Kako na Laškem ravnajo murve in pa svilode? Našim murvo- in sadjorejcom v poduk. Čedalje bolj smo se začeli tudi po naših slovenskih deželah s pridelovanjem drage svile (Žide) pečati in celo tako deleč smo jo že pripravili, da slavna češka in marska kmetijska družba razdeljujete svojim gospodarjem seme slovenskih svilodov. v Čeravno pa imamo tudi v slovenskem jeziku dobre bukve, ktere učijo, kako naj se murve gleštajo in svilodi, to je, svilni ali zidni červiči redijo, bi utegnilo vendar mnogim mikavno biti, zvediti, kaj je neki vojašk zdravnik, gospod Ph. B. Hochmaver, ki je na Laškem to gospodarstvo opazoval, iz Pa vije krajnski kmetijski družbi pred nekimi leti pisal. Nate svilorejci njegove skušnje! Slavni kmetijski družbi, ki se za povzdigo domače sviloreje tako krepko poganja, pošljem tu, kar sem med Lahi sam vidil in skusil, piše omenjeni gospod. Marsikaj znanega bom sicer povedal, pa marsikaj utegne tudi novega biti in marsikaka dobra drobtinica vmes. V okolici Vareški, Comeški in v dolini Brianza se prideluje najlepša svila; po teh krajih sem pozvedoval in opazeval svilorejo na vse strani, in sem našel, da so ti kraji, kar podnebje in svet zadeva, krajnski deželi precej enaki, in na Kranjskem pridelana zida bi utegnila tudi tukaj pridelani zlo enaka biti. Ta pridelek bi premožnost na Kranjskem gotovo kmali na višjo stopnjo povzdignil. Res je, da velika bogatija v Lombardii gotovo iz sviloreje izhaja. *) Ne bom tukaj popisoval zgodovine svilorejne ali pa nature svilodov, le povedal bom, kar sem vidil in skusil celi čas, kar sem na Laškem bil. Živež červičem je perje čeme, posebno pa bele murve (morus nigra et alba). Zida od červov s perjem bele murve rejenih je veliko lepša, zida pa od černega perja je sicer močna pa borna (groba). Bela murva ima za vsacega gospodarja še to prednost memo černe, da se precej učversti drevo, tedaj mu tudi poprej potrebnega perja daje, spomladi poprej ozeleni in z njenim perjem se červiči že popred rede, preden huda vročina nastopi. Pa med belimi murvinimi drevesi je velik razloček, kar zadeva svilni pridelk. Od tistih murb, ki na zračnih in prostih višavah, v suhi in lahki zemlji rastejo, se dobiva najbolje perje za živež svilodom; iz takega perja napredejo veliko prav lepe, močne in čiste Žide. Tudi se v takih krajih murva veliko bolje sponaša kakor v drugih. Vse drugačno perje donašajo pa tiste drevesa, ktere po ravninah, v vlažni, težki, mastni zemlji in v zatišju rastejo. Široko, sočnato, svetlo-z eleno perje ni tako redivno, in da menj žide kakor razrezljano, majhno, malosočnato, temnb-zeleno, svitlo in bolj gosto perje. Od starih dreves se dobiva bolje perje kakor od mladih. Kolikor večje je perje, toliko slabeje je, kolikor manjše so peresa, toliko bolj se prilezejo červičem; s tare j i ko so drevesa, manjši je njih perje, in potem tudi veliko boljše. Ti razločki se zmanjšujejo po starosti dreves tako, da pri prav starih popolnoma nehajo. Divje murve dajo za rejo svilodov bolje perje, kakor cepljene; cepljena ima pa več sadu, kakor divja, kte-rega červiči ne zrejo; na vagi je pa potem vendar razloček, pa kar se zlasti tam porajta, kjer perje na vago prodajajo, kakor na pr. v več krajih Lombardije. Težav-niša je pa vendar sviloreja z divjimi murvami, ker veliko