li
4 fciir
8eadaye and
......r i	.............
PROSVETA
___ glasiloslovenske narodne podporne jednote
^tearmil
UnMM II vvavnJIrf
1067 iNtk Uvadtli im
OffltS PnbllOAtloB! MIT Bovth Lavadale Ava. Tatepkoee, Rookw*li 4004
Ms* J« M
ML UM. M Ma M. AM M fli m w M iMk
55: chicago, ill., Četrtek, i«. junija (june i«), ims
fi.H Tnrli
fitev.—number 118
• <seH>nii iw mafltag at »padal rala af ggjga ggjrf it ti asrtlea llOt, AK^Otil, itlT, M^ortiid — Jwm 14, ISIS.
Eakon minimalne mezde sprejet v kongresu
gjftednik Ameriške delavske federacije pravi, ii je zakon pomanjkljiv, a upa, da bo izboljšan. Argument opozicije je bil, da je zakon neustaven m d* ga bo vrhovno sodišče razveljavilo. Provizije določajo denarno in za-porno kazen za kršitelje
em
Mhinjfton, D. C., 15. jun.—
ja kongresna zbornica je aj sprejela zakonski načrt jmalne mezde in maksimal-
i delovnika, ki so ga prej irili člani konferenčnih od-v obeh zbornic, z 289 proti jiaovi, nakar je bil poslan tu, kjer je bil tudi sprejet, ačrt. ki bo delno vzpostavil inerijo zakona NRA, kate-je vrhovno sodišče razgla-u neustavnega, določa milino plačo 25 centov na uro aluimalni delovni teden 44 prvem letu. V drugem letu unimalna plača 30 centov na delovni teden pa 42 ur. V letu bo delovni teden 40 po sedmih letih .bo minila plača zvišana na 40 cen-na uro. Delovni teden se v inih slučajih lahko zviša pod ijem, da delavci dobijo za rno delo plačo in pol. ikon ne krije onih delavcev, n&jo kolektivne pogodbe z lajalci. Izvzeti so tudi po-Iski delavci, mornarji, cest-iezničarji in nekateri dru-Iikon stopi v veljavo štiri ee potem, ko ga predsednik iAe. To pomeni, da bo stopU javo v prihodnjem oktobru, a William Green, predsed-toierifcke delavske federaci-n John L. Levvis, načelnik >ra za industrijsko organi-o, sta odobrila zakon. Prvi javil, da je zakon pomanjk-a upa, da bodo pomanjklji-kmalu odpravljene.
ozicija v obeh zbornicah je tfjala, da zakon ne bo od-1 depresije in da bodo imeli e«:a koristi le politiki, kate-bo poverjeno izvajanje za-■ Senator Francis D. Ma-demokrat iz Connecticu-fdejal, da je uverjen, da bo »Ino vrhovno sodišče pro-
0	ukon za neustavnega.
toneyju sta odgovarjala »rja Borah in Walsh. Bo-* dejal, da je regulacija de-ih mezd v industrijah, ki elekne v meddržavni trgo-potrebna v interesu javne nje in zdravja. "Zakon je narodne obrambe," je Borah. "Vlada mora dobiti t. da zabiti delavce, ki mo-larati za 12 centov na uro." ujetje zakona smatrajo za »zmajco delavstva in Roo-administracije. Roose-n voditelji obeh grup orga-j*W delavstva, Ameriške ^racije in Odboi* flJstrijsko organizacijo, ao bo zvišanje minimalne
jev«čalo kupno silo kakor
»dustrijske aktivnosti. Več
bo dobilo priliko do za-
■In«tem .se bo zmanjšala Mdnost.
J^jt zakona bo izvajal ad-katerega bo imeno-
Koosevelt. Imeno-j °dobriti senat. Pla-^■nutratorja bo $10,000
on bo imenoval ,ioseb-
7& vsako
J^0' "pada v območje
a., ''f, N«Jvišj« denar-
zav^okr-
1	im! 0	obe
"' V *miM» zako-
naje, vsota, za ka-^ ^rajfcani.
Borba za kontrolo sklada avtne unije
Opozicija napovedala vojno predaed-niku unije
Detroit, Mich., 15. jun.—Frak-cijski boj v uniji združenih avt-nih delavcev se je zdaj, ko je predsednik Homer Martin suspendiral pet članov eksekutiv-nega odbora, raaširil na drugo polje. Vprašanje je zdaj, katera frakcija bo imela kontrolo nad blagajno.
Člani skupine, ki so se sprli z Martinom, so obvestili banko, v kateri ima unija $100,000, naj ne da denarja nobenemu brez dovoljenja Geo. F. Addesa, katerega je Martin suspendiral kot tajnika-blagajnika unije. Poteg-nitev denarja iz unijskega sklada brez Addesevega dovoljenja bi bila nelegalna. Iz zadnjega finančnega poročila je razvidno, da je unfja potrošila $1,587,561 preteklo leto.
Larry S. Davidov, odvetnik u-nije, je izjavil, da je bil že sklenjen dogovor z banko, da slednja prizna podpis Delmonda Garata, katerega je Martin imenoval za tajnika-blagajnika po suspendiranju Addesa. Martinovi pristaši so tudi sprejeli resolucijo, ki pravi, da je kontrola nad blagajno v rokah predsednika in novega tajnika-blagajnika.
Suspendirani člani eksekutiv-nega odbora—Addes, Franken-steen, Mortimer, Wells in Hali— so se včeraj vrnili v Detroit iz Washingtona. Izjavili so, da bodo takoj pričeli z agitacijo med člani glede skliesnja izredne konvencije avtne unije, da razpravlja o odstranitvi Martina. Ako bodo uspeli, bo borba za predsedništvo na konvenciji med Martinom in Frankensteenom, vodjem opozicije.
Federalna vlada ie poeeduje 80,000 hit
Washington, D. C., 15. jun.— Odkar je federalna korporacija HOLC začela pred petimi leti posojevati denar na hiše, da reši lastnikom domove, ki so jih privatne ibanke tirale na boben, je sama prišla do danes v posest 80,000 hiš. Te hiše je vlada morala prevzeti, ko dolžniki niso mogli več odplačevati posojila. HOLC je v petih letih posodila na hiše čez tri milijarde dolar: jev. Dala je več ko milijon posojil in od teh je bilo samo — 30,000 docela vrnjenih. Vse kaže, da zapade še najmanj 35,000 posojil in federalna vlada bo bogatejša za toliko hiš.
Strela ubila osem
ljudi na Ogrskem
Budimpešta, Ogrska, 16. jun. —Strela je ubila osem oseb in več drugih Je bilo ranjenih v električni nevihti, ki je včeraj zajela velik del Ogrske. Vihar, spremljan s točo, je podrl več hiš in napravil veliko škodo v vinogradih.
Domače vesti
Obiski
Chicago. — Mary Smoltz iz Chisholma, Minn., je v torek obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete, kateremu je izročila pozdrave Matije Pogorel-ca. Mary potuje v stari kraj, Ribnico na Dolenjskem, na obisk in spotoma obišče sorodnike in prijatelje še v Detroitu in Clevelandu.
Novice iz Penne
Broughton, Pa. — Mary Ker-žišnik in Mary Šinkovec iz te naselbine odpotujeta v kratkem na obisk v staro domovino. Prva obišče svoj rojstni kraj Poljane nad Škofjo Loko, druga pa Les-kovico v isti okolici. Srečno pot in srečen povratek I — John Git-nik ml., član SNPJ, je odprl trgovino s sladkimi pijačami, sladoledom in smotkami.
Radio lz Milwaukeeja
Milwaukee. — V nedeljo, dne 19. junija, od devetih do polde-setih predpoldne bo tukajšnja radiopostaja WISN (1120 kilo-ciklpv) oddajala slovenske pesmi, ki jih bo pela slovenska mladina. Rojaki, katere doseže ta postaja, naj sporoče svoje vtise na dopisnici vodstvu postaje.
Clevelandske vesti
Cleveiand. — Zadnjo nedeljo je neki slovenski fant, čigar ime še ni znano, povozil z motoci-klom tri osebe v bližini Močilni-karjeve farme. Ena prizadetih oseb, mlada ženska, je bila težko ranjena. Fanta so zaprli. — Ob železniški progi so našli 12. t. m. rojaka Jožeta Talismana mrtvega. Podrobnosti še niso znane.
Francija povečala
svojo armado
i *
Milijon mož pod orožjem
Pariz, 15. jun. — Francoaka vlada je naznanila, da bo povečala stalno armado na milijon mož. To je njen odgovor onim, ki so odgovorni za obstoječo napeto situacijo v Evropi.
Zadevni dekret je bil včeraj bjavljen. Okrog 4000 rezervnih častnikov bo takoj atopilo v aktivno službo, da bodo vežbali re-krute. Armada je bila v zadnjih mesecih že trikrat povečana in šteje zdaj okrog 800,000 mož. Poleg armade bo Francija ojačl-la tudi oboroženo silo na morju in v zraku.	j
Pred dvema tednoma je francoska vlada naročila sto bojnih letsl v Ameriki, zaeno pa je odredila pospešitev produkcije letal v svojih tovarnah. V letalsko službo bodo potegnjeni mehaniki in drugi izurjehi delavci, ki so sedaj uposleni v tovarnah.
Militaristične avtoritete na-glašajo, da Francija ne sme zaostajati za nacijako Nemčijo. Ta, pravijo, ima že milijon mož pod orožjem in armado stalno jači.
Hague bi deporti-ral vse radikalce!
Stotak za glavo organizatorja!
Storija o teroriziranju rudarjev
London, Ky. — (FP) — Nagrada, ki je >bila ponujana za glavo vsakega organizatorja v okraju Harlarvu po bivšemu šerifu T. R. Middletonu, Je bila $100. Tako so povedale priče, ki so nastopile na obravnavi pred federalnim sodiščem proti baronom premoga, ki so obtoženi terorizlranja organiziranih rudarjev in kršenja Wagnerjevega zakona.
Martha Howard, žena nekega trgovca v Harlanu, je povedala, da se je v januarju preteklega leta oglasil v njeni hiši šerifski deputij John Hickey. Dejal Je, da je reprezentant šerifa Middle-tona in da ji bo ta izplačal sto dolarjev za vsskegs organizatorja, ki bi ga ona izvabila v samoten kraj, "kjer bi šerif obračunal z njim." Howardova je ponudbo odločno odklonila. Hi-ckey je eden izmed obtožencev, kl se morajo zagovarjati pred sodiščem.
Clarence Middleton, brat bivšega šerifa. Je povedal, da mu je Pearl Basshan, direktor Harlan-Wallins Cos! Co., obljubil mesečno plačo, če bo organiziral grupo "vigilantov" proti rudarski uniji.
Druge priče so povedsle, ds so pobojnlki streljali na Marshalla Musicka, organizatorja rudarske unije, in njegovo šeno tri dni pred umorom njunega sina Ben-netta. Med pobojnlki so bili trije bivši d e p u t i J i—Frank' White, L. E. Bali ln Bob Kld- j rldge. Nekaj tednov pozneje je bil napaden iz zasede ln ustre-, I Jen IJoyd Clouse, organizator, rudarske unije. '
Koncentracijsko taborišče za ameriške komuniste
Newark, N. U 15. jun —Frank Hague, župan v Jersey Cltyju in podpredsednik osrednjega odbora demokratake stranke, je pri zaslišanju pred federalnim sodiščem dejal, da je on za deporti-ranje vseh tujerodnih radlkal-cev, one, ki so bili rojeni v Ameriki, pa naj bi vlsds poslsls v koncentracijsko taborišče v Ala-ski. Civilne svobodščlne, ki Jih gsrsntira ameriška ustava, ne bi smele veljati za ljudi, ki propagirajo strmoglavljenje ameriške vlade.
* Hague je nastopil kot priča v; zvezi s tožbo, katero sta vložila proti njegovi administraciji Odbor za industrijsko organizacijo in Unija za ameriške civilne svobodščlne. Zaslišanje glede peticije o izdanju injunkcije, ki bi prepovedala zatiranje svobode govora In zborovanja v Jereey Cityju po županu In drugih mestnih uradnikih, se vrši pred federalnim sodnikom W. Clar-kom.
"RdečkarJI nimajo pravice izražanja, ako Je njihov namen uničenje ameriške vlade," je dejal Hague. "TI v bistvu niso ameriški državljani, temveč ne-zaželjene osebe."
Hsgue je izrszil svojs mnenje glede deportscije radikalcev v odgovoru na vprsšanjs, katers mu js stsvil Spalding Frazer, pravni zastopnik CIO in Unije za ameriške civilne svobodščlne. Ko Je Frazer vprašal župana, ali je on za to, da Amerika pošlje one, ki verujejo v Stalinove, Hitlerjeve in Mussolinijeve doktrine, tja, "odkoder so prišli," Je Hague odgovoril, ds jih Je treba izgnati, ne poalati.
