20. 12. 1981 SREČNO 1982! Na novoletnem sejmu v Kranju vam nudi veliko izbiro smetar skih izdelkov mojster Maks Žnidar iz Utika pri Vodicah. Še posebno vam priporoča omela iz žice za čiščenje peči n dimnikov, kot novoletno darilo pa ščetko za pranje avtomobila Vsem poslovnim sodelavcem želim srečno in uspešno nom lt>m\ 1982. GORICA - TRST razstavlja na novoletnem sejmu v Kranju • kmetijska mehanizacija • rezervni deli • motorne žage traktor Fiat 420. dobava takoj žage Stihi in kosilnice BCS dir. tel. iz Jugoslavije 9939-48132321 Na Novoletnem sejmu v Kranju, MERKUR Kranj razstavlja in prenopolitično ali moralno etično neoporečni in imeti morata ) pravilen odnos do samoupravljanja. \ Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata »Planike« Kranj v roku 15 dni po objavi razpiaa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VOZNIKA REŠEVALNEGA VOZILA - REŠEVALCA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati se naslednji pogoj: — voznik motornih vozil L) kategorije ali — voznik motornih vozil C kategorije s 4-letno prakso in opravljen 80 urni tečaj iz prve pomoči Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim Časom. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o., Kranj, Gosposvetska 10 - kadrovska služba. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. J Industrijski kombinat Kranj objavlja za potrebe TOZD Tovarne obutve Kranj in DSSS prosta dela in naloge: 1 VODENJE PROIZVODNJE ŠPORTNE OBUTVE 2 STRUŽENJE - ZAHTEVNO Za uspešno vodenje del in nalog ae zahteva: pod 1. — visoka ali višja strokovna izobrazba čevljarske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, znanje enega svetovnega jezika in 3-me sečno poskusno delo pod 2. — triletna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj in 3-mesečno poskusno delo Prijave sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombim Planika Kranj, 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati ob ščeni v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijave. Komisija za razpis pri delovni skupnosti SEKRETARIATA ZA OBČO UPRAVO IN SPLOŠNE ZADEVE SKUPŠČINE OBČINE JESENICE objavlja prosta dela in naloge EKONOMA - hišnika v sekretariatu za občo upravo in splošne zadeve, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Poleg splošnih pogojev za sprejem morajo kandidati imeti: — irednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, - 1 IstO delovnih izkušenj Poskusno delo traja 2 meseca. Pismene prijave / dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema Komisija za razpis 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. IMOS - SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TRŽIČ objavlja prosta dela in naloge za obrat družbene prehrane KV KUHARJA Pogoji /m sklenitev delovnega razmerja: zaključena poklicna šola - smer kuhar in tri leta delovnih izkušeni Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim deiom dveh mesecev. , *...,,,, Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov delovne organi/m i|e Delovna organizacija povrne si roške prevoza na delo. oziroma zagotovi stanovanje v samskem domu Plamene prijave naj kandidati pošljejo na msIov: JMOS -Splošno gradbeno podjetje Tržič. Blejska cesto 8, kjer dobijo tudi vse informacije Objava velja do zasedbe del in naiog. m. 11 DCCEMMA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 2I.STRANG LA DOM PETRA UZARJA p. o. TRŽIĆ japirnje n« podlagi sklepa sveta doma, razpisne komisije in Wo«il Statuta Doma Petra Uzarja delovne naloge in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DOMA PETRA UZARJA lati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpol-iti še naslednje: da imajo višjo izobrazbo družboslovne smeri. • 5 let delovnih izkušeni v dejavnosti, na delih oziroma nalogah s posebno odgovornostjo. da imajo moralno-politične kvalitete in organizacijske sposobnosti za vodenje delovne organizacije. *omsija za medsebojna delovna razmerja v Domu Petra Uzarja I^TrfJe [•^iaije na podlagi sklepa Sveta doma in določil Statuta Doma Petra »rja delovne naloge in opravila ' VODILNE MEDICINSKE SESTRE *UČUNOVODJE poTtf 9 — višja šola za zdravstvene delavce (medicinske sestre) — opravljen strokovni izpit — 5 let delovnih izkušenj — moralno-politične kvalitete in organizacijske sposobnosti. |lodtč .] — višja šolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj ali ... — srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in K) let delovnih izkušenj ... — moralno-politične kvalitete in organizacijske sposobnosti. tata dala in aiadoge se rszpisujejo za 4 leta. Rok prijave je 15 tJaoaMavi Plamene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpis-ttaoaniev noOljite na naslov Dom Petra Uzarja Tržič z oznako: lis t*i »sairaapisno komisijo«, pod tč. 2. in 3. pa »za komisijo i nuJ«Vhoinw delovna razmerja«. O izidu razpisa bodo vsi pri-)^5eni kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisnega tki. HA/V Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem ipne službe •osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije delovna razmerja DS Skupne službe »vljamo prosta dela in naloge Kontrolnega tehnologa službi kakovosti Vji: Sfednja tehnična šola strojne smeri. 1 leto prakse, pasivno znanie 1 tujega jezika, končana pripravniška doba in poznavanje teoret *ih osnov kontrole kakovosti. Odslužen vojaški rok. Poskusno delo 3 mesece. I^je vabimo k sodelovanju delavca za področje IZOBRAŽEVANJA k* višja strokovna izobrazba organizacijsko-kadrovske smeri, 2 leti Prakse na podobnih delih in nalogah ali srednja izobrazba ekonomske ali splošne smeri in 4 leta prakse na takih ali podobnih delih, tečaji in seminarji s področja dela Poskusno delo 3 mesece ^jsve .sprejema kadrovska služba ELAN, tovarna športnega *f°dja Begunje na Gorenjskem, 15 dni po objavi. ****dati bodo o izbi ri obveščeni v roku 30 dni po izteku * »ve. žjvrNOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE KRANJ - Iva Slavca 1 Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja dela in ŽIVINOREJSKO VETERINARSKEGA TEHNIKA za opravljanje trihinoskopije v klavnici Tržič 2a objavljena dela oziroma naloge ie določeno trimesečno (»iskusno H> Delo se združuje za nedoločen čas. W„r.r no-udbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 fefcao oWavi. Odbor bo upošteval prijave, ki bodo prispele Ci wT.no! n bodo opremljene z dokazili, izdate bomo o i^du razpisa obvestili v Iti dneh po izbiri. DO :ostroj LJUBLJANA Podjetje sa proizvodnjo kmetijske mehanizacije in opreme n. sol. o. Ljubljana, Draga 41 po sklepu komisije za delovna ra i mirja delavcev objavlja prosta dela in naloge v počitniškem domu na Bledu - PRIPRAVA IN KUHANJE TOPLIH IN HLADNIK OBROKOV IN OSTALA KUHINJSKA DELA - KV KUHARICA (1 delavka) Pogoj: — dokončana poklicna šola. 2 leti delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas, s poskusnim delom 1 meseca. Kandidatke naj v 15 dneh po objavi pošljejo na naslov DO Agrostroj Ljubljana, Draga 41. ZAHVALA Ob boleči izgubi PAVLA MLAKARJA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in tako številno udeležbo na zadnji poti Prav posebno se zahvaljujemo družbenopolitičnim organizem iz Šenčurja, pevcem godbenikom in govorniku, ki s£ prinmogh k tako slovesnemu pogrebnemu obredu. ŽALUJOČI NJEGOVI NAJBLIŽJI Sava Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Kranj, Škofjeloška 0 objavlja licitacijo 1 kom SPIROGRAF (VIKA TRST 1) leto izdelave 1000 Aparat si interesenti lahko ogledajo v obratni ambulanti Iskre na Laborah. Licitacija bo dne, 18. decembra ob 8. uri v Nabavnem sektorju Save (soba 7), Prešernova 0, Kranj. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi najine mame in stare mame ŠTEFKE ŽIVKOVIČ se zahvaljujeva sorodnikom, prijateljicam, bivšim sodelavkam, sostanovalcem in znankam ter vsem, ki so ji v življenju kaj dobrega storili z besedo in dejanji, nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za žalostinke. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! SINOVA DRAGAN in MILE z družinama v imenu vsega sorodstva Kranj, Melbourne, 3. decembra 1081 PODOBNIKOVIM v slov,. V višine se je dvignilo letalo, in z njim dragi sosedje, občani in sopotniki. V upanju lepih spominov na izlet. Pod težo krute usode so klonila krila s 180 potniki; najhujše gorje. Vrnili se bodo v okrilje domače zemlje Naj vam bo miren zadnji dom. SOSEDJE V NEIZMERNI BOLEČINI SPOROČAMO, DA JE V LETALSKI NESREČI V K0RZIŠKIH GORAH ZA VEDNO PRENEHALO BITI SRCE, UTIHNILA PRIJATELJSKA BESEDA IN SMEH NAŠEGA LJUBEGA CIRILA LAMPETA Njegovi: žena Majda, hčerka Metka, bratje in sestre z družinami ter drugi sorodniki Sp. Brnik, Pančevo, Bitnje, Kranj, Cerklje, Ljubljana Z globoko žalostjo sporočamo, da so v hudi letalski nesreči nad Korziko preminili naši najdražji FRANCI FRELIH METODA ZAKOTNIK - roj. Frelih BRANE ZAKOTNIK SIN MITJA, OĆE MARTIN, MAMA FRANCKA, BRATA SLAVKO in MATEJ V SPOMIN 12. decembra bo minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče. sin. brat in stric FRANC BURGAR iz Cerkelj C as beži svojo pot, a ne izbriše solza, ne bolečine srca. Ostala je praznina in ostra bolečina. Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov mnogo prerani grob, iskrena hvala VSI NJEGOVI (nasproti porodnišnice) C. JLA 16 uprava komerciala 28-403 PRODAM ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA OKRŠLARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja Kliničnemu centru - CIIM, kolektivu ZD Skofja Loka, g. župniku, pevcem in gasilcem. V8I NJEGOVI Forme, 8. decembra 1981 ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega očeta, sina in brata JANEZA LEGATA se vsi njegovi iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izkazano pomoč, sodelavcem Park hotela Bled in planincem za poslovilne besede, župniku za obred, pevcem za žalostinke, dijakom II. letnika pedagoške gimnazije in učencem 8. razreda osnovne šole in vsem, ki so ustmeno ali pismeno izrekli sožalje in darovali cvetje ter ga v tako velikem Številu pospremili na zadnji poti. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Selo pri Žirovnici, 3. decembra 1981 Prodam dva PRAŠIČA, tetka od 120 do 140 kg. Sp. Brnik 60, Cerklje 11864 Prodam PRAŠIČA za zakol Luže 14 11865 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA, suha DRVA v klaftrah in 1 kub. m hrastovih PLOHOV Cerklje 128 11866 Ugodno prodam brejo KRAVO Tiiler Janez, Lom 11 /a. Trtic 11867 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA Baloh, Doslovce 9, Žirovnica 11868 Prodam težko, brejo KRAVO, ki bo šestič telila sredi januarja. Kozjek Franc. Zg. Besnica 51 11869 Prodam SLAMOREZNICO drava, već jo količino PIJ NT in visoko brejo KRAVO frizijko Valančič. Psevo 10 11870 Prodam čmobel TELEVIZOR gorenje Partizanska 44, Kranj 11871 Prodam 7 dni starega BIKCA simen-talca za pleme. Zabnica 38 11872 Ugodno prodam rabljen električni ŠTEDILNIK in 135-utraki HLADIL NIK. Informacije v soboto, 12. 12. 1981 od 15. do 18. ure. Jo*t Janez. Rudija Papeža 5, stanovanje 17, Kranj 11873 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol Predoslje 92, Kranj 11874 Dva meseca stare JARCKE, dobite v Srednji vasi 7, Golnik (Bidovec) 11875 Prodam brejo KRAVO ali menjam za TELICO za zakol. Trboje 51 11876 Prodam 3 PRAŠIČE za zakol, težke od 130 do 180 kg. Vevar Franc. Golnik 72 11877 Prodam tri tedne staro TELIČKO. Tišler, Kovor 3, Tržič 11878 Prodam mesnatega 150 kg težkega PRAŠIČA Sr vas 41, Šenčur 11879 Za ostrešje prodam 20 SPIROVCEV 12X14, dolgih 8,50 m ter 170 LAT 5x4x400 cm, tovorno PRIKOLICO, za osebni avto. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 24-876 11880 Prodam 10 dni staega BIKCA. Pod brezje54 11881 Prodam prevozni italijanski MOLZNI STROJ roval in sedem mesecev brejo KRAVO Pipanova 38, Šenčur 11882 Prodam dve OVCI. Ogled od 14.30 do 16.30. Ros, Radovljica, Mlaka 2 11883 Prodam PRAŠIČA za zakol in 60 kg težkega za nadaljno rejo. Luže 38, Šenčur 11884 Prodam GLASBENI CENTER gorenje GC 201 A HI-FI, fte v garanciji Naslov v oglasnem oddelku 11885 Prodam suhe hrastove PLOHE in več SANK. Zg. Bitnje 43 11886 Prodam 700 kg betonskega 2HBLIE6A, premera 10 mm m 260 betonskih ZIDA KOV. Telefon 28-522 1188? Polovico TELICE in visoko brejo KRAVO frizijko ali simentalko. prodam V oglje 85, Šenčur 11888 Novo PEČ za centralno kurjavo -stadler. 40.000 c. cal., prodam za milijon ceneje od prodajne cene. Prodam tudi nov nemftki GORILEC olvmp za 1,6 SM. Plačljivo v dveh obrokih. Tel 064-28-071 11HHJ) Svet Krajevne skupnosti Velesovo na podlagi pooblastil solastnikov, 13. 12. 