kasneje rastejo in imajo menj perja, kakor cepljenke. Najslabeje in najškodljiviše perje za svilorejo je pa tisto, na ktero je padla medena rosa ali mana, kar izvira dostikrat od drevesne bolezni — včasih pa tudi iz tega, da prečversto raste. Kodar ni drugač, da se mora tako perje červičem pokladati, se mora poprej v čisti vodi izplakniti in potem dobro osušiti. Rija napada perje tacih murv, ki v vlažni zemlji in v zatišjih rastejo; ali pa tudi tako, ktero se za zalogo *) Prerajtano je, da le na našem Laškem, to je, v Lombardii in na Beneškem iz prodane svile skupijo vsako leto okoli 170 milijonov lir. Pač lepi dohodki samo iz svile! List 18. v vlažnih hramih ali kietia na kupe nanaša. —- Hija pa zato ne" škodje zidnim červičem, ker se takega terdejšega perja ogibujejo; tadaj se jim mora nekoliko več perja pokladati. Po dežji ali rosi zmočenega perja ne gre červičem pokladati, preden se ne osuši; škodovati bi jim utegnilo. V murvenem perji je posebno sladkorni na živež zidnim červičem; smolnati izleček pa jim služi za napravo svile. Ce je v perji premalo redivne sladčice, požrejo červi veliko več perja; to je pa červičem škodljivo. Ako je pa premalo smolnatega v perji, je pa pridelek Žide manjši. Ako je perje presočnato, to je, če ima preveč vodenega v sebi, bo na obe plati škodovalo, namreč červičem in Židi; če se pa perje toliko časa pusti, da nekoliko ovene, in se nekoliko vlažnosti iz njega izhlapi, ne bo tako škodovalo červičem. Dobro perj e da, če se ga je tudi menj popaslo, več in boljše žide, kakor veliko več pa slabjega perja. Skušeni svilorejci priporočajo, da ni dobro frišno nabranega perja koj červičem dajati, ampak še le čez kakih 24 do 30 ur, v tem se pa mora na kakem nekoliko vlažnem, hladnem, ta m nem kraji hraniti, kterega zrak preveč ne prepihuje. Tak kraj naj je kje v spodnji hiši, ali blizo tistega hrama, kjer so zidni červiči. Nabrano perje se ne sme predebelo na kup naložiti, da se ne spari, ne s ki s a ali pa gnjiti ne prične; zato se mora pa tudi večkrat preložiti. Perje se mora, preden se červičem poklada, izbrati, os mukati iz vej in do tretjega levenja čer-vičev, drobno, potem pa vedno debel e j e razrezovati. Ce je perje razrezano, ga červiči lože zrejo, ker ga ondi, kjer je perje narezano, ložej grizejo. Murva raste tudi v bolj merzlih krajih, toda le v takih krajih, kjer se zadnji čas do 10. ali 15. majnika ozeleni, in se « perjem druge rasti obraste, še preden mraz nastopi. Morebiti bi se dali červiči dvakrat na leto izrediti, kadar murve vdrugič perje dobe, kakor v Kini in P e r z i i #), toda pri takem ravnanji bi drevesa veliko terpele, sčasoma se posušile, žide bi se veliko ne dobilo, in še ta bi ne bila veliko vredna. Murveno perje je tudi dobra piča za živino, pa zares bi bilo napčno gospodarstvo, ktero bi drugo murveno perje bralo in živini pokladalo, ker to ravnanje bi rast tako spodbodlo, da bi jelo drevo v tretjič slabe isibinice poganjati, kar bi pa drevo tako oslabilo, da bi se v malo letih posušilo. Se to perje, ktero v jeseni samo z drevja pada, ni živini pokladati, ampak okrog dreves ga je treba spravljati in grabiti; to jim bo najboljši in najbolj naravni gnoj. Od sajenja in pozneje ga gleštanja murv ne bom tukaj na dalje govoril, sicer bi se moj popis preveč razširil