Delavski odbor udaril jeklarsko kompamjo
Chicago.—Federalni delavski odbor je odredil, ds mora Burn-side Steel Po«jndry ('o. razpustiti kompanijsko unijo In pogajati se g unijo Amalgamated Assn. of Iron, Steel k Tin Workers v svrho sklenitve pogodbe. Obdolžit ve, da Je kompanija odslovila pet delavcev zaradi unijskih aktivnosti, Je odbor zavrgel.
katastrofalne poplave v cen-
TRALNI KITAJSKI
150,000 Kitajcev utonilo v nižinah ob Rumeni reki
VOJNE OPERACIJE USTAVLJENE
Sanghaj, 15. jun. — Vsled silnih deževnih nalivov je Rumena reka prestopila svoje bregove, podrls nasipe ln poplavila nižine v obsegu več tisoč kvadratnih milj. Vae kaže, da je Kitajsko zadela največja povodnja katastrofa v njeni zgodovini.
Japonski vojaški inženirji poročajo, da je še okrog 150,000 kitajskih civilnih prebivalcev u-tonilo. Vsi poskusi, ds zajezijo reko, ki je podrla naaipe ob 60 milj dolgi črti, ao ae izjalovili. Usoda japonskih čet, kl se nahajajo na poplavljenem osem-lju, nI znana. Možnost je, da Je več tisoč japonskih vojakov u-tonilo.
Voda je porušila glavne nasipe med meetoms KingŠuj in Cengčov, na pozorišču japonskih vojnih operacij v centralni Kitajski, in zalila vsllk del o-zemlja provinc Honan, Anhvej ln Kiangsu. Iz teh provinc se je že prej umaknilo 80,000,000 kitajskih prebivalcev, ko je japonska oborožena sila obnovila prodiranje. Poplave so zdaj pognale proti zapadu več milijonov drugih prebivalcev.
Japonaki letalci, ki opazujejo poplavljeno ozemlje Is
ročajo, da je voda izpremsnlla ozemlje okrog Cungmova in Kai fenga v jezera. Veliko število mest in vasi je izginilo pod vodo.
Povodnji so ustavile japonske vojne operacije pri Cengčo-vu. Japonske čete so ss umaknile v hribe.
Japonske bojne ladje so odrinile iz Ankings, mesta, ki so ga Japonske čete nedsvno zassdle, po Rumsni reki proti Matovče* nu, kjer so Kitajci zgradili utrdbe, da preprečijo japonsko prodiranje po tej reki proti Hsn-kovu, kjer je sedež kitsjske vlade. Na tej reki v bližini Kluki-anga se nahaja ameriška topni-čarka Monocay, ki Je bila poslana tja, da zaščiti lastnino ameriških državljanov.
Hongkong, 15. jun. — Japonski letalci so včeraj ponovno napadli predmestja Kantona, glavnega mesta južne Kitajske, z bombami. Dvajset letal je metalo bombe, ki pa niso povzročile velike škode.
Thomas bo debati-ral po radiu s Hague jevim pristašem
New York. — Prihodnjo ne-deljo, 19. junljs, ob 9:80 vzhodni dnevni čas (dsyllght savlng tlme) se bo po radloomrežju Co-lumbla Broadcasting Hystems vršila zanimiva debsta med Normanom Thomaaom in Johnom A. Matbewsom, glavnim pravnim zastopnikom notorlčne-ga župana v Jeraey Cltyju Franka Hagueja.
Nov relifni načrt pred illinoisko zbornico
Springfield, lil., 16. Jun.-~Ko. sllcijs demokratov In republikancev, članov zborničnega odseka za apropriacije, je priporočila v sprejetje zakonski načrt, da država prispeva is svojs bls gsJne dodstno vsoto $11,200,000 zs finsnrirsnje oskrbe brezposelnih v tem letu. Governer Horner je proti dodstni apropriacij! v te svrhs.
Laboriti kritizirajo Chamberlaina
Chamberlain priznal fašiatične napade na parnike
I<ondon, 15. jun. — laboriti in liberalci, ki so jih napadi španskih fašističnih letalcev na angleške parnike v španskih vodah vznemirili, so včeraj kritizirali premierja Chamberlaina. O-čitali so mu, da njegova vlada noče podvzeti drastične akcije ln mirno gleda na način bojevanja, ki je pred 21 leti potegnil Ameriko v svetovno vojno.
Clement R. Atlee, vodja abo-ritsko manjšine, je dejal, da se je Chamberlain izneveril načelu, ki ga je Anglija branila vsa zadnja leta, ker noče odrediti drastične akcije proti španskim fašistom. Atlee je okrcal premierja potem, ko Je slednji priznal, da so fašistični letalci u-prizorlli 22 nspadov na angleške parnike v španskih vodah. Chamberlain Js v odgovoru na očitke priznal, da je njegova vlada v zagati, it katere še us vidi izhods. Izjavil js, da bo ponovno protestirala pri fašističnem režimu, Čeprav je U ignoriral vse proteste, ki Jih Je prsjsl lz Londona.
Družba se mora pokoriti razsodbi
Federalno sodišče naslovilo ultimat direktorjem
New York. —(FP)— Denarna kazen in zapor pretita direktor jem in uradnikom Remington Rand Corp., ki izdeluje pisalns stroje in pissrniško opremo, če ns bo do 15. julijs uposiils 4000 stsvksrjsv v smislu odloka fs-deralnegs delsvskegs odbora ln priznala unljs Ameriške dslsv-ske federacije kot predstavnico dšlavcev, ki so uposleni v njenih tovarnah.
Tako se glasi ultimat federalnega prizivnega sodišča, kl Je bil pravkar objavljen. To sodišče ima nalogo, da prisili korpora-cijo v izpolnitev odloka delavskega odbora.
Ultimat sodišča je uničil zadnje upanje korporacijs, ds ss bo izognils odloku dslsvskegs odbora. Ons Js tlrsls zadevo dvskrst pred federslno vrhovno sodlščs, tods ni uspels.
V peticiji, ki jo je po porszu pred vrhovnim sodiščem vložils pri prizivnem sodišču, Je nagla-šala, da bo utrpela veliko škodo, če se bo morala podvreči odloku delavskega odbora ln uposliti stavkarjs. <Ns peticijo Je sodišče odgovorilo, da Je za posledice, ker je kršila federalni zakon, sama odgovorna, zato mora trpeti tudi škodo.
Korporacija ima tovarne v petih državah. Največje so v Middletonu, Conn., Syracusu, Klrnl-ri In Ilionu, N. Y. Naslednji dan po ultimatu sodišča Je korporacija odpustila 600 stavkokazov v tovarni v Syracusu, da napravi prostor za bivše stavkarjs.
Cerkvena organizacija obsodila pobijanje nebojevnikov
New Vork. — Kksekutivni odbor sveta Kristovlh cerkva je sprejel resolucijo, v kateri ostro obsojs pobijanje civilnih prebivalcev v Španiji in na Kitajskem. Člani tega sveta so protestantski škofje v Philadelphiji, New Vorku In Princtftonu, N. J. Ti so tudi naalovill oster protest ameriški vladi, ki dovolju-Je prodajanje bomb in bojnega materiala Japonski, Italiji in Nemčiji.
fašistični letalo pobijajo spanskebecunce
Vladne čete zasedle novo obrambno črto
NAPAD NA PARNI. KE V PRISTANIŠČIH
• aamhmhmaama
Hendaye, Francija. 1«. Jun. — Španska armada, ki ss trudi, da ustavi prodiranjs fašistov proti Valenciji, glavnemu pristaniškemu mestu ob Sredozemskem morju, je zaaedla novo obrambno črto ob roki Mijares, pet milj jušno od Castellon de lai Plans, msata, ki so ga uporniki okupirali zadnji pondsljek. General Joae Mlaja, poveljnik loja-listične armade, se je umaknil proti reki po padcu Castellon ds Is Plans.
Njegove čete so zassdle ob-rsmbne pozicije na južnem bregu omenjene reke. Včeraj so dospele »ove lojalistične kolone na to fronto, da preprečijo prekoračenje reke ln fašistično prodiranje proti Vslsncijl. ,
Fašistični letalci nadaljujejo svojs destruktivno dslo. Včsraj so ponovno napadli t bombami Bsrcslono, Ssgunto, Valencijo ln vsč drugih obrsžnih mest. Bombe, kl so Jih vrgli, so zanetile ogenj ns štirih ladjah v vslen-cljeksm pristanišču. Francoski parnik Brlsbsns, ki se nahaja v pristanišču v Doni j i, Je bil v«e-raj ponovno napaden iz araka. Ta Je bil le tretji napad na parnik v zadnjih dneh. Trijs mornarji «p bili ubiti, ko so fašisti napadli parnike v valencljsksm pristanišču. Bombe so porušlls tudi 22 poslopij v Valsnoijl.
Fsšistični letalci oo včeraj bombardirali Ipansks begunce iz Castellons, ki so bežali v Valencijo. Koliko beguncev so bomba ublls, v tem momentu ni znano.
Včersj so se spopadli fašistični in lojslističnl letalci v zraku nad Ssgunto. Bltks je trsjsla e-no uro in vssks stranka Js iigu-bila eno Istalo.
Valenclja* 15, Jun. — 15,000 beguncev, raztrgsnlh ln lačnih, Je včersj dospel" v Valencijo iz province Castellon na ssvsru. Število beguncev, kl prlhsjsjo v to mesto iz distriktov, kjer divjajo bitke, narašča. Avtoriteti so v skrbeh, kako bodo nasičeva-le veliko armado beguncev.
Francoska policija
protektira Lindbergha
»t. Brieuc, Francija, 16. Ju —francoska policija Je podvzela posebne korake, da zaščiti polkovnika Chsrlsss A. Lindberg-hs, glavnega ameriškega letalci In njegovo družino, kl ss nshsja na frsneoskem otoku Illlecu. Llndbergh, ki Je gost v hiši svo-Jegs prljstelja dr. A. Carrelr ameriškega zdravnika In učenji ka, Je dobil več grozilnih pisem v zadnjem času.
Hitlerjeva policija
aretirala pisatelja
Berlin, 15. Jun — Ernst Wle-chert, nemški pisatelj, Js bU včersj aretiran. On si Js nskopsl 1 Jezo nacljsklh avtoritet, ker Je v svoji knjigi kritiziral zatiranje protestantov in ker se Je zapletel v konflikt z nacijsko dobrodelno organizacijo.
Eksekucija špionov v sovjetski republiki
Moskvs. 16. Jun.—Iz Kaborov-ska Je prišla vest, da Js bilo 17 oseb, kl so bile aposnsne za krive špionsže, ustreljenih v sovjetski republiki Blrobidjanu. Ta republike, v ksteri živi veliko Židov, leži ns skrsjnem koncu Sibirije.
-PROSVETA
4 h THK fCN!.l<iH+ltM»lKNl
•UMMJ IN LASTNIMA »UJt
roaroiNi jaosors
Onm w Mj IIIM I krik*|
Ntr^tlM M	ClItoeM
MM M M*. HM M Ml teto. 114« m «atH lato: » MM »im m «ato hm, M M pai tata; a« '
UMUf m M arataja Saka»« litorara« mMm (drtlaa. rmiL šmmrn. pmmi M.) aa	»-iMJatoU. to t ata*
fta la »HlaiU »Itolai
PKOHVKTA
MC7-M Sa. La«*Sala Aa*. O
		
	^138	
		
DaUia, v ufclapaju na primer Im>m aa M*knu ptMM-nl, 4a »»' aatatM. PaaovMa Ja	(Sar »1. m Ja a tata da aa va*	IVtoi, pota« »aAa»a datumom p«tafcl« aa-lat t M uaUvi
Newjerseyjska "demokracija^
Ko »mo zadnjič opozarjali na katoliitvo "demokrata" Hagueja, župana v Jer*ey Cityju, Ukrat še niamo vedeli, da je katoliško mnenje v Ameriki o tem "demokratu" razdeljeno. Zdaj vemo, da ae ga nekateri katoliški listi aramujejo. Na primer katoliško krščansko-so-clalno glasilo The Catholic Worker je krepko ožigosalo hagueizem v Jeraey Cityju.