1981 na javni licitaciji prodaja CISTERNO za gnojevko. Licitacija se vrfti istega dne oh 10. uri. Ogled je možen od 9.30 do 10. ure pred gasilskim domom Velesovo. — Začetna cena je 30.000 din 11890 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, brata in strica MIRKA LOGARJA mesarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili cvetje in ga tako številno pospremili na zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaftčanom, prijateljem, znancem, sodelav cem Klavnice Kranj. Gozdarstvu Preddvor, Iskre - TOZD Števci, Chemo, učencem Glasbene Sole in gasilcem. Iskrena hvala dr. Sajevicu za zdravljenje, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. ŽALUJOČI: žena Marinka, sin Igor, hčerka Jana in drugo sorodstvo Kranj, 2. decembra 1981 Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica PETRA ŠMIDA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so |K)kojnika v tako veh kem številu pospremili na zadnji poti ter sočustvovali z nami. Posebna zahvala velja sosedom, ki so namesto venca pomagali denarno. Zahvaljujemo se tudi krajevni skupnosti Čirče, sodelavcem Save, prijateljem in članom Plavalnega kluba Triglav Kranj za podar jene vence ter častiti duhovftčini za opravljeni obred ŽALUJOČI: žena Rozi, sin Bojan, hčerka Jana z družino, brat in sestra z družinami Kranj, 3. decembra 1981 Eno sezono rabljen GLISER, dolg 3,8 m z atestom, prodam za 3 SM Plačljivo v dveh obrokih Telefon 064-28-071 11891 Prodam MOLZNI STROJ alfa laval (motnost molte na dve enoti). Roblek Franc BaJelj 20. Preddvor, tel 45-336 11892 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Vopovlje 12, Cerklje 11893 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA Lahovče 47. Cerklje 11894 Prodam termoakumulacijsko PEC 3,5 kW in PLINSKO PEC super ser .Štrukelj, Zapule 16, Begunje 11896 Prodam KRAVO s teletom Zor, Moše 13, Smlednik 11896 Prodam KRAVO po teletu, dobro molznico in približno 30 kg težkega PUJSKA Nomenj 9, Bohinj 11897 Prodam mesnate PRAŠIČE za zakol. Zibert, Suha 24. Kranj H888 Prodam mlado jalovo KRAVO, ima »e 8 I mleka ali menjam za drugo govedo. Strahinj 66, Naklo 1 »899 Prodam STRUŽNI AVTOMAT tornos 10 mm Telefon 064-47-134 11900 Poceni prodam dve ZIMSKI GUMI za lado in nove bele delovne HALJE, it. 48 in 52. Telefon 26-973 H901 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika), cena 4 000 din. Telefon 50-751 od 14.30 do 16 ure, Bistrica pri Tržiču 11902 Prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA Inforamcije po tel 21-016 11903 Prodam JARCKE nesnice in dva BIKCA za rejo. Golnik 20 l*904 Po ugodni ceni prodam SPALNICO m POROČNO OBLEKO, svetlo modre barve *t 38-40. Informacije po tel. 23-395 11905 Prodam 4 PRASlCE težke po 30 kg Poljika 13. Zg. Gorje jt 11906 Prodam 3 leta starega delovnega VOLA Ferjan Fani, Ribno 33, Bled 11907 Prodam OMARO in KAVČ za v dnevno sobo. Telefon 23-017 11908 Prodam žensko POROČNO OBLEKO. *t. 40—42, terkizne barve. Pristave, Sp. Otok 10/a, Radovljica 11909 Prodam malo rabljeno 80-basno HARMONIKO melodija. Telefon 62-328 Prodam 8 mesece staro TELlCKO. Bukovica 42, Vodice pri Ljubljani 11911 Prodam PRASlCA za zakol Velesovo 25 Cerklie H912 Prodam GLASBENI CENTER Telefon 74-519 popoldan 11913 Prodam KRAVO ciko, a teletom ali brez. Straus. Koprivnik 11, Bohinjska Bistrica 11914 Prodam črnobel TELEVIZOR z ante no. Luže 12, Šenčur H915 Prodam KRAVI, s teletom in tik pred telitvijo. Dvorska vas 18, Begunje 11916 Ugodno prodam OTROŠKO SPALNICO boitjan. kombinirano z lestenci in trosed, barve staro zlato. Telefon 77-832 11917 Prodam KRAVO s teletom Zadraga 17, Duplje H940 Prodam OVCI z jančkoma Markelj Marjan, Martinj vrh 36, Železniki 11941 Prodam 7 tednov staro TELlCKO za pleme. Velesovo 12, Cerklje ^ 11942 Prodam 170 kg težkega PRASlCA. Koželj, Velesovo 23, Cerklje 11943 Prodam dva PRASlCA za zakol. Lahovče 43, Cerklie 11944 Prodam KRAVO simentalko. po izbiri, s teletom (bikeom za rejo). Sp. Brnik 70, Cerklje lWo Prodam KRAVO za zakol. Cadovlje 4. Golnik uu . "94J Prodam 4 »klaftre« suhih hrastovih DRV Zg. Brnik 7, Cerklje 11*7 Prodam 7 tednov stare PRASK K h Pivka 14. Naklo 11948 Prodam PRAŠIČE za zakol Sr vas 88, Šenčur 11949 Prodam novo 4 kVV termoakumulacijsko PEC Krznar. Rudija Papeža Usma, 4 tel. 26-909 od 14 do 16 ure 11950 Poceni prodam belo SEDEŽNO GARNITURO, umetno usnje Krznar, Rudija Papeža 1. Kranj. stan. 4. tel 26-909 od 14 do 16. ure M9ftl Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Urh Jože, Reber 1. Zasip - Bled 11952 Prodam mesnatega PRASlCA. H rastje 51. Kranj BIIfr"5 Prodam 9 tednov starega BIKCA. »T. Bela 29, Preddvor _ J . Prodam mesnatega PRAŠIČA. Hrast je 51. Kranj . . 