in moj namen prekosil. Pri sviloreji je spomladi, proti koncu sušca, pervo opravilo, jajčka s pertov, kamor so jih bili metulji zaplodili, spraviti, in jih za iz lego pripraviti. To pa tako-le delajo na Laškem: Pomakajo pert z jajčki v kako z vodo iz štirne napolnjeno posodo tako dolgo, da se skoz in skoz premoči; potem puste večkrat preganjen pert 5 do 6 minut v posodi, da se smolnata žleza na njem do dobrega razmoči. Potem vzamejo pert iz vode, da se v 2 do 3 minutah en malo odteče, ga razgernejo po mizi, ga napno tam, kjer hočejo jajčka z njega spravljati, ktere ostergajo s kakošno stergulo polahkoma skup, toda stergula ne sme ne preojstra *) Jajčka svilodov bi se mogle pa za take skušnje v prav hladnih hramih hraniti, kar bi pa, skoraj bi rekel, tudi vso rejo po- n*Ailn - 138 - nt> piuiuiiipasia uiu, ua se jajuha z njo ne posKoao-vajo in ne poterejo. S perta postergane jajčka de-nejo v veliko skledo, jih še enkrat s čisto vodo zalijejo in jih v nji tako dolgo med perstmi zmivajo, dokler se popolnoma eno od druzega ne odločijo in niso vse čiste. Verh vode plava več gluhih in nerodovitnih zapert-kov, ti so rumeni; poberi jih proč. Nerodovitne ru-dečkaste jajčka pa padejo na dno sklede in se ne dajo lahko od rodovitnih odbrati. #) Dobro premešana voda se izlije z jajčki vred na gosto sito, ali na kako rijuho, da se ocedi. Potem se jajčka zopet v skledo denejo, z dobrim pa ne močnim belim ali černim vinom zalijejo in operejo polahkoma kakor popred v vodi. Ko se vino od jajčic ocedit se denejo na čist pert ali pa na kosmat papir, da se osuše; ondi, kjer imajo tla iz cegla, se pert ali papir z jajčki po njih razgerne, toda se mora vsake 4 do 6 ur prenesti, da se poprej posuši; kjer pa tacih tal nimajo, naj prepnejo rijuhe ali papir čez pletenice ali lese in v 2 dneh bo vse suho, ako le količkaj sapa čez vleče. Celo opravilo omenjene priprave ne terpi delj kakor eno uro, namreč: 6 minut se njuha z jajčki v vodo pomakva, 5 minut se odmočuje smolnata žleza, 25 minut se jajčka z rijuhe spravljajo in v vmivalnico devajo, 5 minut se perejo in nerodovitne jajčica odpravljajo, 5 minut se od jajčic voda odceja, 4 minut se v vinu pero, 5 minut se vino od njih oceja, in 5 minut se jajčica z rijuhe stergajo in sušiti devajo. (Dalje sledh) Kako na Laškem ravnajo murve in pa svilode? Našim murvo- in sadjorejcom v poduk. (Dalje.) Ko so jajčica do dobrega osnažene in osušene, se shranijo v kaki lončeni, cinjasti ali pa dobro pocinjeni posodi, pol pavca na debelo nasute, v hladen pa suh kraj, kjer je 6 do 8, k večjemu 12 stopinj gorkote po R., dokler pride čas valjenja, kamor pa ue smejo ne miši ne drugi mer češi zahajati. Rudečkaste jajčica so večidel nerodovitne, akoravno imajo nekoliko žlezaste tekočine v sebi, in v vodi na dno popadajo. Po skušnjah sem se prepričal, da se je od 500 rudečkastih jajčic le ena parna gosenca izvalila. Kakor se previdi, kdaj bo murva začela zeleneti, potem se ravna tudi čas valjenja jajčic. Kdor previdi, da bo imel v 10 dneh že dovelj perja za pitanje, zna brez vse skerbi tudi jajčica za valjenje pripraviti. V Lombardii nastavljajo skoraj po vseh krajih jajčica za valjenje zidnih červov na sv. J ur j a dan; sploh imajo pa v navadi jih nastavljati od sv. Jurja, to je, od 24. do zadnjega