Kljub temu je dfktatorček Hague še vedno ljubljenec velikega števila katoliške duhovščino v Ameriki. V The Nationu Čitamo, da je pred nekaj tedni bila velika pojedina v Nevvar-ku v čaat nekemu "fathru" Tooheyju. Pri tej pojedini, pri kateri je bilo navzočih mnogo odličnih politikov z governerjem države New Jcrsey vred, je nokl John A. Matthewa, ki noai naalove "Advisory M hm ter in Chancery, Papal Chamberlain" in "malteški vitez", Izjavil sledeče:
"Norman Thomaa (socialistični voditelj), čuvaj se! Ako prideš s svojimi pajdaši vred v New Jeracy razkristjanjevat krščanstvo, te bo velika katoliška masa odvlekla proč, bodisi z brqdom, podzemsko železnico ali z drugimi sredstvi!"
Matthews je z gornjimi besedami povedal« kako on pojmuje demokracijo. Pojmuje jo tako, da svobodh govora pripada le "veliki katoliški masi", nikakor pn ne socialistom, ki so kratkomalo "komunisti", kadar se hočejo po-služlti svobode govora 1
To Je "demokracija" oflclelnih reprezentan-tov katoliške cerkve v Združenih državah, obenem Je to "demokracija" Hoarstovih demagogov in ostalih členov burbonske alijance, kakor tudi Frankova v Španiji. Mussollnijeva v Italiji in hitlerjunsko-innltzerska v Avstriji; te vrste "demokracijo" obožava tudi pater Hlinka v Slovaki j i in seveda naš slavni pater Kazimir v Sloveniji, ki jo nedavno tega pisal,
da je Prosveta komunističen list!
""•T :•
Razume se, da newjerseyjsku "demokracija" te vrste je nadalje pri srcu — šarlatanom, gan-geženi in licemercem ter Inkvlzltorjem vsako vrste, kajti vsi ti hočejo Imeti popolno svobodo govora in sploh vseh sredatev propagande — le zase in nobene svobode za one, ki zahtevajo civilne svobodščine, torej demokracijo za vse poštene ljudi!
Na drugem koncu te čedne linije vidimo tudi komuniste Stslinove znamke, ki so zadnje čase skrpucali svojo "demokracijo", na podlagi katere je vsaka komunistična diktatura — demokracija, vsaka prava demokracija, ki odklanja vsako diktaturo, je pa — fašizem.
Ptiči se poznajo po perju, sovražniki demokracije pa imi avojih perverznih "demokracijah!"
1/
Hullu se je posvetilo
Glasovi iz nageljbin
Zanimive beležke
Piknik mladinskih zborov
Cleveland. — Prijatelji mladine in ljubitelji slovenske pesmi se bodo gotovo v velikem številu odzvali vabilu mladih pevcev in pevk, da se udeleiijo piknika Združenih mladinskih pevskih zborov v nedeljo, dne 19. junija, na prostorih Slov. društvenega doma na Kechar road v Euclidu, Ohio.
Res je, da ae letno vrši ogromno število piknikov in zletov. Nekatere skupine jih prirejajo iz potrebe, druge vsled običaja in tretji v zabavo. Piknik Združenih mladinskih zborov je pa eden najbolj pomembnih, kajti v štirih letih bo to šele drugi piknik skupnih zborov, prirejen bo v zabavo mladih pevcev, pevk, staršev in prijateljev in obenem pa seveda gre prebitek tega piknika za nadaljnje učenje zborov.
Ako vam ugaja petje, ples, vesela družba in prosta narava, se .gotovo udeležite tega piknika. "Slavčki", "SkrjančM", "Kanarčki" in pevci in pevke mladinskih zborov z VVaterloo roada in Holmes avenije vas bodo radostno pozdravili in vam ob raznih prilikah izkazali svojo hvalež nost.
V nedeljo, 19. Junija, ko bo zopet praznik mladine, vsi na piknik Združenih mladinskih pevskih zborov, ki se vrši na prostorih Slov. društvenega domt* na Recher road y Euclidu. Na svidenje !	Ančka Traven.
Nekaj iz Zidanškove torbe Sharon, Pa.—-Poročila iz moje torbe so se že tako zakasnila in zaprašila na polici, da bo treba nekega lepega dne poklicati ml-atra Trunka, naj privleče svoje krtače iz žepa in okrtači najprej svoj prah, potem pa naj pride še k meni. Moje police so namreč tako zaprašene, da ga lahko zagotovim, da bo imel več mesecev dela v moji pisarni, v svoji pa menda vsekakor še mnogo več. Nekatere stvari in dogodki čakajo že čez 55 let, pa ne morejo priti na vrsto, toliko jih je.
Sedaj mi delajo skrbi razne proslave, ki so se obdržavale v maju v raznih naših naselbinah po vaeh Združenih državah. Mesec maj je v prvi vrsti posvečen zavednemu delavstvu vsega sveta. To upoštevajo v dobršni meri člani in članice SNPJ,
Baškar sem čital poročilo br. Antona Valentinčiča iz Sharona o agitaciji za ustanovitev novega a. p. društva SNPJ v tej naselbini, Sel je na delo z Jožetom Garmom In Albinom Cvelbar-jem in v kratkem so vsi trije skupaj pridoMll toliko članov, da se je društvo ustanovilo. Na u-stanovni seji 5. junija je že bilo 15 mladeničev ln mladenk vpisanih v novo društvo in izvolili so si začasni odbor. Povabljen sem bil na ta sestaneik tudi jaz, da s|>oznam naše nbve mlade člane in sestanka sehi se udeležil. Sedaj ima tudi nkša naselbina angleško poslujoče društvo, za katero ae je delovalo že dolgo časa. Kakor ao ml povedali, bo nove člane zaprisegel in vpeljal predsednik SNPJ br. Cainkar. Novemu društvu naše mladine želim obilo uapehp in napredka! 2e-
lim, da bi raslo in napredovalo ter bilo aktivno v prednjih vrstah, tako da bo ob svojih obletnicah, k sebi pritegnilo mnogo članov in občinstva!
Zadnjič sem se udeležil alavja 30 letnice društva št. 88 SNPJ v Moon Runu, na katerem Je bil glavni govornik Filip Godina, u-pravnik jednotinih publikacij. Bilo nas je nad 1500 na tem slavju. Ustanovitelji društva 88 SNPJ so bili pač lahko ponosni na svoje delo. Taka čast čaka člane vsakega društva, ako se za svoje društvo zanimajo in zanj delujejo. Taka čast čaka tudi naše novo mladinsko društvo v Sharonu. MOonrunsko društvo ima še šest ustanoviteljev, ostale pa že krije zemlja ali pa so se preselili. Med pionirji v Moon Runu sem videl Leharda Mihona, s katerim sva več let skupaj delala na Jesenicah, sedaj ava pa oba že več let siva, tako tudi F. Godina, ki je pionirjem moonrunske-ga društva v imenu jednote poklonil lepa darila za njihovo delo.
Želim, da bi odrasli člani in članice povedali svoji mladini, kar sem tukaj zapisal, da Jim toplo priporočam, naj pridejo pod >krilje Slovenske narodne pod-[Hjrne jednote, 'ki jih bo rada sprejela. Med mladino sem vedno dobrodošel povsod in se rad i njo zabavam. Tako bom delal tudi v <bodoče. Žalostno <pa je videti slovensko družino, če ne spada k slovenski podporni organizaciji. Zal, da se ne zavedajo pravega pomena medsebojne pomoči, ki jo nudijo naša društva, dokler ne pride bolezen ali nesreča, a takrat je navadno že prepozno. Zato apeliram na vse tukajšnje starše in njihove si-, nove ter hčere, da se vpišejo v novo društvo takoj, da bodo med ustanovitelji tega društva, /oe Garm in Anton Valentinčič in Albin Cvelbar se še vedno na delu za novo društvo, da bo imelo lepo število članov že tifkoj ob začetku.
Veseli me, da so v novo društvo dobili tudi njojo mlado šofer-ko Albino Trojar. Žal, da n^pem njeno mater dne 27. maja naprosil, da me bi njena hčerka peljala na Moon Run na slavje, namesto domov. S tako mladenko je pač krasna vožnja. Toda tega sem se domislil šele takrat, ko me je domov pripeljala. Rčfcla je, da brez dovoljenja staršev me v tako daljavo ne sme peljati. Seveda pa sem bil zelo vesel ln hvaležen, da m i je njena mati to uslugo naredila, oče pa je ponovil polletno naročnino, vsem skupaj pa gre Iskrena zahvala. S Trojarjem ga bova lahko spila par čaš na veselici društva JSKJ 25. junija* njegove hčerke pa bodo igrale lepe komade v Slov. domu. Pridite jih poslušat in prepričan seni, da se vam bodo dopadle. Tudi podpisani je član jednote. Sploh smo skoro vsi okoliški rojaki pri omenjenem društvu, tako tudi pri SNPJ, pa se dobro razumemo med seboj. Vsled tega ae tudi pričakuje velika udeležba na omenjeni veselici z vseh krajev, tako tudi od društva 333 SNPJ. Rad se bi spoznal na| tej prireditvi s Paulo Glogovškovo, da se bi kaj
Komaj dva dni Je tega, kar smo na tem meatu povedali, kako smešno je od državnega departmenta v VVashingtonu dajati moralistične lekcija diktatorjem v Evropi in Aziji v obliki protestov zo|»er ubijanje civilistov z Inimbami iz letal — nuni tem, ko Amerika zalaga ubijalce z materialom za ubijanje.
Mister Hull, državni tajnik, se Je vsekakor ssviflal tega dejstva, kajti takoj )h> svojem protestu proti "barbarstvu v Španiji in Kitajski" je pričel akcijo, da se ustavi Izvoz letal iz Združenih držav na Japonsko
To je prvi korsk, kl šele nekaj pomeni — korak, ki pri fašističiio-miiitariatičiiih razbojnikih več zažele kakor vsi Itombastičnl protesti in moralistične pridige iz VVashingtona. Ne samo japonskim ubijalcem na Kitajskem, temveč tudi italijanskim in nemškim ubijalcem v Španiji je tretm docela zapreti ameriški trg z vsem materialom, ki količkaj aluži bojnim ma* šinam.
Dobra pa razumemo težave, ki čakajo ameriško vlado pri tej ekeiji. Vlada ne more
, (Dal* v aadaji tofasLI
pogovorila z ozirom na Barbiče-ve dopise, za katere je toliko zanimanja, paziti pa moramo, da naa ne bi mister Trunk okrtačil, kakor je mene že večkrat, česar se pa seveda ne bojim, ker vem, da on bolj potrebuje krtače^ja kot mi. Glede reje prašička pa je najboljše, da se zaupa sv. Antonu, ki je velik priprošnik za take živali, da jim parklji ne odpadejo. Frank Barbič ima dokaj bistro, oko za vse, pa je Še mene zasačil, ko sem se na Moon Runu parkrat zavrtel. Dne 12. junija nisem mogel na Blaine, kajti obhajal sem god sv. Antona« Dne 25. junija bo veselica v Sharonu in dne 26. jun. na Moon Runu, kjer se bo vršilo veliko slavje dneva SNPJ, katerega ne smem prezreti Dne. 27. nov. pa bova z "mojo staro" obhajala 20 letnico najinega skupnega življenja.
Tukaj sem vam podal cel koledar prireditev ia proslav. Ce bodo od vseh strani skupaj čestitke letele k meni, si bodo nasprotniki SNPJ vse svoje nohte zgrizli, žabji kovači vse osle podkovali* Trunk pa vse krtače skupaj zvlekel, tako da jih bo imel dovolj za vse svobodomiselce. Vsa ta njihova jeza pa nič ne izda, kajti mi delamo za pošteno in koristno stvar — za našo Prosveto in našo SNPJ!
Anton Zidanšek.
rv«
General Kaišek, vrhovni poveljnik kitajske armade, pregleduje »kupino novih častnikov.
Dva piknika
Waukegan, 111. — Tukajšnji klub št. 45 JSZ priredi piknik v nedeljo, dne 19. junija, na Sta-novnikovi farmi na Buckley rd. Klubovo članstvo uljudno vabi vse delavstvo iz tukajšnjih dveh naselbin, da se udeleži klubovega piknika v veli-kem številu; uljudno vabimo tudi rojake iz vseh bližnjih naselbin. Zabave ne bo manjkalo, okusne indijanske pečenke tudi ne; preskrbel jo bo Mahnič, ki je mojster v takih stvareh, Judnič pa bo njegov "ksel", medtem ko bo Peklaj skrbel, da ne bo nihče žejen in Anna Mahnič bo pripravila dober prigrizek. Zato pa vsi na nedeljski piknik! Komur ni prostor znan, naj se pelje po 22. cesti do Five Point, kjer se cesta cepi na pet strani, od tam naprej pa naravnost zapadno, čim pa prevozi drugo železniško progo, se naj ustavi in naj krene na prvo farmo na levo stran ceate, kjer se bo vršil naš piknik. Kdor se bo hotel peljati z zadružnim tro-kom, mu bo na razpolago vsako uro od enajstih do dveh.