1 Prodam nov«. PEC za centralno kurjavo feroterm - 30. Telefon 26-503 11954 Prodam TELICO /ji zakol Drag«»čajna 12. Smlednik ,^viun Prodam pocinkano PLOČEVINO -„Mče (ostali matenal od gradnje) Informacije po.el 77 888 - . [JJ" Prodam polovico PRASlCA Šmartno ■>«-, orfclje " Prodam mizarsk. kombiniran PORAVNALNI STROJ. Urhova 8, Komenda 1195S Prodam 1«) kg težkega PRAŠIČA St i Aka vas 7. Cerklje 119>' Prodam tetke mesnate PRASK K IS zakol Cerklje 33 uiKrA , Prodam r. tednov starega H1K( A si mentalca Glinje 6. Cerklie M 961 Prodam 8 kul» m suhih bukovih DKV. \,,no 7 CsrkUs , ,,, Prod«.., PRASlCA m u kol. Glinjs H. Csridji Prodam ŽAGO /h obtsjovanj« ,,s,r«T. in Lenari 1 .Cerklie , 11A^,,JA Prodan 180 kg težkega PRASK A u Isaoi. Luls 47, Šenčur Prodam PRA.ŠlCA /m /ak«»l Apno L ( ' ki e IHoo "prodam dv« PRASlCA - SVINJI, tež k. .v, 800 kK primarni «• predelavo Oman. Zmmec 12. Sk«»fja L«»ka ' »•« Prodam KRAVO s teletom ali Vrhovnik Lovrenc. Lahovče 24. ( erklje Prodam t. tednov starega N'KCA 111 TELICO. simentalca. trn rejo Donsna .34, Zabnica Poceni prodam dvokoritno l OMI val no Mizo ter 10-iitrski BOJLER * sipa Madžič. Partizanska 45. Sk«»f|a L«»k« _ Prodam STRESNE LETVE 5 x 4 200 ki>wiv Naslov v oglasnem oddelku Prodam 2.5 kVV tsrmoskumulacnao PKC Na Kresu H2. Železniki 1 Prodam trajnoiarečo PEC in posamezne kose POHIŠTVA Poljanska L Skofja Loka IMG Prodam 3 kW t rrm na kumi ila i jjaaii PEĆ. Rateče 8/a, Skofja Loka 11974 Prodam 15 mesecev staro TELICO m TELIČKA za rejo. Šuštar, Ojstri vrb T Železniki 11975 Prodam dva PRASlCA, težka cei W kg in pet tednov staro TELIČKO Hafner, Dorfarje 22. Zabnica lir? Prodam 14 mesecev stare« BIKCA Pintar Tone. Ve*ter 16, Skofja Loka 11717 Prodam 180 kg težkega PRASlCA a zakol. Britof 315. Kranj Prodam KRAVO po izbiri ter _ nirano PEC braun, rabljeno dve teti. hfr protna polica 19, Cerklje Prodam 4 kVV li innlabiinmkaiijasn PEČ, 1 leto staro TELICO (300 ka)^js-memo za rejo ali za zakol ter RADiOKA S ETO FON grundig. Čebulj, Adergas Cerklje Prodam PRASlCA za zakol. 120 kg. Verlič, I lovka 4, Kranj Prodam 4 tedne starega TELIČKA Kleme ali za zakol. V oglje 53. Šenčur | branju Prodam visoko brejo KRAVO, vas — Reteče 43, Skorja Loka Prodam teden starega TELETA. C. Klanec 9, Kranj Prodam 4 nova BALKONSKA TA, širina 80 cm. z roleto. Godeač Skofja Loka Prodam trajnožarečo PEČ kttj buseh. Vrhunec. Na Plavžu 7, Za Prodam KRAVO v sedmem brejosti. odlično mlekarico. Vesta Skofja Loka Prodam KRAVO po izbiri. Galjot nja, Lahovče 57 Prodam PRASlCE. težke od 25 kg. Posavec 16, Podnart Prodam eno leto staro TELICO talko. Virnik, Rupa 26, Kranj Prodam GARAŽNA VRATA krila. 3 m dolgo BALKONSKO iz cevi. Močnik Miha, Milje 37. Prodam PRAŠIČA za zakol 18, Duplje j Ugodno orodam nove ELEML PUNTE za opaženje. Informacije: 26-714 Prodam GLASBENI CENTER nje HI-FI z zvočniki. Demšar jeva 2, tel. 22-176 Prodam termoakumulacijsko PI kVV. Sarson, Valjavčeva 10, Kranj Prodam 1 kub. m suhih PLOHOV. Britof 318, Kranj Poceni prodam komplet SPt Zg. Besnica 13 Prodam 6 tednov starega TELK" mentalca. Letence 13, Gornik Prodam skoraj novo 300-htrsko-MRZOVALNO SKRINJO. Šenčur, raltova 16 Prodam 5 mesecev starega BIKC menjam za TELICO simentalko Brnik 40, Cerklje na Gorenjskem Prodam ORGLE vermona dvor» ne in trivrstno HARMONIKO Jt Jože. Podlubnik 167, Skofja Lok«, fon 064-62-418 Prodam 200 kv. m NAPUSČA. 9 cm. Telefon 061-749-077 Prodam nove SMUČARSKE VEL rolya 60 (20 do 60 kg). Telefon 21-682 Prodam PRAŠIČA, težkega do ZbUje 8/b. Medvode Prodam PRASlCE za zakol. Vokkj Šenčur Ugodno prodam rabljeni „ ZAGI alpina special 080 in stihi OSfti KOSILNICO BCS 715 in U( STROJ na vozičku z dvema posodz«*] impulzatorjem carlo girelli Puitar. Ga Martuljek 87 Prodam 10 let starega KONJA 500 kg. Bled, Ribenska 5 Prodam BETONSKO ŽELEZO, mera 10 in 14 mm. Jenko, Smtedaste4 Kranj, tel. 24-336 Prodam dve MOTORNI ŽAGI Svama Janša Franc, Zg. Liprnki [amna gorica Prodam brejo OVCO in K( ter 10 mesecev starega BIKA. Cermelj, Gozd 1, Križe Prodam visoko brejo KRAVO aa' m a m za jalovo. Ažman Marko. 28, Radovljica Prodam 100 kv. m »POBJONA« 11, Begunje Prodam PRAŠIČA za zakol Vinko, Z g. Lancovo 32, Radovljica, Prodam nov kupperebusch NIK gorenje, trda goriva, SIVA STROJ (kovček), FOTOAPARAT instanc, OBLEKE za nosečnic* PLAŠČ St 36-38 ter GARDEROBO I 2—3 letno deklico. Naslov v oglasaea* delku * 4-delno OMARO 360x230 s kii**l MIZICO, prodam po dogovoru. T«?*** 064-28-844 STBDUd EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi Ječami. Izdelujemo na recept in. brez njega. SE PRIPOROČAMO! OB. II. DECEMBRA 19B1 Dežurna inšpekcijska služba, si H-Ml je organizirana "•t delavnik v času od 6. do 20. are in vsako soboto v času od 6. do 14. ure. KUPIM ■a OTROŠKE SMUČKE z vezmi UOcml. Telefon 70-147 11918 Isjb enoosno kiper PRIKOLICO, tudi v nevoznem stanju. Bernard. 