aprila. Da se bodo jajčica valile, jih deni ponoči v leseno ali pa iz debelega papirja napravljeno in s papirjem povle-čeno, 6 pavcov dolgo, 4 pavce široko in 1 pavec visoko škatlico, — kjer pa ne smejo višje od pol pavca nasute biti. Tudi se more škatla za več Unč jajčic napraviti, namreč z več predalčki po ravno poprej naznanjeni meri. Posamesne škatlice za eno unčo jajčic, kakor tudi one z več predalčki, se morajo s številkami za vsako unčo posebej zaznamovati, da se potrebne opazbe natanko zapisujejo. V nalašč za valjenje sviloprejk odločeni sobi, kjer je okoli 14 stopinj gorkote po R. #) se škatlice z jajčici po mizah razstavijo, ondi pa, kjer imajo prav veliko zidne zaloge, jih tudi po lesah pokladajo; toda omenjene lese se ne smejo sten tiščati, ampak najmenj en pavec preč od njih stati, in stavijo se nalašč za to v tla vzdidane oklepe tako, da lesa nad leso po komolcu narazen stoji. v *) Ce je navadne toplote v sobi, kjer se svilodi vale ali kermijo, menj od 14 stopinj, se mora peč zanetiti, da se toplota do 14 stopinj povikša; ce pa gorkota 14 stopinj presega, se morajo vrata in okna odpreti, da se gorkota primerno do 14 stopinj poniža. 146 V sobi, kjer se zidne gosence vale, kakor tudi ondi, kjer se z murvinim perjem kermijo, mora, da se svilo-prejke pri primerni toploti zdrave ohranijo, več toplomerov po stenah obešenih biti; omenjene toplomere postavljajo skerbni svilorejci zavoljo večje natančnosti svoje svilode zdrave obderžati, blizo njih, na mize ali lese. Toplote med valjenjem zidnih červov mora v sobah biti in sicer 1., 2. in 3. dan 14 stopinj, 3. dan do 15 stopinj, 4. dan 16 stopinj, 5. dan 17 stopinj, 6. dan 18 stopinj, 7. dan 19 stopinj, 8. dan 20 stopinj, 9. dan 21 stopinj, 10., 11. in 12. dan pa 22 stopinj. Res je, da se svilni červi v času, ki jim je od nature odločen, tudi v nižji toploti valijo. Al gotovo je, da se zidna gosenca le v višji gorkoti dobro obnaša. Naj se zastran pri vade te koristne živalice na podnebje naših krajev še toliko govori in piše, ostane vendar le po mnogih skušnjah poterjena resnica, da se more le-tedaj dober pridelek žide pričakovati, če se v sobah, kjer se zidne gosence rede, toplota vedno njih naturi primerja, to je, na tisto stopnjo povzdigne, ktera jim je po njih domovini vlastna. Ondi, kjer se svilodi tako ne glestajo, se od leta do leta bolj zveržejo; vsako leto bo žide meuj, pa tudi slabeja bo. Potrebna gorkota se sviloprejkam najložej napravi, če se jim v zidanih pečeh kuri. Ravno tako bi bilo tudi želeti, da bi se v sobah, kjer se zidni červiči rede in leve kamini napravili, kteri bi ne samo sobe razgre-vali, ampak v njih tudi zrak čistili; o tem bom pozneje bolj natanko govoril. Gorkota, ki je svilodom potrebna, se uravnuje po R. toplomeru, kterih mora v sobah, kjer se svilne gosence gojijo, več biti, nekteri na mizah ali lesah, drugi pa v sobi. Svilne gosence se vale po navadi med 10. ali 12. dnevom, potem, ko so se bile jajčica v razgreti sobi za valjenje razstavile. To se pa ne zgodi vselej ta čas, ampak včasi pred, včasi pozneje, kakor namreč so bile jajčica čez zimo v bolj ali menj hladnem kraji spravljene in kakor so bile za valjenje v bolj ali menj topel kraj djane. Vse gosenčice se ne izležejo naenkrat in na en dan, pervi dan se jih izvali le