Zadružna zveza za Waukegan in North Chicago priredi svoj letni piknik peto nedeljo v juliju, to je 31. julija, na Chelerjevi farmi, kjer lani. Več o tem pikniku pozneje. Uljudno se vabite na oba piknika, najprej pa pa nedeljskega, ki ga prireja na* klub.	Poročevalec.
Razmere pa take!
Blaine. O. — Redkokdaj se o-glasim v Pruaveti, pa tudi sedaj nimam nič dobrega poročati, o slabem pa ni vredno govoriti Razmere, kakršne so danes, ao take, da še za kruh se kmalu ne bo moglo zaslužiti, da ne govorimo o klobasah alj. meau. V tej deželi sem že čez 30 let, pa tako alablh razmer še ni bilo kot ao ' sedaj. Velika draginja, zaalužek pa majhen. Kapitaliati nam ne dajo dela, Bog pa a njimi drži. kajti aprva je kazala dobra letina. pa je dobri Bog kar čez noč vse nazaj vzel. Pravijo, da Je 1 usmiljen, a jas ga ne morem hvaliti. Ce bo šlo še nekaj časa
tako naprej, še društva ne bomo mogli plačevati, društvo pustiti pa bi tudi bilo težavno, ker človek nikdar ne ve kdaj ga dohiti bolezen in nesreča, kakor je zadela nesreča mojega. zeta Jakoba Kasko pred poldrugim letom, da je za vse življenje pohabljen. Ampak društvo in jednota pomagata v slučaju bolezni in nesreče. Dne 26. junija pa poteče leto dni, kar je umrl moj svak Peter Guna, ki se ga spominjamo vsi sorodniki. Naj v miru počiva. Kadar se bodo razmere izboljšale, bom kaj več poročal.
Louia Androna, 333.
Rekordi iz strahu
"Pie in the, Sky"
Herminie, Pa.—Ako mi Či£a-telji ne zamerijo, bom nekoliko odgovoril mojim kritikom, četudi je nekam pozno} ako bi molčal, bi rekli, da sem z molčanjem obsodbo podpisal. Najprej želim poudariti, da se niaem moge načuditi pripombi br. Molka urednika naše Prosvete, katerega sem vselej zagovarjal in čislal in ga še. Ke morem razumeti kako je tolmačil moj dopis z dne 12. maja» h kateremu je dodal svoj komentar,. da sem pripravljen podreti sklep konvencije in celo zavreči socialistične principe.
Resolucija vvestmorelandske federacije društev SNPJ je bila namenjena adinole članom tega okrožja oziroma Penne, ni pa bila namenjena drugim državam, v katerih so sedeži naših društev. Resolucija ni zahtevala, da morajo postati naši člani demokrati, temveč edinole za letošnji edinstveni slučaj, da se pre-iskusi strokovno (organizirano delavstvo Pennsylyanije, ali postaja dovolj zmožno, da ustanovi svojo lastno tretjo stranko.
V pittsburškem Pressu sem čital članek dva tedna predno sem predložil omenjeno resolucijo v Claridgu, ako bo Kennedy prejel dva milijona glasov, pri primarnih volitvah na iniciativo CIO, da bo to pomenilo, moč organiziranega delavstva v Penni in da ne bo potem prilike nazaj k odprti delavnici za kapitaliste. To ,mi jedalo povod, navduševati ljudi, da je dobro, ako ae udelešimo primarnih volitev, ker vem koliko smo že trpeli vsled odprte delavnice, svoje lastne soc. liste pa itak nimamo. Priporočilo bojkotiranja volitev vsled tega, ker niso sodrugi imeli svoje liste, je pa zanemarjanje državljanskih prayic in to lahko priporočate prizadetim Henryjem Dobom, katerih je seveda še vedno dosti. Poznam tsdi druge podporne organizacije, ki se tudi naslanjajo na socialistične principe, in to že dolgo prej, predno je bila naša SNPJ ustanovljena, pa iste tudi poučujejo in priporočajo kandidate, kl so neodvisni od starih političnih strank. Ampak društvom ne zabranjujejo tako strogo kakor pri nas rabo državljanske moči. Podpisani se je držal principov S. P. do Kennedyjeve kandidature in to je bilo prvič, da je voM sa govsitierskega kandidata, ki ni bil na soc. listi, glasovnice se pa poslužuje že 29 let Zakaj je volil in priporočal njegovo Izvolitev, je že pojasnjeno.
Br. Joe Vidmar ia MUwaukee-ja me vprašuje, kako bo La Fol-lette sapoalll vse delavce, jih dobro pkčeval in pri tem ohranil kapitalisetn. To naj bi rajši Jože vprašal Phillips U Folletta samega, ker najbrž ve bolje računati kot midva. La Follette (Dalja aa s. vtraai.)
Pred nekoliko desetletji bi anutral J ki jih dosegamo pri današnjih > vanjih za nemogoče. prekašajo prejšnja prvenstva in ni bodo tudi pri naslednjih olimpLu^ itavili v senco marsikateri Xrd F* vidi danes morda neprekosljiv To i * 11 prestanega športnega razvoja ljJl!^ rajen vežbanja je še nekaj, kar uJZv veka za čudovita telesna dejanja iT?!! zasenčujejo celo zmage olimpijcev ToT^1 ni strah.	_	' UJC|
Sledeči primeri, ki jih je zabeležil zavnH telesno vzgojo ameriškega HarvardovJ!! čUišča nam pokažejo, kaj more storiti v K za življenje človek, ki je v normalnem liT ju vse kaj drugega kakor športni mojster
Posebno poučhi primeri so 8e dogaiaii svetovno vojno. Tako je neki avstriAk J po imenu Moser med neko bitko oh Snli B v« 1.65 visok skok in sicer s puško v roki. Pri nekem napadu na 12 postojanke se je znašel pred žično ovirT? iz neposredne bližine strojnica začela '1
smrt. Vojak je vedel, da ga more rešiti I«,
v jarek za žično oviro in s polno opremo je gal ta skok, čeprav je bilo videti, da mu M benim pogojem ne more uspeti. Toda brei kega zaleta mu je U skok uspel ter mu reši vljenje. Njegovim tovarišem to rekordno janje ni ušlo. Ko je polk pozneje prišel na mor v zaledje, so Mosera pozvali, naj skok novi. A navzlic vsem naporom je dosegel, j to celo brez opreme, le 1.23 m višine. s'q 4rah pa ga je bil usposobil za 42 cm skok . . .
Na zapadni fronti se je zgodilo, da so, ameriško patruljo presenetili Nemci. Med ko so ti tri može ujeli, je skušal četrti, na« Boker, pobegniti. Skočil je v bližnjo reko i ušel sovražnemu ognju na ta način da je pl pod vodo, kolikor dolgo je šlo. Pozneje so tovili, da je Boker, ki nikakor ni bil dober . vač, preplaval 85 m dolgo progo pod vodo da bi-zajel zraik, nekaj kar je videti narav pemogoče. To je tem bolj čudno, ker je B na ta način normalno preplaval komaj 251
Nič manj čudovit ni bil rekord nekega) češkega ladijskega potnika Epinarda. Mo je štel že nad 40 let in ki ni bil nikoli dober vač, je padel na nekem zabavnem potovanj Sredozemlju čez krov v morje, ne da 4» kd opazil. Z močjo obupa se je držal nič manj go 12 ur nad vodo, dokler ga ni rešila neki biška ladja. Nihče ni hotel verjeti, da je I dolgo plaval, on sam ni tega verjel, ko je pc dal uro. Pred tem dogodkom ni bil Epinai vodi nikoli vztrajal več nego 10 minut.
Neki ameriški farmar je na begu pred nira poiarom in s težkimi škornji na enajstih minutah opravil 3200 m. Kratko svojim odhodom na berlinsko olimpiado je niča angleške hockeyske skupine Bernice-nesova rešila neiki brzovlak strašne katad na ta način, da je v noči in viharju pretek km dolgo progo po tračnicah v 20 minutifc mesto Newton je šla ustavit brzovlak, ko'
pazila, da se je most v bližini njene hiie|
• . ^ ,
$J(ok, ki ga v normalnih pogojih noben , vek ne more ponoviti, je pred časom rešil riškega vojnega mornarja Masons. Ts je z dinamitom naložen tovorni avto od ps proti mornariškemu Skladišču. Na neprtl nem ovinku je zagledal čez cesto nenadno javni drog, ki ga je bil po vsej priliki podi har. Mason je vedel takoj, da ni njego" Ijenje vredno nitikcenta, če se še v iste« nutku ne reši. \Z& zaviranje je bilo pwi stresljaj pri trčenju z ležečim brzojavni« gom pa je moral povzročiti eksplozijo dma Strah je vojaku dal nepričakovsnih sil. S i ga sedeža je skočil 5 m in 16 cm dsleč to v obcestni jareik in je pristal v njem bašf nutku, ko je voz zadel v drob in zletel v m
Qipenimo naj tudi rekord, ki ga j« * nem strahu dosegel neki kaznjenec v FiH Mož je bil v svpjo celico vtihotapil lit** i bak. Cigareto si je prižgal tako nerodno, nastal požar, ki se je po malem prostslS z bliakovito nagHeo. >V svojem smrtnem« je tedaj u pogrni železne palice v ograj'«* ae rešil na hodrfk še preden so prihiteli PJ t Pri poznejših poskusih ni »mogla iatefss« ti združena moč treh krepkih mož. ' f Da postavljajo v ostalem tudi iivali^ nem strahu neverjetne rekorde, nam *** stvo, da je neki konj, ki je v Delawaru pred gozdnim požarom, brez jezdeca pre 1 minuti in 20 sekundah 2 km dolgo ras®«j to brzino bi v vsaki deželi zinapi na dirkah daleč pred vsemi drugim« ko^
kratkomalo prepovedati Uvoza , mla,, kajti ameriška trgovina je m*, rokah. Vlada more le - apekrsti na r^M ameriške kapitaliste, naj ne poma^J .mizernih in brezmočnih kitajslp civilistov!	L
To je tista strašns kontradikcija^ ss nahajata ameriška politična ameriški ekonoiaeki sistem.	_
drugega kontrolirati in v tem tu je prva navadno — spodaj ps^T^ darkoli ima opraviti s gospodar»si~ Združenih držav.
Kdaj ae bo Rooseveltu. VVashingtonu posvetila tudi U r*
H JtfNIJA.
Vesti iz Jugoslavije


^^^^jjiiik f f r r*Tfffrrrrrrfffffffffrr»f> 000*0000+
(lgrirsa »•■•HI* 1* Ju««»U*U* )
dišče je privolilo v*kiyno preiskavo vseh treh. Zagrebški univerzitetni profesor dr. Boris Zar-nik, slovenski rojak, je preiska-val kri nezakonske matere in njenega otroka. Sodišče je rezultat te krvne preiskave vzelo za zadosten dokaz, in ker so tudi razne priče izpovedale nenavadne stvari, je oprostilo toienca plačevanja alimentov. Zgodilo se je to prvič, da je pri sodišču odločila krvna preiskava, ali je toženec pravi oče ali ne. Po navadi zadostuje izjava nezakonske matere — in že plačuješ alimen-te.
Mura je upadla. — Radgonska
okolica preživlja hude dni zaradi nedavne povodnjl. Mura je prestopila bregove in zalila polja ter vdirala v hiše. Kleti so bile polne vode, zdaj jo gasilci s črpalkami črpajo iz kleti. Mnogo živil je pokvarjenih. Veliko nevarnost predstavljajo vodnjaki, ki jih je umazana voda zalila. Voda je umazana in škodljiva, pojavlja se tifus. Po poljih stoje mlake, številne Štorklje pobirajo ribe iz njih. Hiše so umazale, ponekod je voda dvignila tla in bo treba novih tal. Vse to povzroča kmetom mnogo stroškov, pomoči pa ni od nikoder.
Graničarja povozil vlak. — Strojevodja jutranjega potniškega vlaka je opazil med Celjem in Teharjem, da leži v jarku ob progi truplo nekega vojaka. Obvestil je o tem druge, na kraj je prišla železniška komisija in ugotovila, da gre za prostaka celjske obmejne čete Milivoja Di-mitrijeviča. Glavo je imel v vodi, telo pa molelo iz vode. Do-gnano je, da je Dimitrijevič prejšnji večer sedel v neki celjski gostilni z dvema dekletoma iz Teharja. Ponoči ju je spremil do Teharja, potem pa se je vračal po progi v Celje. Najbrže ga je presenetil vlak in odbil v jarek, kjer je nezavesten utonil. Govore tudi, da so vojaka napadli teharski fantje, kar pa je malo verjetno.