16. Medvode 12014 VOZILA un ZASTAVO*101 luz. karambo- 8I ataik 1979. Ribnikar Stane. Sebe-t Krite "«42 R-10, letnik 1971. registriran Ruora 1982. Virmaie 98. Skofja fSraomWk 11847 * 1200 karambolirano. poceni m- Kranj'. SmleAiiJka 13. telefon t« delavnik dopoldan 11919 AMI 8. registriran in dele za m mm AMI 8 registriran m oei* z* £ jalaT^di za^nj«'BLATNIKElin 11 N a PZ, novo. Ogled vsak dan J» Hm. Hrkalovič Duro. V reč kov »-Kranj .. 1 ■fe tU_ 7»cfT»i;n im letnik a PzTnovo"'Ogled vsak dan - >ova 7, 11921 ZASTAVO 101. letnik 1974^ 24-591 11922 frfca 126-PZ po delih. Informacije 2J4M09 v petek dopoldan do 12^30 aaa^VrAmSuRG 1000 de lux. m Tetfon 084-22-606 11924 ■aa, ZASTAVO 750, primerno za iZapkrtnik. Biatrica 184. Tržič ^ ^ aan avto NSU 1200. C, za dele C Staneta Žagarja 8. Kranj ^ ^ ■to novo PRIKOLICO za osebni sdniiODBUAC za VV^pvejši 'in SOD za gnoinico s črpalko ui jn. Novak Vido. Pipanova 18 tavl JI Idtia \MWmi a™ 7 agTAVO 750 lux, letnik SovfjeSC cena 3,3 SM. Vopovjg WARTBURG turist, letnik ■Bika 22, Koknca l ZASTAVO 750, možno po 0*d vsak dan. Eržen Ani. Hrestje Sa PRINZA NSU 120JC. letnik vrt., neometana Ma>. telelon m levi BLATNIK za VW tiSi S«). B.jc Vinko. ■ 32, 's'ra J 11933 " 4 ^SfisT 9' ^ ^ "SI '^TeSuk^. 9 plastično streho 1982, prodam za 6 SM. Telefon a nrodam SlMCO 1501. letnik mm prouB»> tjn, registrirano t^n*io^ PogaSr. Sled, ReSi "V^i^-487 11936 5."A ^^vicVisoko 7, Šenčur aranjen. »ajovic, n9g7 ) ZSMS IVCICE soboto. 12. 12. 1981 , PLES s Sno SENCA. lojeni!___. - AMI eV neregistriran Lap. ^°ZASTAVOni01. celo ali P« iAaia*" . j. brezhibna &-KKOMWT2E-K. letnik a?i »l^Ir ^ a rt» km. kot nov. ugod ^^^J^o predmestje 29 Tfr /SS^die po telefonu 064 1 Loka. Informacije ^' ^ v »oboto popoldan od 13. do ■m MINI 1000. letnik 1972. Omejc. Faharja 8, Planina - Kranj i*a ZASTAVO 1300. celo sinjo |fe^WKOMBI BUS kjhka, ajj, v nevoznem st;"J£ stern ?|VSmidova 13. Kranj. tel. 21-*^^ OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE .23. STRAN G L A posebni avto MAZDA 1200 1«. vzamem tudi zastavo 750 "g Wzg. Brnik 93. Cerklje Prodam FORD KOMBI tranzit. 1970. obnovljen. Vidk. Lesce. Na Trati 16, telefon 064-74-368 12021 LADO 1200. letnik 1972. prodam ali za menjam za zastavo 750 ali VW 1200. Zale-• tel. Sempeterska .SO. StražiSče — Kranj 12022 Poceni prodam ZASTAVO 750. letnik 1972, registrirano do 4 12. 1982 Kuhar. Zupančičeva 25. Kranj 12023 Prodam AKUMULATOR za Z 101 in KOREKTOR za TV color. oboje novo Cerklje 56 12024 Prodam karambolirano ZASTAVO 101 -celo ali po delih Krajnik. Breznica 5. Skofja Loka 12025 Ugodno prodam ZASTAVO 750 Lavtar Jože Stirpnik 3, Selca nad Skofjo Loko 12026 Kupim KADETT. letnik 1978/1979 Ponudbe po tel. 064-44-659 12027 Za fiat 850. prodam dve zimski in 3 letne GUME Kurent, Ljubljanska 10, Kranj 12028 Prodam ALFA SUD, letnik 1973, ali menjam za manjii avto. Hočevar. Smlednika 120, Kranj - Cirče 12029 NSU 1200 in 1200 C. vozna, neregistrirana prodam. Javor, Medno 64/a 12030 Prodam MENJALNIK. VRATA. SE [)EZE in druge dele za Z-101. Tel. 26-684 12031 Prodam R-5, letnik 1975, karamboliran. Nova ulica 9, Koroška Bela — Jesenice, tel. 83-119-Skumavc 12032 Prodam NSU 1200 C. celega ali po delih Gros Jože. Brdo 1 nad Ljubnem, Pod-nart 12033 Poceni prodam DIANO, letnik 1977, neregistrirano, karambolirano, v voznem staniu in ZASTAVO 750. letnik 1970. registrirano do februarja 1982. Zupan, Bo-ninjska Bela 33 12034 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1970, v nevoznem stanju. Telefon 62-033 12035 Prodam TOVORNI AVTO ford tranzit s cerado (B - kategorija). Informacije dopoldan po tel. 76-100, Golja Anton, Jereka 8, Bohinjska Bistrica 12036 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971. cena 20.000 din. Globočnik. Sempeterska ,35. Kranj 12037 MLADINSKI PLES bo od 12. 12. 