malo, in še te se preč pomečejo, da se kar je moč enaki červiči izrede. Kdor pa hoče tudi te' zgodnje obderžati, jih mora v najbolj hladan kraj postaviti, jim pomalem ali pa celo nič perja toliko časa ne dati, dokler jih pozneje izvaljene gosenčice na gorkejem kraji in bolj pitane v rasti ne donite. Celi čas reje je po teh pravilih ravnati. Drugi dan se jih največ izleže; tretji dan pa le še malo. Ce so se jajčica v kakem hladnem kraji hranile, in če soba valjivnice ni pregorka, se tudi valjenje nekoliko časa zakasne, če je gorkeja, pa pospeši. Da bo svilorejec v sogreti sobi preveliko suhoto zmanjšal, in med tem, ko suhe severne sape pišejo, bo prav opravil, če nektere plitve sklede z vodo sem ter tje po tleh razpostavi, da izhlape. Kadar se pepelnato siva barva jajčic začne v vmazano belo premenjevati, je to najbolj znamenja, da se bodo červiči izvalili. Sedaj se dajo godni červiči s po-vikšavnim gledalom že v jajčicu razločiti. Da se še le izležene gosenčice iz škatlic od praznih mešičkov lažej odločijo in na prostorniši kraj prenesejo, se škatlice prekrijejo s preluknjastim belim popirjem, gosenčice pririjejo kmali skoz luknjice na verh papirja, kteri se z mladimi murvinimi vejicami, ktere imajo po 2 do 3 peresica pokrije, na ktere koj gosenčice zlezejo. Prenesejo se najložeje na deskah, ktere imajo v sredi navpik vdelan ročnik, za kterega se pri prenašanji prijemajo; na take deske se vejčice, na kterih gosenčice vise, pokladajo in od tod na lese, ktere so s papirjem pokrite, rahlo tako polože, da na lesi poprek leže. Ko gosence vedno večje prihajajo, potrebujejo tudi 147 večjega prostora; zato se morajo lese v posebne, prostorne s pečmi, levami, z duški na stropu in z zapahi na vratih previdene sobe spraviti, kjer se ena nad drugo po komolcu narazen nastavijo. Akoravno se svilna gosenca celi čas ne premakne čez dve pedi ne naprej ne nazaj, razun v bolezni, se ji mora vendar le prostor, kjer živi, v vsaki starosti, to je, po vsakem spanji razširiti. Cosence, ki so se iz 1 unče jajčic Izvalile, potrebujejo prostora tako-le: V 1. starosti, to je, od izvaljenja do 1. spanja 4 vatle po dolgem in 4 „ po širokem 2. „ to je, od 1. do 2. spanja 8 vatlov po dolgem in 8 „ po širokem 3. „ to je, od 2. do 3. spanja 19 „ po dolgem in • 19 „ po širokem 4. „ to je, od 3. do 4. spanja 45 „ po dolgem in 45 „ po širokem 5. „ to je, od 4. spanja, do- kler se ne zapredejo 100 „ po širokem in 100 „ po dolgem To je pač največji prostor; prav bi bilo, da bi ga gosence vselej imele; al povsod ni mogoče tako. Prostor se da pri veliki pazljivosti in čednosti tudi na 65 ali še celo do 70 vatlov po dolgem in širokem stisniti; toda tukaj ne gre prezreti, da, če so gosence v preveliki tesnobi, ne morejo prosto sopsti, njih ležišče postane nečedno, vlažno in kislo, iz česar se škodljivi sopari izcimijo. V poslednjem času ni varno zidnih gosenc spred oči pušati, da se jim pomaga berž ko jih kaj napačnega napade. — V 5. starosti, to je, po 4. spanji se morajo gosence vsaki drugi dan drugam predjati, ali pa staro ležišče dobro po- čediti, in s frišnim perjem nastlati. Kaj tacega bi se moglo včasih že tudi v 4. starosti storiti. *) (Konec sledi.) *) Pred nekoliko dnevi bi bil po nemarnosti dekle skorej ob vse svoje sviloprejke prišel, ktere