Niso jima dokazali umora brata oz. sina
Poročali smo novembra meseca obširneje o umoru Franceta Okorna v Trnjavi vasi pri Kraš-nji v Črnem grabnu. Našli so ga zjutraj na kozolcu z dvema hudima ranama na glavi mrtvega. Ker so ljudje poznali razmere pri Okornovih, so takoj osumili tega dejanja umorjenče-vega očeta in sestro. Med umorjenim Francom in sestro Lizo je vladalo namreč že dalj časa hudo sovraštvo. France je bil določen za dediča, ki pa bi sestro Lizo z njenima dvema nezakonskima otrokoma pač spravil od doma. Sovraštvo je bilo tako strupeno, da je »bilo vsem verjetno, da je sestra Liza sklenila spraviti brata s sveta in tako za-gospodariti na domačiji. Oče sina sicer ni sovražil, a bil je ves pod vplivom hčere Lize, ki je imela poglavitno besedo doma. Sin France je bil varčen in je imel nekaj prihrankov, ki pa jih j je vse posodil očetu, saj je vedel, da bo podedoval. Ce je se-, stra nagovarjala očeta k zločinu, ga je morda tudi pridobila, saj j bi se oče s tem rešil dolgov.
m. ZAVAROVALNINE
|judi v smrtni nevarnosti
.i od 28. na 29- maj je litina K,zjaku velik £^ela je domačij. !*>-2J Antona Pugartmka: stanovanjska hita. go-
ko poslopje in druge
t PcTr je uničil vse do
X živino iz hleva so rešili.
ognja je bilo v nevarnos
„ ijudi ki so spali v hiši ali i v senu. Prebudili so se. C je bil ogenj že okrogf l in »o zadeli padati ogorki Prvi se je prebudil tesar UcDuler, ki ga je goreče se-[opeklo po roki. Nato je brž Mfej fe svojo ženo in neke-tovariša, njegovo ženo m o-nato pa je še planil v hiter poklical preužitkarja Hel-njegovo ženo in hčer. K sre-to se vsi rešili iz gorečih po-kljub veliki nevarnosti, da bo ostrešje vsak čas zrušilo. Gospodar Anton Pungartnik , je bil edini s svojo ženo na peffi. Reševal je živino iz hle-, u ljudi se ni zmenil. Orožniki pa so kmalu dognali, je ogenj podtaknil Pungart-aam z namenom, da bi dobil nrovalnino, s katero bi lahko ičal vse svoje dolgove in še hišo postavil. Sam je tesar ima na svojem posestvu lep id, pa bi do zime postavil nobeno hišo. Imel je namreč jov za 35,000 din. Spomladi je zavaroval svojo domačijo 65,000 din. Takoj po požaru ljudje govorili, da je bil o-j najbrže podtaknjen. Orož-i go zaslišali posestnikovo žeto ta je kmalu priznala, da je pičijo zažgal res Pungartnik L Povedala je, da je njen mož nekaj časa govoril, da bo do-fijo zažgal in tako prišel do irovalnine. 2ena je temu navala, ko pa je usodno noč ila, da je mož odšel iz spal-, in se kmalu nato razburjen il, je zaslutila, da je zanetil 0. Hotela je iz hiše gasit, to-mož je ni pustil, češ naj zgo-pridemo do denarja. Sele je bila hiša v -plamenih, sta zbežala na piano in začela re-ati živino iz hleva. Ko so na-orožniki zaslišali še moža ln predot-ili ženine izpovedi, je wje priznal. Ze čez dan je taknil tlečo gobo pod streho, loči je šel samo pogledat, ali tli.
krožniki so oba — posestnika njegovo ženo — odvedli v za-v Marenberg. se je zgodilo te dni v
enakem sodstvu, da je bila fcna krvna preiskava, ki naj
da toženec ni oče neza-Skega otroka. V ApaČki koti spada pod sodni okraj ione, je neko dekle dobilo ikonskega otroka ter za oče-navedlo posestni k ovega sina *» B-ja, ki pa je odločno za-da bi bil on res oče tega Jka. Navajal je take podrob-"l da je sodišče začelo dvo-< o verodostojnosti nezakon-matere. Posestnikov sin, de-Premožnega gruntarja, je de-w žrtvuje magari ves svoj da dokaže, da ni oče. So-
riških železnic
Vse to je dalo dovoU povoda, D J v I * *
okorna in iHKirzavljenje ame-
hčer Lizo aretirali. V svojih iz- * javah ata si nasprotovala, kar je krepilo domnevo, da sta umor za grešila ta dva. Tudi so se našle priče, ki so vedele povedati mnogo o nasilnosti Lize Okornove. Tudi je nekdo pričal, da je slišal okrog 4. zjutraj krik s kozolca in da je tedaj pri Okornovih gorela luč. Tudi je Liza zaupala neki sojetnici bojazen, da bo Okorn vse izdal.
Toda vse te izjave in pričevanja so bila preslabotna, da bi sodišče lahko reklo* da je obtožencema umor dokazan. Zaradi tega sta bila oproščena sleherne kazni in izpuščena domov.
Smrtna nesreča na Jesenicah. —"Pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah se je pripetila te dni smrtna nesreča, katere Žrtev je postal delavec Valentin Polka, doma s Hrušice. Bil je zaposlen pri premikanju vlaka na tovarniški progi, ko se mu je peta zataknila med kretnice in ni mogel osvoboditi noge. Strojevodja je skušal ustaviti vlak, bil pa je že preblizu in lokomotiva je Polko sunila, podrla na pro^o ln povozila. Delavec je obležal mrtev.
Elektrika ga je ubila
Na Tržaški cesti v Ljubljani ima svojo ključavničarsko delavnico Julij Stermenski, v kateri
se je 4. junija zjutraj dogodila ciji."
smrtna nesreča, ki je zadela komaj 17 let starega vajenca Jožeta Hočevarja, doma a Ceste nad Brdo. Doma je bil torej iz naše uboje predmestne četrti. Bil je sin bolehnega čevljarja, ki je upal, da se mu bo sin kmalu izučil in pomagal preživljati družino.
Fant je usodno jutro delal ob peči, zraven katere stoji ventilator, da z njim razpihavajo ogenj v peči. Električni vod do venti latorja ni bil zadostno izoliran, fant se je nenadoma dotaknil električne žice, se skušal najbrže rešiti z drugo roko ter obvisel nezavesten na žici. Mojster je slišal vajenčev krik, prihitel je ter previdno rešil fanta z žice, toda ves trud z umetnim dihanjem je bil zaman. Fanta je električni tok ubil. >
Prispela je policijska komisija in šef inšpekcije dela. Komisija je ugotovila, da je bil vod mestoma neizoliran, da je torej nesrečo zakrivila malomarnost in površnost mojstra Stermen-skega. Fantovo truplo so prepeljali na viško pokopališče, kjer ga bodo še obducirali, da ugoto-ve še druge podrobnosti.
Zaradi bolezni samomor.—V
soboto 4. junija proti večeru sta dva fantiča našla nad Večno potjo pod Rožnikom mrtvega moškega ter sta o najdbi obvestila bližnjega stražnika. Poklicana komisija s policije je ugotovila, da se je samomorilec obesil na bukev, da pa vrv ni vzdržala teže in se je utrgala. Toda samomorilec je bil tedaj že mrtev. Gre za 52-Ietnega upokojenega detektiva Franca Kača Iz Ljubljane. V žepu so našli njegovo poslovilno pismo, v katerem prosi ženo in otroke, naj mu oproste samomor, a da zaradi svoje hude živčne bolezni ni mogel drugače. Zaradi bolezni je bil pred leti tudi upokojen.
Voditelji bratovščin spet zapretili • stavko
VVashington, D. C. — (FP) — Resolucija, ki pooblašča predsednika Združenih držav, da vlada takoj prevzame železnice v slučaju, da znižajo mezde 16 odstotkov, je bila predložena kon-greau po konferenci članov ek-sekutivnega odbora železniških bratovščin. Reaolucija pravi, da splošna stavka na železnicah bi ustvarila kritično aituacljo ln bi vlada morala prevzeti železnice in jih obratovati, dokler ne bi bila kriza likvidirana.
Odločnost železniških bratovščin proti mezdni redukciji je bi-la ponovno demonstrirana na seji članov eksekutive. "Borili se bomo do skrajnosti, da preprečimo znižanje," je dejal George M. Harriaon, predsednik ekseku-tivnega odbora. "Oklicali bomo generalno atavko, ako bomo v to prisiljeni. Naše mnenje je, da je odpor proti mezdnim redukcijam v soglasju s politiko Roosevelto-ve administracije, ici je za povečanje, ne znižanje kupne sile. Z znižanjem mezde bi padla kupna sila in mi smo proti vsaki defla-
m Na
nn. wk
«1 «Wlr.PMa»
«•	»Ml M«, I mtlfcr M rn la^ntlH »rt,
U Mil ,.«r ltk.lt« t«»U %• UM .M4UIM*	pk* M. M«
Sugestije železniških uprav in federalne korporaeije za rekonstrukcijo financ, naj organizirani železničarji odnehajo v opoziciji proti načrtu, ki je zdaj pred kongresom, da vlada finančno podpre železnice, so bile odklonjene na seji članov ekseku-tivnega odbora železniških bratovščin.
Načrt predviduje revizijo regulacij meddržavne obrtne komisije tako, da bi železnice, kl so v finančni stiski, lahko dobile posojila iz sklada federalne korporaeije. Ta načrt je bil že odobren, potem, ko so železniški magnatje naznanili mezdne redukcije, pa je bil Vrnjen odaeku. Odločen nastop organiziranih železničarjev je Ml svarilo kongresu.	^ ,
Pred kongresont je tudi osnutek brezposelnostrtega zavarovanja za železničarje in voditelji bratovščin ao po konferenci ostali v Washingtonu, da izsilijo sprejetje načrta.
Kopija pisma, ki ga je Frank Hague, Župan v Jersey Cityju, naslovil industrijskim in trgovakim firmam.
(Nadaljevanj* i >. atrani.) je bil vzgojen, da poatane velik državnik in zmožnosti je podedoval po avojih starših, obenem pa Ima dobro voljo ln srce do naroda ln domovine, ne majka mu korajže. Zato verjamem, da bo napravil kar misli in govori,, SIcer pa v tem ni osamljen. Cl-tal sem, da ima velik del senatorjev ln kongresnikov za sabo, tako tudi drugih vplivnih držav-
ljanov. . Začetek tretje stranke t\j|
se je že pričel leta 1933 in leta 1934 se je že podpisalo okrog 70 kongresnikov za ustanovitev iste.. Jože, kl me s takim veseljem grize, se bl moral rajši malo boljše Informirati o vsem, o čemer trdi neresnico.
Nekateri listi sp pisali dvomljivo o tej novi stranki, milwau-ški Leader pa je napisal Članek, da ne verjame, da bl hotel Phil 14i Follette preminiti še edino kot eden nadaljni governer. Tako je pisal tudi Upton Sinclair, ki je izrekel laskave besede v Milwaukee Leaderju. Cltal sem tudi magazin Life, kl je za l*a Follettovo platformo, tako tudi revija Common Sense In več drugih. Vsled tega mislil, da tudi jaz nisem napravil smrtnega
kaj ne. Lahko je pisati o čistih principih ljudem, ki so za to plačani, ampak ljudje, ki nimajo niti dolarja dohodkov na dan, ne morejo govdrltl o potici na nebu (ple in the sky), temveč o tem, kar se da s roko doseči.
Amerika je bolj izpopolnjena kot marsikatera druga država. Smo torej tudi deležni tukajšnjih socialnih reform in nam ni treba čakati, kdaj se bo uresni-
prepustlmo bodočim generacl jam, Tonetu Zidanšku pa naj bo povedano, kadar bo prišel čas, da bo imela sleherna družina po dva avta ali pa šest, ako je toliko oseb pri hiši polnoletnih, kakor je magnat Ford trdil v članku v magazinu Dearborn, ne lx> potem treba ne prvemu ne drugemu Tonetu agitirati za slovenske liste, ker bo te robe zadosti v ameriških Ustih, na kooperativnih sejah itd. Kar se pa tiče prekoračenja cest ln ulic, se pa napravijo podzemski hodniki, saj Je dosti ljudi brez dela. Kon-venčne sklepe pa lahko vsak Član kritizira, ako je kaj nedemokratičnega. Anton Zornlk, 87. Pripomba uredništva: Br. Zor-
■•■B	n	»ik inslstlra, da bi morala biti
greha, ako sem se izrazil v prld|jEjemi4 w eUmgivo v pennMylva.
tretje stranke, posebno če vidim „iji, oziroma da bl morala biti
IZ PRIMORJA

». N. ko je
25 letnica V. Bratfne Dne 18. maja Je praznoval član ljubljanske drame, naš pri morski rojak Valo Bratlna pet Indvajsetletnico svojega delovanja na odru. Proslava se je vršila v drami, ki so jo napolnili njegovi prijatelji, ožji idrtjskl rojaki kakor tudi drugi ljubitelji drame, ki ga že dolgo poznajo na odru. Ko se Je dvignil zastor, se je pokazala na odru velika slika Idrije, na kateri Je bl-lo videti tudi slavljenčevo rojstno hišo. Slikal jo je nai rojak Idrljčan Nike Pimlt. 81avljenca je ogovoril Oton Zupančič in mu izročil odlikovanje. V imenu tovarišev ga Je pozdravil Orenovec. Na ganljiv In izviren način so pozdrsvili svojega rojsks Idrijčanl, ki so mu poklonili cvetja iz domačega kraja in živosre-brno rudo. Vsem sa je toplo in ganljivo zahvalil slavljenec, ki je izrazil željo, naj bl skoraj prišel čas, ko bi mogli slovenski igralci ponesti svojo umetnost ne samo na oder idrijskega starega gledališča, temveč povsod, kjer stanuje naš narod.