1981 soboto v Delavskem ob 18.30 uri vsako domu STANOVANJA V najem oddam dvosobno neopremljeno STANOVANJE v Skofji Loki. Ponudbe pod: Podlubnik 12038 Zamenjam dvosobno STANOVANJE za enosobno ali garsonjero. Ponudbe pod: ^kofia Loka 12039 Iščem GARSONJERO ali SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod: Novo leto 12040 Samski išče SOBO ali STANOVANJE _ a~*~u ali kmetiii. v okolici Škofje >: Preprost 12041 linpolsobno, kom- Samski isce »udu an aim^uvAiNji na deželi ali kmetiji, v okolici Skofj Loke. Ponudbe pod Šifro: Preprost 1204 STANOVANJE, dvoinpolsobno, komfortno, 58,60 kv m. prodam v Radovljici, v bloku isospan, I. nadstropje, cena 1 300.000 din plus davek. Kondojani, r.radnikova 125, Radovljica, telefon 064 V/ cen 12042 064 74-559 12042 V najem vzamem večje STANOVANJE ali HlSO v okolici Kranja. Ponudbe pod: Po dogovoru 12043 = POSESTI KK SIMON JENKO - Podreča, odda v najem dvostezno kegljišče in bife (približno 100 kv. m) s 1. 1. 1982, najboljšemu ponudniku. Informacije po tel. 40-000. — Rok oddaje ponudbe do 25. 12. 1981 11851 Najamem GARAŽO v bližini Krožne ulice Ponudbe pod: Plačam v naprej 11805 Najamem GARAŽO v bližini Vodovodnega stolpa. Telefon 22-546 12044 V najem vzamem manjšo NJIVO ali VRT v okolici Kranja. Primemo za zelenjavni vrt. Ponudbe z naslovom pod: Vrt 12045 POSLOVNI PROSTOR v središču Kranja ali Radovljice, vzamem v najem. Ponudbe pod: Mirna obrt 12046 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, lah ko tudi v hribovitem predelu na Gorenjskem ali v Poljanski dolini, po možnosti na sončnem kraju. Šifra: 1000 kv. m 12047 V najem vzamem večjo NJIVO ali TRAVNIK od Stražišča do Škofje Loke. Ponudbe pod: Dobro obdelano 12048 PARCELO 1000 kv m, v Lescah nad Sobcem, prodam. Možnost prepisa, trenutno nezazidljivo. Telefon 28-191 12049 Odkupim oziroma vzamem v najem enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO na Gorenjskem. Možna adaptacija Ponudbe pod: Vikend 1Ž062 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre in tete FRANČIŠKE HABJAN roj. Vidmar . se Mbviihuiemo Domu oskrbovancev Preddvor, gosfx>du S za^grebni obred, dr. Bajžlju za dolgoletno I zdravljenje, pevcem ter sosedom za spremstvo na zadnji HČERKA IN DRUGO SORODSTVO Canberra, Orehek, Breg ob Savi, 2. decembra 1981 ZAPOSLITVE Zaposlitev išče SL1KOPLESKAR. Na slov v oglasnem oddelku 12060 Vzamem delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku 12051 FRIZERSKO pomočnico, kvalificirano ali priučeno, sprejmem za določen čas. FRIZERSKI SALON »ELVIRA« Park hotel Bled - 12052 OBVESTILA GRADITELJI: Preskrbite si pravočasno opeko za gradnjo. Ljubljanske opekarne vam nudijo ves potreben material kot je: modularni blok, zidake vseh vrst. dimnik schiedel in strešnik novotex. Vse informacije vam nudi ANDREJ SMO-LEJ. Kranj. Oprešnikova 15. tel 25-579 10093 »KNJIŽNI DAR« - Izšla ie redna letna KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNO VE DRUŽBE s koledarjem za leto 1982. Zbirka petih knjig v broširani izdaji stane 350 din, vezanih (broširan je le koledar) E450 din. Naročite jo lahko v naj bližnji jigami, pri poverjeniku družbe ali naravnost na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, Borsetova 27, Ljubljana 11808 Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, dedka, brata, strica in tasta ' ALOJZA MLAKARJA Čebulovega ata iz Vogelj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja dobrim sosedom za pomoč v težkih trenutkih. Lepo se zahvaljujemo tudi gasilcem in ZB ter sodelavcem Tekstilindusa, Iskre in Alpetoura. Najlepša hvala tudi g. župnikom za lepo opravljen obred. VSEM SE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! ŽALUJOČ I VSI NJEGOVI Voglje, Kranj, Kokrica, Jarše, Šentvid DRUŽABNI PLESI IN PLESNI TEČAJI: v Kranju — Delavski dom — vhod 6 PLES - vsak petek ob 19. uri, pričetek 11.12.81 ZAČETNI TEČAJ - v soboto ob 17. uri ZAČETNI za starejše - v ponedeljek ob 19.30 NADALJEVALNI TEČAJ - v torek ob 19.30 Poučuje JANEZ BORIŠEK VABLJENI! 12053 PODJETJA, USTANOVE, OTROCI! Ce želite obisk DEDKA MRAZA z lastnim polurnim programom kličite po tel. 25-261 - int. 431 kjer dobite vse informacije od 7. do 12. ure, razen sobote in nedelie 12054 OBRTNIKI! Vodim vam poslovne knjige in delam davčne napovedi. Ponudbe pod: Praksa - računovodja 12055 GOSTILNA PRI »CILKI« - Zg. Brnik, vabi na SILVESTROVANJE. Cena silvestrskega menija s hrano in pijačo 600,00 din. VABLJENI! 