sem zavoljo svojih opazk sam opravljal. Prepustil sem bil namreč dekli rejo sviloprejk za en dan, ker sem bil šel na deželo, da sem vidil ondi, kako ondi s sviloprejkami ravnajo. Kakor mislim, je dekla sviloprejkam naenkrat preobilo in pri tem še morebiti mokrega perja naložila, potem pa jih v nemar pustila. Ko sem se zvečer na dom vernil. zapazim veliko kopico vlažnega perja; gosencam se ga ni ljubilo jesti. Ponoči, ko sem jim perja dajal, zapazim med njimi nekoliko medlih, sključenih in rumenkastih gosenc, ki so bile drugo jutro že mertve; ravno tako se je godilo 30 drugim; te sem odbral še o pravem času od drugih, denem jih na čisto ležišče, in dam dobrega perja in toplote in tako sem večidel vse obvaroval, da mi niso poginile. 152 Kako na Laškem ravnajo murve in pa svilode? Našim murvo- in sadjorejcom v poduk. (Konec.) Toplota mora v sobah, kjer se zidni červiči rede, biti tolikošna: Od valjenja do 1. spanja 19 stopinj po R. ,j 1. spanja do 2. w 18 do 19 stopinj R. » *• n d0 3- » 17 d0 18 » n v 3. „ do 4. „ 16 do 17 „ „ potem pa dokler se červiči ne zapredejo, 16 stopinj. Ta gorkota je naturi zidnih gosenc primerna, in gotovo se prav dobro obnašajo, če se le vse gleštanje, kakor jim gre, natanko dopolnuje. Po tem ravnanji pridela svilorejec vselej zdrave, velike, težke in lepe kavalire ali kokone. Ce se pa gosencam tu popisana gorkota ne da lahko napraviti, se ni ravno bati, da bi ena nižja ali višja stopnja červičem veliko škodo napravila. Predpisana toplota se pa v dobro napravljenem prostoru prav lahko in natanko napravi in ohrani tako-le: Ce je v kaki sobi, kjer se svilodi derže, premalo toplote, se morejo v njih peči in leve za-paliti nekoliko, da se sobe razgrejejo in toplota povikša; ondi pa, kjer je prevroče, se morajo vrata in okna odpreti in zračni duški odmašiti, da se sobe razhladijo in da jih zrak dobro prepiha; razun tega je tudi dobro, da se okna z zelenimi vejami preprežejo, da skoz okna v sobe tako hudo sonce pripekati ne more, kar bi sviloprejkam močno škodovalo. — Sobe, kjer so sviloprejke, tamne deržati nima druzcga namena, kakor, da muhe tako zlo noter ne silijo, ktere sviloprejke močno nadlegovajo, in jimposebno v začetku zapredovanja veliko škodo napravljajo. Ce bi se muh ne bilo bati, bi bila sončna svitloba sviloprejkam ravno tako dobrotljiva in prijetna, kakor je sicer drugim živim stvarem! — Kakor je bilo že gori rečeno, mora svilorejec le pri primerni toploti in pri tančnem spolnovanji vseh družin opravil se dobrega pridelka nadjati. Letos sem zidne červiče (se ve da na Laškem) pri navadni gorkoti redil, in reči moram, da so se mi dobro obnesli. Akoravno se mi je ta skušnja prav dobro obnesla, vendar sem vedno te misli, da se zidni červiči v umetno napravljeni toploti bolj ponašajo. Moja ravno povedana skušnja je temu terdenju nasproti; toda vsako leto se kaj tacega ne zgodi, če ni vreme posebno lepo in stanovitno jasno. Za rejo svilodov, ki so se iz ene unče jajčic izvalili, ee potrebuje sploh: V 1. starosti 4 funte zbranega, čistega drobno razrezanega perja „ 2. „ 12 funtov „ „ „ „ „ 35 "*• >i 11 Y) 11 W *» n r> 4- r> 1:J0 n n n debelo „ „ „ 5. „ 732 „ „ „ celega perja K temu se šteje 95 funtov štibel in 70 funtov zgube, kar červiči perja niso obrali. Iz tega se vidi, da se