NI pomoči
Gospod Žolna se v zgodnji jutranji uri vrača s kroka domov; kajpak se zaleti v edlnsga človeka, ki mu pride nasproti.
"Goba pijana, ali me res nisi videl T" se zadere nejevoljno, i "Kaj gospoda oprostite," se opravičuj« Žolna, "hotel sem Iti
samo sredi, med vama . , " •
Prijateljici "Vročina In mra« me aprele-tavata, če pomislim na svoj štirideseti rojstni dsn," vzdih ne zaskrbljeno gosfidična Metka.
Tedaj se pa oglasi njena 'dobra' prijateljica: "Kako te? Ali Hstov, s ae je tedaj kaj posebnegs zgo-
Idllor
poštenega moža na čelu Iste. To-rej počakajmo nekoliko, predno pričnemo preklinjati, saj še ni bila sklican« splošna konvencija. Kaj je treba na zvon obešati platformo, predno se sliši njegov glas na vse plati!
Joseph Ule piše v isti številki Prosvete glede tega vprašanja bolj stvarno kot moj prej omenjeni oponent, ki bi me menda udaril po fašistovskem kopitu, ako bi imel moč. Jože, mi smo v Ameriki in v Ameriki se bodo socialni problemi reševali po ameriško, ne po pravu Karla Marksa. Vsa čast zadnjemu za delo, ki ga je izvršil v svoji dobi. Gotovo je dosti delavcev Širom sveta pričelo mi|litl o njegovem delu, kakor je on črpal od drugih pred nJim, in tako «« izboljšuje po drugih prerokovanje zadnjega. Preobrata pa ne bodo napravili pisci in pisatelji, temveč izumitelji strojev; revolucija se vrši v laboratorijih. Kadar bodo kapitalisti videli, da ne gre več, se bodo udall reformam, kakor to Že delajo In ne bodo dali nam prilike, da bl napovedali civilno vojno ali revolucijo kakor Je prerokoval Marks (ne v demokratičnih državah). Po mojem mnenju bo Imela stranka lafolletcev program, ki ga Isi ameriško ljudstvo z veseljem sprejelo. Kakšno naj bo Ime, se sedsj nI trabs prepirati; vsak čas prinese svojo rožico. Torej dajmo rajši pomagati, da se ideja hitreje razširi.
C« drugega ni, Je vsaj začetek. Kdor se zanima za čiUnje, mora priznati, ds se J« dosti pl-sslo in je stranka sedaj precej na dobrem glasu. Ponavljam še enkrat, da Tone še zmerom plačuje prispevke stranki in da nI še nikoli vzel niti niklja v prilog kakšnemu kapitalističnemu kandidatu; Ima torej čisto v#s< In se vsled tegs ne čuti od nlkogsr ponižanega. After ali, ako je Proaveta naš list in zs koopera tivno delo, ne razumem, zakaj bi ne ameli člani rabiti njenih kolon v avoje pogovore. Vai Iščemo kruha, in ako bi bilo mogoče priti po ovinkih do aoc. reform v Ameriki prej ko drugod, za
resolucija 11. redne konvencije glede političnih smernic glasila SNPJ suspendirana v tem Izrednem slučaju kot so bile zadnje primarne volitve v Pennsylva niji, pri katerih ni bilo izrazite delavske liste. To je velik*zmota. Resolucija mora veljati za vse slučaje in v vsakem oziru— ali pa aploh ne velja v nobenem slučaju. Dokler Je resolucija v veljavi—dokler Je konvencija ali Članatvo z referendumom ne pre-kliče—bo veljavna v vsakem oziru ln za Članstvo po vseh Združenih državah brez Izjeme.
Slovesni sprejem novega dru-it v« HNPJ Hharon, Pa. — V mojem zadnjem dopisu v Prosveti sem poročal, da se Je tukaj usUnovilo novo angleško poslujoče društvo SNPJ 5. junija s lfl novimi člani In članicami, Danes pu lahko s še večjim veseljem sporočim, da je število naraslo že na 20 novih članovi
Tudi Tone Zidanšek se Js zavzel za atvar in dobil 3 nove člane v mladinski oddelek, Uko tudi usš tajnik društva 262 HN-PJ br. Frank Stamlml, kl Je dobil enega v oddelek odraslih. Tako je pravi Vsak nekaj agi-tatoričnega dela naj opravi, |>s bo šlo naše skupno delo jadrno izpod rok.
Klavnostiii sprejem in zaprisego vseh novih članov bomo imeli dne 2. julija ob 7. zvečer v Slovenskem domu. Takrat pride k nam gl. pred*«dnik HNPJ br. Vincent Cainkar, ki bo nov* člane zaprisegel in vpeljsl v društvo. Olsfiiem bo olKiržsvsI tudi govor zs mlade člane in zs stare jednota rje, da nas malo zdrami In okorajžl. Nato se bo nervlrals večerja zs vse in sls-i dili bodo krstkl obmizni nagovori. Potem sledi plrMis zabs-j va, tako ds se bomo naužill vss-; kegs nekaj. Nikar ne mislite, ds pridsjo na to prireditev aa-i mo novi člani. Ne, temveč vsi člsni društev 262 in :il HNPJ ter vsi okoliški člsni sploh od blizu In dsltf . Vabljeni sts vsi, ds se udeležite slovssnontl tegs večera, ds Uko damo korajžo in
navdušenju našim mladim Članom, da jim Ukoj pri po moremo, du jih navdušimo ter pre* pričamo, da smo s njimi, da bomo s njimi iu da smo veseli, da so si končno ustanovili avoje angleško |)oalujočo društvo Slovenske narodne podporne jednote !
Našim mladim novim članom moramo |K)iiiagutl tudi v gmotnem oziru Ukoj od zučetka. S leni jih bomo tudi prepričali in o|H>gumill, da smo s njimi in da hočemo, da so oni z uumi pod okriljem naše velike SNPJ. Vstopnice za omenjeno sprejemno prireditev se bodo prodajale v kratkem in bodo veljavne aa vso prireditev, za večerjo in plesno zabavo. Pridite vsi že prej, Uko da bomo vsi navzoči ob slovesnem sprejemu naše mladino v novo društvo SNPJ l Za vse bo dovolj prostora. Pridejo naj tudi oni, ki še uiso člani SNPJ — vsi boste dobrodošli. Našim gospodinjam pa priporočam, kadar bodo pozvane in povabljene, da pridejo skupaj in ae pripravijo za najboljšo večerjo. Njihuva navada je že od nekdaj, da vselej pripravijo vse najboljša lu tako bodo gotovo storile tudi sedaj.
Rojaki, kadar ae bodo prodajale vstopnice, ne recite, da jih boste jutri vseli, temveč aesite po njih Ukoj! Dobite jih pri Trobentarju ln Bogollnu ter pri članih novegu društva. Razpo-bomo tudi drugem. Nikar pa lie pozabite 2. julija točno ob 7. zvečer (ne kasneje) v Slovenski dom nu slavnostni sprejem naših mladih članov v novo društvo SNPJ! Povabili smo tudi Johnu Podboyu ml. Is Strubanu, da tudi on nagovori mludtno, Anton Vulentlčlč. 2642.
Zgodba o napihnjeni nevesti
Salem. O. — Društvo št. 476 SNPJ priredi piknik v nedeljo, dne 19. juuija, tut Heltmanovl farmi, New Garden rd. 9. N«w Garden st. Prostor je večini znan. Vabljeni ste vsi, da au udeležite v velikem številu.
V Prosveti sem čitala Harbl-čev dopis, v katerem pravi, da se bl rad zredil s pitjem dobrega mleka, Uko da bl dobil kapi-taktični trebušček. Ce bo Imel počitnice, naj pride kar sem ip po poskusil mlečno dleto, morda ae bo njegova želja Izpolnila.
Nekoč sem videla v kinu filmsko komedijo, Američana v Turčiji, kl Je bil povabljen k nekemu Inigatlnu na pojedino. Navzoči so bili razni vellkaši ln bogataši, kajti bogatin je imel hčer, ki Jo bl rad omožll, nihče pa je ni maral, kpr Je bila suha kot trska. Pa st Je stari Turčln nekaj umislil: hčerki je kupil obleko Iz gumija, pri jiojedlnl jo hčerka sedela na odličnem mestu in gostje so se silno čudili, ker Je bila tako lepo okrogla, dočim Je prej veljala za trsko. Val so se hoteli z njo jsiročltl, videli pa niso starih Turčinov, ki ao pihali v cevi, da Je hčerka osU-la debela, Cim |>a Jlnf Je zmanjkalo sape, Je nastal polom, ^kJH hčerka Je namah (sistala s|wt suha In nihče Je nI maral Ženiti. Vse to Je Američan z začudenjem opazoval, medtem ko ao Turki postali kar zeleni, Takrat pa s<« Je Američan odločil, da Jo bo on oženil, kajti Američani Imajo radi suhe trske, iu dobil Jo Je.
Zato naj Harblč kar le|s> pride |mj mleko, Če pa se us bo mogel zrediti, ga <bomo pa napihnili, da ga bo kar neslo nazaj v Cieveland.
CiUla sem, ds Js rojak Anton Potokar iz DstroiU svetoval Jakobu Zupančiču, naj v »Urem kraju pri Kamuiku slika Um-kajšnji grad. M vetu jem mu, uaj gre tudi v Radomlje In naj alika tudi našo vas, ki Je blizu. Je lepa vas, |N)lns romantike, lis-domljsiii ps so doksj navihani in ao bili trn v |*ti kamniškim okoličanom. Takrat, ko aem bila doma, je bil v vsaki hiši Hlo-venski narod, ker so ga duhovniki prepovedali. Prihodnjič bom opissis, ksko smo Ksdomljanl leta 1MUM vozili pok. ški>fa Jegliča, France« Miheve, 476.
LIHTNK A UKKONISTVA
Cieveland, O., M. L.: Pišite tako, ds bo odgovsrjslo dej« atvom in resnici, ksr napišete, pa bo priobčeno. Doslej vas nI A« nihče napadel v Prosveti.
r. M. DOSTOJEVŠKU :
Bratje Karamazovi
Za trenutek, o, samo za trenutek! Tedanje »tanje zločinčeve duše »i zamišljam v nesporni robaki podložnosti do treh elementov, ki »o jo bili docela pritianili ob tla: prvič pijanost, čad in trušč, topot pleaa, vriski peami in ona, zardela od vina, pojoča, plešoča, pijana in »me-joča ae mu! Drugič: oddaljena tolažil na misel na to, da je usodni razpletek ie daleč, da vsaj ni blizu — da bodo kvečjemu drugi dan, ne prej ko zjutraj, prišli in ga prijeli. Po tem takem mu ostane še nekaj ur, to je mnogo, strašno mnogo! V nekaj urah utegne priti človeku marsikaj na um. Predstavljam si, da ae je z njim godilo nekaj podobnega kakor z zločincem, kadar ga peljejo na morišče, na ve-šala: prevoziti moVajo še dolgo, dolgo ulico, in to počasi, mimo tisočev ljudstva, nato zavijejo v drugo ulico in šele na koncu te ulice je tisti strašni trg! Meni se baš vidi, da ima obsojenec ob začetku svoje poti, ko sedi na svojem sramotnem vozičku, uprav občutek, da Je pred njim še brezkončno življenja. Toda evo, hiše ostajajo vendarle za njim, voziček se pomiče vse dalje in dalje — o, to nič ne de, do zavinka v drugo ulico je še tako daleč, še vedno se pogumno ozira na desno in levo, na te tisoče brezčutno radovednih ljudi, ki visijo na njem s pogledi, in še vedno se mu zdi, da je prav takšen človek kakor oni.