12056 OTf"Prav]Jam vse vrste TRANZISTOR 8SP SPREJEMNIKOV, GRAMOFONOV m KASETOFONOV. Silvo Mulej Stanete Žagarja 57 pri plinarni 12057 StSaSII T£CAJ ~ KROJENJA IN al VANJA v Kranju - začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni tečaj, 15 12 dL ^ vt 1 r 12r ob 8 uri Delavski dom, vhod VI. ah tel. 47-256 12058 ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža, očeta, brata, strica AHMEDA JUKIĆA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem, pevcem, kolektivu Iskre - Montaža števcev, Iskre Labore — ATC, OOS Varnost Kranj ter tovarišici Pajkičevi iz OŠ Franceta Prešerna Kranj za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Katarina, hčerka Mojca, sin Vanek Kranj, 3. decembra 1981 PRIREDITVE HOKEJSKA SEKCIJA KOKRICA vabi vsako NEDELJO ob 16.30 na PLES z ansamblom SIBILA 12059 NAJDENO: Najden - element ES-5. Dobi se v kamnolomu v Kamni gorici 12060 OSTALO Ob priliki zbora VOS-OF 26. 11. 1981 za Gorenjsko v Kranju DOM JLA, je bil zamenjan zimski PLASC (kroj Skofja Loka), sive barve in klobuk sive barve. Ostala pa sta plašč in klobuk, ki nista moJ* 4ast Kdor je zamenjal naj se zglasi v TNZ Kranj kjer se nahaja njegov plašč 01 klobuk 12061 Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dobri, skrbni mož in oče ANTON VOLK . mesar — sodavičar v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 11. decembra 1981. ob 16. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: žena, sin, bratje, sestre ter drugo sorodstvo Kranj, 9. decembra 1981 ZAHVALA Ob težki izgubi moje žene LOJZKE ŽAGAR ■ roj. Benedicič se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in vaščanom ki SO jo spremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Prisrčna hvala vsem zdravstvenim delavcem, ki so požrtvovalno spremljali njeno bolezen. Hvala tudi duhovnikom in pevcem. ŽALUJOČI MOŽ ANDREJ TER DRUŽINI CENTA IN ŽABJEK Sporočamo, da je po dolgi bolezni umrl ANTON HAFNER rojen 1916 Pogreb dragega pokojnika bo danes, 11. decembra 1981, ob 15.30 na pokopališču.v Kranju ŽALUJOČI: žena Pepca, sinova Tone in Janez z družinama in drugo sorodstvo Kranj, 9. decembra 1981 GLASOVA ANKETA Gorenjska pričakuje dedka Mraza Ponekod še neenotno Jesenice: dovolj veselja za vse Koordinacijski odbor pri občinski konferenci Socialistične zveze na Jesenicah, ki skrbi za praznovanje ob prihodu dedka Mraza, je na sestanku prejšnji mesec sprejel spored letošnjih predprazničnin prireditev za otroke iz jeseniške občine. Le-te se bodo začele 18. decembra z nastopi mariborskih lutkarjev, ki bodo razveselili predšolske otroke v izven-mestnih krajevnih skupnostih po vrtcih in gojence jeseniškega vzgojno varstvenega zavoda v gledališču na Jesenicah s Pravljico o mezinčku. Predšolski otroci iz mestnih krajevnih skupnosti, ki ne obiskujejo vrtca, si bodo lahko ogledali igrico Žogica nogica; pripravljajo jo mladi igralci iz krajevne skupnosti Javom ik-Koroška Bela. Za šolske otroke pa bodo mladi igralci jeseniškega gledališča odigrali več predstav mladinskega dela Martin Krpan. Razen tega sporeda, ki ga bo izvedla občinska zveza društev prijateljev mladine, bodo v sodelovanju s to družbeno organizacijo po krajevnih skupnostih pripravili obiske dedka Mraza s priložnostnimi prireditvami. Na njirvbodo predšolskim otrokom od 3. leta starosti dalje izročili darila v vrednosti 104 dinarje. Učence od prvega do četrtega razreda so se odločili obdariti s kolektivnimi darili po šolah. S. Saje šče, ki je pripravilo igrico Pekarna miš maš in Fkfl Fadl Medtem ko kranjske mestne ulice v prednovoletnem tednu ne bodo ravno sijale v raznobarvnih lučeh, razkošneje bo osvetljen le Titov trg. pa je letos pestrejši program v sejemskih prostorih v Savskem logu. Ne bo manjkalo pravljične vasi z gradom, v katerega se bo mogoče povzpeti in se nato podrsati po toboganu, tam bo tudi vrtiljak, pa gugalnice, skratka, otroci se bodo lahko natelovadili. Ne bo manjkalo tudi paše za oči, še posebej ne, ker so letos imeli glavno besedo pri urejanju člani likovnega društva Kranj. Pri stojnicah s sladkarijami in igračami — med njimi ne bo dragih igrač — se bodo starši seveda znebili kakšnega dinarja. Skratka, po 16. uri bo pet dni pred novim letom na sejmu zelo veselo. Otroci se bodo zabavali ob obisku Andreja Sifrerja in Svetlane Maka-rovič, lahko si bodo ogledali lovsko razstavo z nagačenimi živalmi v naravnem okolju, rejci malih živali pa bodo seveda pripeljali na ogled »ta prave«. Dedek Mraz bo prišel na saneh z nekoliko večjim spremstvom, kot mu ga je uspelo zbrati lani. L. M skušali naj bi vpeljati načelo, da dobi darilo le otrok, ki pride na prireditev. L B. Kranj: prireditve za vse otroke Novoletne prireditve v kranjski občini sicer ne bodo posebno razkošne. Vendar je koordinacijskemu odboru za pripravo novoletnih pri--