potrebuje za vse iz ene unče jajčic izvaljene gosence deset centovin 73 funtov perja, tedaj skoraj štiri cente. Červičem se sploh perje v 24 urah po štirikrat daje, in sicer v začetku vsake starosti več, tako, da dobivajo v pervi starosti najmanj, v četerti pa največ piče; ko se pa spanje približuje, to je, proti koncu vsake starosti, se jim pa po m en j perja poklada. Tretji dan po vsakem spanji, so červiči najbolj' požrešni *), in v teh dnevih so červiči tako rekoč najbolj veseli, ker koj po prebudenji so nekoliko klaverni in trudni; ko se jim pa čas poslednjega spanja bliža, so splašeni in nemirni. Sploh se priporoča, da naj se z murvinim perjem varčno gospodari, kar se v treh pervih starostih lahko storiti da, ker ravno v tem času gosence malo pomalem zrejo; *) Prav stori, kdor gosencam te dni vmes med navadnim štirikratnem pokladanjem se nekoliko perja da. če se jim tedaj veliko perja navali, se jim velike postelje napravijo, ktere se lahko sparijo in skisajo in med zidnimi červi nevarno kužno bolezen napravijo. Kar se pervi čas perja prihrani, pride v poslednjih dveh starostih, kjer se ga res na kupe potrebuje, prav k pridu. V četerti starosti ne dela svilorejec preveč, če svojim červičem vsake štiri ure perja poklada. — V peti starosti se jim ga pa še po večkrat daje; toda vselej le toliko, da ga kmali in lahko pozobljejo, na to se jim zopet druzega prinese. Po redni in dostojni klaji v poslednji ali peti starosti se ravna pridelek Žide. Ce se jim preredko in premalo perja daje, ostanejo majhni in borni. Kadar je gosenca godna (10. dan 5. starosti), gre tkat in prest, čeravno je majhna ostala; sedaj se dostikrat zgodi, da je pretrudna, in se ne more zapresti; pogine v pričetem kokonu; dostikrat se ji nje perva slaba nit uterga, da odpade in več ne prede. Ce še tako dobro gre, izprede majhna in borna gosenca le majhen kokonček ali mešiček iz malo pridne svile. Da se zaprede, zdrava in čversta zidna gosenca 10. dan pete starosti po tem, ko se ni poprej nekoliko časa perja dotaknila, lazi sem ter tje nepokojna, poslednjič pa kakor oterpnjena z glavo na kviško obleži, kakor takrat, ko je spala. Da se jim sedaj suhe ogeršične slame, meteljnih šibinic, ali kakošnih družin, suhih vejic ali oblanic na lese, na kterih so bile gosence od pete starosti, da se tu zapredejo. Med zapredovanjem ali saj v začetku tega mora svilorejec paziti, da se v sobi nič hudo ne stresuje, sicer bi se perve tanke nitke utegnile potergati; gosenca bi skozi padla in bi več ne predla. Ravno taka škoda se zna svilodom po potresu hudega groma napraviti. V tem času mora soba tamna biti, da muhe sviloprejkam nadlege ne delajo, da se jim ne bo treba braniti in pred njimi zvijati, sicer bi se jim znala mreža pretergati. Čednost ležišča in čistost zraka je perva potreba sviloprejkam; torej je zanemarjal ne bo, kdor hoče bogat pridelek svile od svojih malih pa žlahnih živalic dobiti. Posebno skerb mora pa v 5. starosti do svojih svi-loprejk imeti, ker ravno v tem času se zrak po hlapenji červičev, po parjenji njih obilnega blata, in obilo poklada-nega perja hudo pokvari in spridi. Treba je v tem času po-gostoma zrak čistiti in okna, vrata in duške v sobi odperati. V osmih dneh se sviloprejke popolnoma zapredejo, in potem se pa kokoni poberejo.