Toda evo, že zavijejo v drugo ulico, o, to ni nič, to ni nič, cela ulica Je še pred nJim. In naj minejo Ae toliko hiA, on Ae vedno mislil: 'Mnogo hiš Je še ostalo/ In Uko misli vse do konca, prav do morišča. Tako, si predstavljam* je bilo takrat tudi s Karamazovim. Tam še niso opravili,' mišli aam pri sebi, 'še vedno lahko najdem kak izhod, o, še Je časa, da si napravim načrt obrambe, da premislim, kako uredim svoj odpor, a zdaj, zdaj — zdaj Je ona tako prelestna!' Nemirno in strašno Je v njegovi duši, a vendar se mu posreči, da oddeli od svojega denarja polovico in ga nekje akrije — drugače si ne morem razložiti, kam naj bi bila izginila cela polovica teh treh tisoč, ki jih je malo preje vzel izpod očetove blazine. To pot ni prvič v Mokrem, že dva dni in dve noči je tam prepil. Ta »Ura, velika lesena hiša z vsemi svojimi skednjl in hodniki mu je znana. Kar uverjen sem, da Je bil del denarja Ukrat skril In to prav v tej hiši, ne dolgo Med aretacijo, v kako špranjo ali razpoko, pM kako desko v podu, kje v kakem kotu, pod streho ,.. in čemu? Kako čemu? Katastrofa utegne nastopiti vsak trenutek, seveda, In mi še nismo premislili, kako naj Jo pričakamo, saj tudi ne utegnemo, ko nam tako razbija v glavi ln nas Uko vleče k njej, nu, In denar — denar Je v vsakem položaju potreben. Človek z denarjem je povsod človek.
Morda se vam bo zdela U računajoča opreznost v Ukem trenutku nenaravna? A saj vendar sam zatrjuje, da Je mesec dni preje v trenutku, ki Je bil zanj Ukisto sila usoden in buren, oddelll od treh tisoč polovico in si jo zašli v škapulir, in dasi je to, kakopak, neresnično, kar bomo Ukoj tudi dokazali, je U misel Ka-ramazovu vendar že znana, razglabljal je o njej. In ne samo to: ko je potlej zatrjeval preiskovalnemu sodniku, da je zašil poldrugi tisoč v škapulir (ki ga nikoli ni bilo), si je morda prav Ukrat v trenutku izmislil U škapulir, baš zato, ker je bil dve uri preje oddelll polovico denarja in ga Um v Mokrem nekam skril, za vae slučaje, do Jutra, samo da ga ne bi hranil pri aebl — po navdahnjenju, ki ga je bilo iznenada obšlo. Brez brezdnl, gospoda porotniki, spomnite se, da se je Karamazov zmožen za-gledati v dve brezdni, v obe namah 1 V tiati hiši smo iskali, toda našli nismo. Morda je U denar še vedno Um, mogoče i>a tudi, da je drugi dan izginil in da ga ima zdaj obtoženec. Vse-kako so ga prijeli zraven nje, pred njo na kolenih, ona Je omedlevala na postelji, on pa je razprostiral k njej roka in v tistem trenutku dotorej pozabljal vse drugo, da nI slišal niti bll-žanja mož, ki ao ga aretirali. fte ničesar ni bil utegnil pripraviti v svoji pameti, da bi jim bil odgovoril.
In evo, sdaj Je pred avojimi sodniki, pred njimi, ki bodo odločili njegovo usodo. Gospoda porotniki, ao trenutki, ko postane glede na našo dolžnost naa aame akoro strah pred človekom — strah tudi zanj I To so minute zaglab-JJanJa v tisto nagonsko grozo, ko zločinec že vidi, da Je vse izgubljeno, a se še vedno bori ia ima še vedno namen boriti se z vami. To ao minute, ko se vsi nagoni samoohrane mahoma vzdignejo v njem in ee hoče rešiti in vaa
gleda a presunljivim, vprašujoči m in trpečim pogledom ter vas lovi in proučuje, vas, vaš obraz in vaše misli, čakaj e, a katere strani ga boste udarili, ter v svojem drgečočem umu vsak trenutek zasnuje ns tisoče načrtov in ae vendar boji govoriti, iz Htrahu, da se ne bi zarekel!
Ta poniževalna treoutja človeške duše, U njena hoja po vicah, to nagonsko hlepenje po rešitvi samega sebe, vse to je strašno in zbuja časih še v preiskovalnem sodniku trepet in sočutje do zločinca! In evo, vsega tega smo bili takrat priče. Izprva je bil kakor omamljen in v grozi mu je ušlo nekaj besed, ki ga silno obremenjujejo: 'Kri! Zaslužil sem!' Toda kmalu se je -ud r žal. Kaj naj reče in kako naj odgovarja — vsega tega si še ni bil pripravil; pripravljeno je bilo »amo golo zanikanja: 'Očetove smrti nisem kriv!' To naj bo do nadal j nega naš plot, a za plotom si morda napravimo še kaj, še kako barikado. Mudi se mu prehiteti naša vprašanja in prehiteti svoje prve kom-promitujoče vzklike s tem, da si očiU samo smrt sluge Grigorija. Te krvi sem kriv, toda kdo je ubil očeta, gospoda, kdo ga je ubil? Kdo ga je mogel ubiti, če ga nisem jaz? SHšite, Uko vprašuje nas, prav naa, Vi smo prišli k njemu samemu baš s tem vprašanjem! Ali »II-šite to besedico, ki že poseza naprej: 'Če ga nisem jaz!' — to nagonsko zvijačnost, to prosto-dušnost in to karamazovsko nestrpnost?
__ Jaz ga nisem ubil in ti aenikar ne drzni mi-sliti, da sem ga jaz j 'Hotel sem ga ubiti, gospoda, hotel sem,' prizna kakor hitro more, mudi se mu, o, strašne se mu mudi, 'a vendar sem nedolžen, zMtaj jaz ga nisem ubil!' Toliko nam odneha, da ga je hotel ubiti, češ: sami vidite, kako sem odkritosrčen, nu, pa mi tem bolj verjemite, da ga nisem jaz ubil. O, v takih primerih posUne zločinec časih neverjetno lahkomiseln in lahkoveren. In evo, tedaj mu je preiskava nekam povsem nenadoma zadala najprostodušnejše vprašanje: 'Ali ga ni morda Smerdjakov ubil?' in igodilo se je, česar smo pričakovali: strašno se je razjezil, ker smo ga bili prehiteli in iznenada zasačili, še preden si je utegnil pripraviti, izbrati in ujeti tisti trenutek, kb bi mogel z največjo verjetnostjo po-sUviti Smerdjakova na plan. Po svoji naturi se je Ukoj vrgel v skrajnost in nam jel sam na vse kriplje zatrjevati, da Smerdjakov ne more biti morilec in da ni zmožen ubiti človeka. Toda ne verjefnite mu, to je samo njegova zvijača: Smerdjakova se nikakor, nikakor ne odreče, narobe, še ga bo posUvljal na plan, zakaj koga naj postavlja na plan, če ne njega — a to bo storil v drugem trenutku, zakaj zdaj mu je to do nadal j nega pokvarjeno.
PosUvil ga bo nemara jutri ali šele čez nekaj dni, ko si izbere trenutek, da nam sam za-kliče: 'Vidite, jaz sam sem odklanjal Smerdjakova še bolj od vas, sami se spominjati, a zdaj sem se tudi jaz prepričal: on je morilec — in kako ne bi bil on!' Dotlej pada naaproti nam v mrko in togotno zanikavanje, toda nestrpnost in jeza mu prišepetavata kar najnerod-nejšo In najneverjetnejšo razlago dejstva, da je akozi okno gledal v očetovo sobo in tako spoštljivo odšel. Glavno je, da še ne pozna okolnosti in še ne ve, koliko je izpovedal Grigorij, ko se je zavedel. Nato se lotimo ogleda In telesne preiskave. Ogled ga togoti, a mu tudi daje poguma: vseh treh tisoč nismo našli, našli smo samo poldrugi tisoč. In kakopak, šele v tem trenutku togotnega molčanja in zanika vanj a mu prvič v življenju plane v glavo ideja o škapullrju. Ni dvoma, da se sam zaveda neverjetnosti U izminlice in se muči, strašno muči, kako bi jo napravil bolj verjetno ter jo prikrojil Uko, da bi nasUl iz nje cel verjeten roman.	,
V Uklh primerih Je prva stvar in najpo-glavitnejša naloga preiskave, ne dati osumljencu, da bi se pripravil, in ga nenadoma zaskočiti, Uko da zločinec izpove avoje najbolj omiljene ideje z vso tisto prostodušnostjo, neverjetnostjo in protislovnostjo, ki jih izdaja aama po sebi. Do tega. da jame govoriti, pa pripraviš zločinca samo s tem. da mu iznenada in tako rekoč nepričakovano poveš kako novo dejstvo, kako novo okolnost stvari, ki je po svojem pomenu ogromna, kl pa je on doslej še nikakor ni domneval in nikakor ni mogel slutiti. To dejstvo smo imeli pripravljeno, o, že davno pripravljeno: bila je izpovedba osveščenega sluge Grigorija o odprtih vratih, akozi katera je Ktakel obtoženec iz hiše.
(Dalje prihodnji*.)
Zakon
4 Kifavee Vladimir
9	-
Jutro je bilo sivo, mraz Je popustil, sneg Je začel naleta-vati. Veter ga Je raznašai suhega In lahkega. Izravnaval z nJim globeli Ur brisal gaz. ki so Jo puščali ljudje za sabo. Dobro ogrnjeni v oguljena krzna, s kučmami potisnjenimi globoko na oči, so ai utirali pot v ie ne-dotaknjeno belino, kl ae Je zdaj bolj, zdaj manj ugresala pod pjimi. Težko sopeč so se borili
a aipkim snegom, korak za korakom — veter jim je bil v obraze Ur Jih tiščal nazaj. Vae okoli njih Je bilo nejaano, —
nič se ni dalo razločiti--kaj
bi se tudi?! Čutili so se kot po-kriti z ogromno sivo pol k rog I o brez izhoda, ki se je pomikala z njimi ter Jih nI hoUla izpustiti, — že toliko čaaa ne. — — Vse je bilo nejasno, — nejasno kot njih bolne misli. —. Kdo ve, če so zmogle še toliko napora, da bi sanjal« o rešitvi? Prazen želod« jih Je neusmiljeno mamil drugam, <U so razdražene plešah- v pravljičnih prividih.
Stopical je sredi med njimi, zavarovan z obeh strani. Ni se mu bik) treba mučiti ne z utiranjem gazi ne s potiskanjem sani. Obraz je skrival za hrbet svojega prednika in lovil za zrakom; zmanjkovalo mu ga je v
meteftu, ki Jih je zajel.---
Sneg, zima. — Kje daleč je že bilo, kar jih Je zgrabila! Kdaj •e je aploh zgodilo? Pred dvema tednoma? Pred dvema mesecema? -— Vseeno kdaj! Nič več Hi štel dnevov — niti nI vedel ali je pondeljek ali sobota — in drugi tudi ne. Borba za ol>-
sUnek Je zahtevala njihove miaU
-Pa danes mu je bilo laže. NI bil lačen ko drugekrat in—s snegom so se borili drugi. CutU je, da ae mu vračajo moči, da bo vzdržal.
VeUr mu Je zanesel v lice slino UJ Kala, ki je jezno izpljunil košček razgrizenega jermena.
--Edino to jim je še oaU.o;
kar je bilo utitnega, se ni dolgo mudilo v ustih. Ušlo je po grlu celo, — želodec ni puščal oboUv-Ijanja.--Tudi on ai je včasih pomagal Uko, — s koš&om jermena, — a pusto usnje ga ni moglo zadovoljiti. Grenak okus ga Je dražil, — lotevala se ga je omedlevica. Drugi ao se privadili, on se ni mogel. (Ne, ni se mogel. — Včeraj, ko je zadaj potiskal sani, ga je premagalo, da je posegel v zaboj ter si prisvojil dobršen kos eeušenega mesa, — kar je pač prvo otipal. Odgriznil je košček, ostalo ai je skril pod krzno. Žvečil je počasi, okusen eok mu je vrnil vsaj malo mo«, ki jih je izgubil včeraj, ko je kot prvi utiral pot v
sipki pršič.--Kdaj pa kdaj
ga je pogrela misel, kaj bo, ko bodo izvedeli za njegovo početje.
