List 37.
Kedaj sadimo sadno drevje.
To vprašanje so mi uže mnogokrat stavili, in tudi marsikedo izmed naših sadjarjev je bil tako vprašan, kar kaže; da naši gospodarji nimajo še povsem pravih pojmov glede pravočasne saditve, in zato gotovo ni odveč, če zopet enkrat razmotrivamo to reč v našem listu.
Odgovarjaje na to vprašanje moramo imeti najprvo to v čislih, da požene vsako seme in vsaka rastlina kali ali poganjke iz onih snovi, katere so nakopičene v semenu, oziroma v rastlini, in da se rast sploh more pri četi, le če je dosti primerne vlage, zraka in toplote. Ozirati se nam je pa dalje tudi na to, da potrebuje listje mnogo vlage, katero korenine srkajo iz zemlje ter jo potem dvigajo po rastlini navzgor! Ako seme najprvo požene korenino, podvrže se le naturnemu zakonu, kajti ako potrebuje listje posebno mnogo vode, mora pač biti poprej del rastline, ki more srkati vodo iz zemlje, in to je korenina.
Ako s tem pospešujemo rast drevesu, moramo skrbeti mlademu presajenemu drevju za korenine, predno more pognati listje. Korenine se brez dvombe delajo spomladi ter jeseni, to ve vsak, vendar je dobro znati, kedaj se delajo korenine najrajše, ali vsaj, kedaj se jih bode več storilo, predno ozeleni drevo, ako drevo jeseni ali spomladi vsadimo.
Gori smo uže rekli, da se delajo novi poganjki iz nakopičenih snovi ob primerni toploti. Iz tega utegne marsikdo sklepati, da je spomladanjska saditev boljša, ker za jesenjo pride zima, katera vsako rast uniči. R$Lv je, da ne zapazimo nobene rasti po zgornjih delih i§st*
290
line nekaj mesecev, vendar je v tem času kmalu za jesenjo in zgodaj spomladi v zemlji toliko toplote, da se rast pod zemljo oživi. Kdor je jeseni prisul drevje v zemljo v ta namen, da bi ga spomladi vsadil, najde spomladi po njem mnogo lasnatih koreninic, katerih jeseni gotovo ni bilo. To sem n. pr. opazoval na divjakih, katere sem jeseni prisul, da sem jih meseca ja-nuvarija ali februvarija v roki pocepil. Izkusil sem pa to tudi na drevescih, katera sem po zimi dobil in prisul, spomladi jih pa iz zemlje vzel. V prvem slučaji so se naredile korenine pred zimskim mrazom, v drugem slučaji pa še pred pravo spomladjo.
Iz vsega tega izhaja za nas, da bode drevje najbolje raslo, ako more, predno ozeleni, narediti še dovolj korenin, a to je brezdvombeno tedaj, kadar vsadimo drevje jeseni, a čim prej,  tem bolje.
Res pa moramo pri tem paziti da je les drevesa, katero menimo presaditi, popolnoma dozorel, in da je rast zunaj zemlje popolnoma pri kraji, kar spoznamo na tem, da se so naredili po novih poganjkih vrhovni popi. Če je tako, lahko pričnemo presajati.
Presajamo pa jeseni lahko toliko časa, dokler je zemlja rahla in ne premokra, kakeršna je po nekaterih legah dlje, po drugih pa manj časa. Kdor pa spomladi presaja, stori to prav kmalu, t. j. precej, kadar se zemlja osuši in se da obdelovati.