—	Kaj mu bodo očitati, — kako ga bodo sodili —? Bodo mar napravili z njim, kakor s Sijem, Uj Kalinhn sinom? — Kaj bi ga sodili! Ni mar vse, kar imajo,
—	šatori, vsa oprema in tudi vsa hrana, — ni mar vae to nje-gova Ust? — S Sijsm jrirfio drugače, — Si je kradel, — on pa je vzel le svoje. In si je vzel, ker je lačen, — ker ne more potolažiti želodca z obrokom, ki so mu ga odmerili. — Obrok,
—	tako majhen, da ne bi zadostoval otroku, kaj šele možu, o-bremenjenemu z nadčloveškimi napori in z dolgo potjo pred sabo, — pot v nedogled. — Sicer se je takrat, ko so prvič pregledali hrano, kolikor jim jo je še osUlo za pot nazaj ter jo razdelili, da bi jim trpela do prvih naselbin, zavezal, da ee bo zadovoljil vsak dan samo s svojim deležem, — da se drugega sploh doUknll ne bo. — A izkušnjava je bila tako blizu! — Le v zaboj je bilo treba seči. — Cemu ne, — saj je koncem koncev vse njegovo!	.
Zvečer so opaziM. Vedel ja, da bodo in da bo sum padel nanj. Na koga drugega tudi?! — Zju* traj je bilo še vse v redu; — če je med potjo kaj zmanjkalo, je mogel biti le tat. — Le njemu je bilo mogoče neopazno seči v zaboj, ko je zadaj in sam potiskal sani.
S pogledi so se zapičili vanj; spregovoril ni nobeden. Začutil se je obkoljenega z volkovi, ki se mu, vsaj zdaj še, ne upajo blizu iz prirojenega strahu pred človekom — gospodarjem, a ga bodo začeli kmalu napadati, — počasi in previdno, ne da bi trenil z očmi.--Uj Kal je dihal globje kakor po navadi; brazde na njegovem čelu so se zostrile. Kolk se je kdaj pa kdaj zazrl v zaboj, ga odkril do kraja, kot bi se hoU) prepričati, če je mesa res zmanjkalo, in tiho računal.
"Ni ga več," je zmil končno in pokazal redke, rumene zobe.
—	"Zadnjega kosa mesa . ni več —"
Anak je tiho sažvižgal.
Zadnji kos? — Ko so zjutraj odhajali, je razbral is pogovora, da je mesa še za dva dni. — Tako malo za dva dni?! — On pa je sam pospravil vae — in Če je dobro premialil, sedaj zvečer
niti sit nI bil.--- Za dva dni
manj hrane!! — Končno vseeno! Bo vsaj prej končan te neenak boj! — Bog ve koliko tednov bo minilo, preden bodo zagledali prve koče, — če jih aploh bodo kdaj!--Ni se hotel opravičevati, — ni Jih hotel mam i ti, da so meso mords izgubili, — čemu?--Trmasto
Je molčal, skrčil vrat, stisnil glavo k sebi ter si dihal v prsi, ds bi se pogrel.
"Po zakonu Um doli," — Uj Kal je zamahnil z roko proti jugu, — "je vae tvoje. Tvoja Je oprema, tvoji ao šatori, — tvoj Je živež, — tvoje so puške. — tvoje Je strelivo, — vse je tvoje. TI si kupil — tvoje je! —J Starčeve ahre oči so počivale ns njem In se niso tgsnile. Nemara je UJ Ka! mislil na sina. ki ar ga pustili. — davno ie. — v snežni pustinji. — — "Pa tega zakona nI več.* je nsdovezal čet čas. — "NI ga, — izginil Je!

Nove potrebe — nove razmere izsilijo, — ustvarjajo nove zakone! — Narod zase smo, — nikomur ne pripadamo. — Za-* koni juga so za nas prenehali, — rodil se^je nov: zakon tovarištva. — Prekršil si ga!"--
Tako je govoril nekoč tudi sinu. Novi zakon je trd, neizprosen. Ni utisnjen v rodbinske vezi, — prijateljstvo ga ne more spremeniti. —
Prekršil si ga!--V tem je
bilo povedano vse. «Nobedert~Tit zinil besedice v obrambo, — nobeden ni pritrdil ali prikimal. Na obrazih jim je ČiUl, da se strinjajo z obsodbo, — še sam ni mogel oporekati, kot ni mogel, niti hotel, ko je sUrec sodil
svojemu sinu.--— Vedel jei
do jutra bo še z njimi, — potem mu bodo pustili kos platna in par konzerv ter brez pozdrava odrinili dalje. Čakati bo moral, dokler ne bodo izginili za obronkom ; tedaj mu bo pot prosta. —
Prosta,--toda veter je za1*
brisal gaz, ki so jo pustili za sabo;— nanovo si jo bo moral u-tirati. Ne bo jih mogel dohajati — in tudi če bi jih: pustili bi ga le na streljaj puške. — Pešal bo, zaostajal, — se izgubil. V nočeh bo brez ognja, — namesto njega se mu bodo iz teme iskrile pohlepne oči volkov, ki se mu bodo samemu upali bliže nego so se celi družbi. Sledili mu bodo v stopu — kot staremu jelenu, ki so mu presekali pot k čredi.
(Konec prihodnjič.)
Žepna ura s koledaijem
Švedski inženir Paulin je izumil koledarsko žepno uro, ki stane navzlic avtomatični napravi samo nekoliko kron več nego na-: vadna ura. Ne da bi jo bilo treba prestavljati, kaže ta žepna u* ra točen dan, mesec in leto do konca 1. 2090. Gre torej za čudež precizne mehanike. Koledarska ura, ki je ni treba prestavljati toliko časa, zahteva vendar ne samo upoštevanja različne dolžine mesecev, temveč tudi upoštevanje prestopnih let. Vsaka štiri leta vključi ura sama 29. februar.
Problem večne koledarske u-re s Um seveda še ni popolnoma rešen, kajti naš današnji veljavni koledar dopušča za prestopne dni še isjemo. Zadnje leto vsakega stoletja je sicer deljivo s 4, tods 1. 1900, vendarle ni bilo prestopno leto in ni moglo biti, kajti po ustaljenem pravilu je zadnje leto v stoletju le tedaj prestopno leto, Če se dasta obe njegovi prvi šUvilki deliti s 4.
Izumitelj nove koledarske ure pa ima to srečo, da je 1. 2000. na U način deljivo in da je torej tudi prestopno leto. Samosato se je odpovedal temu, da bi v avojo uro vključil še posebno naravna-vo za končna leta stoletij. Zat4 pa njegova ura 1. januarja 2100. ne more prav pokazati. Kupci te ure se bodo morali torej a težkim srcem zadovoljiti a tem, da jim bo kazala koledarska ura pravilno "samo" 161 |et
H. Schratenbach:
Zavojček z rožnato pentljo
Skoraj vse sta si bila že razdelila. Anka naj bi dobila spalnico, salonsko in kuhinjsko o-pravo, Lojze pa opravo iz delovne sobe, pisalno mizo in sprejem n ico. Tudi glede m a 1 e n kosti
KAD BI IZVKDEL ts oeebo—Ps v) If—prvo mi nt sasno. doma i« Malih Brusnic pri Novem Mestu na Dolenjskem, po dnma*e ae imenajejo pri Kropinovih. Oa Je pri-iel It stare domovine leta 1*18 v Johnstoern. Pa., ali okolico. Rojake prosim, ake je komu tnan nJ«*ov naslov. da mi to nasnanijo, *e ho pe •am Mul U poti*, naj se javi. gre ta telo vaftno stvar. Joseph Paulich. Boa 10», Del mont. Pa. —(Adv.)
sta se hitro sporazumela. Vsak je vzel to, kar je bil prinesel s seboj — le darila sU obdržala.
Se svoj živ dap si nisU bila Anka in Lojze Uko edina kakor pri tisti delitvi pred svojo ločitvijo. Zakaj sU se hotela ločiti, še sama naUnko njsta vedela. Dalje pač ni šlo, kajti vse preveč sU se prepirala zaradi vsake malenkosti. Zdaj je bilo že vse odločeno in nič več se ni dalo spremeniti. Skupaj sta šla pod streho, da bi še Umkaj vse uredila. Sedela sta drug poleg drugega pred velikim, polnim kov-čegom. Vse polno stvari je bilo v njem, ki si jih je bilo treba razdeliti.
Kaj vse se ni v toliko časa nabralo v velikem kovčegu! Stare obleke, prazne doze, razglednice, zavese, albumi...
Lojze je uzrl album fotografij izza njune zaroke, izza časov njune ljubezni in sreče. Od strani je pogledal Anko. Kako mlada je še bila! In kako lepa! Zdaj si je mislila poiskati službo in stanovati v opremljeni sobi! In spet bo moral biti sam!
"Ali je album lahko moj?" je otožno vprašal.
Anka ga je pogledala, se tre-nuUk obotavljala in nemo prikimala. Sama je zdaj vzela v roko majhen sinji zavojček, zvezan z rožnato pentljo. Gledala ga je kakor nekaj zelo, zelo dragega ji. Lojze je opazil njen nežni pogled in jo je vprašal:
"Kaj imaš Um?"
"Pisma!" je tiho odvrnila.
"Kakšna pisma?"
"Tvoja pisma iz prvih časov najinega znanja," je rekla še tiše.
Lojze je molčal in bolščal predse. Potlej je z nekam hripa-vim glasom povzel:
"Pisma so zdaj kajpak spet moja!"
Stegnil je roko, da bi zavojček vzel, a Anka ga je podržala daleč proč od sebe.
"Ne," je rekla, "U pisma ai pisal meni in zato so tudi moja."
"Oprosti, Anka . . ."
"Ne, U pisma bom jaz obd žala!"	^
"Zakaj jih hočeš obdržati*
"Zakaj ...?» Ankine oči aoi za hip vzplamtele.
"Zakaj sprašuješ? Ti imaši bum. Menda smem jaz tudi ha ti kakšen spomin na tiste tu ko sva bila tako srečna."
Z rokami si je zakrila obraz zaihtela. Iznenada je začutili koli vratu dvoje rok.
"Anka! Ali si me res takoi da imela?"
Skoraj neopazno je prikimal
"In danes tudi še?"
Naslonila je glavo na njegoi prsi.
"Zakaj se pa potlej hočeš i mene ločiti?"
"Ali sem se mar jaz hoteli 1 čiti?"
"Seveda!"
Anka je vstala in je izzivata pogledala Lojzeta.
'Ta je pa lepa! Ti si se ločiti!"
"A ti si začela!"
'Treneumno! Kdo je pa pr govoril o ločitvi če ne ti!"
Z zariplima obrazoma in iu čimi očmi sta stala drug drugi mu nasproti. Potlej sta se ni I pem zasmejala.
Lojze je pri priči odšel, di I spet uredil vse tako, kakor bilo še malo prej. Anka je sedi v sobi pred odprto pečjo. Ko se vrata za Lojzetom zaprla,, oni zavojček z rožnato pentljo-v zavojčku so bili sami stari n čuni—vrgla v ogenj in se n blažena nasmesnila predse.
—(rN-)
POSLUŠAJTE
PAUNDECirS TRUVELBHBI
Folklore Radio Progrm
Every Sunday from 1 to 2 P. K Station WWAE — 1100 kilotrdn
VŠŽNO Zš VSAKNI
BADAB »*illjata <Mir v «UH k nji BADAB it* mhmiJMI f ateri kraii BADAB iallta ka*a b time knSl
KARTE za v*e izlet
Potniki a na JI m pesrcdonsjM P*
jejo najceneje in ladMolJm Denarne poliljke Ittrlak«* * In sanesljiee pe dseraca ksr*
V JUGOSLAVIJO	V ITAU*
IN ms	b|Oi.. »si
_____M "	"UM
"f.*... M* -	-
UM... MS "	" '
MM "	" ISJ ^I - IIT4I..US
z« 9 i.a.
. si1
. Ml'
■MS
M.M.. .I.MS
gavMaae aaaa aa pMttM— Ja kmn. FMUjasa »Ml *aa»
larriajaM taeUlUa » **** V VtiM lutnm laUraaa M. * M* M 1» P-J—*
SLOVENIC PUBUSHING «
(Glas Naroda—Trsrel B .rasti tli Weot 18 st. New TsA ^
V Jugoslavijo
i
SAMO 7 DNI
potnjete na ofcapreaall. M"**!
Bffffrfgif • EUBOT*
Bral vlak oh Bremen In Enrops r
ta Jamči ndobno potovssje de LJsM)*m .....
AN pata Ms s priMSMJsaM
cohuoci J
HAMSA . »TOTSCHIJJJ 1 HAMBURG • W*T?T-
»J 11 borne ielesniike aveae od Cherboorr«. 1 Hamburga.
T 8t rokovnjaški nasveti glede vlseje* m hi obiskovalce. Ca iMtjaaaila r»—iaj»a
IM W. Ra adolph St.	. •fftff
■AMBUlft-AMKBICil N0ITI »IM1I l19"