kaj naučiti! Saj ga ni na božjem svetu naroda, ki bi bil v kulturi vedno 
le jemal in nikoli ničesa ne dajal. — Posebnega uvaževanja vredno se 
mi zdi. da se v besedi plug germanščina tudi v priponi s slovauščino do 
dobra strinja (plu-gt, phluo-g). Ako je beseda zares slovanska, kakor 
sodim z nekterimi drugimi tudi jaz, niso je mogli Nemci od nikoder dru-
god dobiti, nego od naših prednikov, od starih Slovanov. Krek. 
Lazenje. 
Slovenski narodni običaj. 
Štajerski Slovenci niso vsi enega plemena, Prebivalci Pohorja in 
na zapadnej strani vitanjskih planin spadajo h korotanskemu deblu. Od 
Dravinje do Sotle nahajamo korotausko-pauoiisko zmes, Haložani in dolenji 
Podravci so v rodu s hrvatskimi Slovenci, prebivalci ljutomerskih goric 
in murskega polja so zmešani s panonskimi Slovenci in Srbi. V Veržeji 
in v bližnjih vaseh je še v navadi srbski polažaj. Na dan sv. Bar-
bare in sv. Lucije hodijo otroci od hiše do hiše sreče vošit; temu poha-
janju pravijo: lazit hoditi. 
Dečko vzame poleno in kliče po vasi tovariše: hodimo lazit! 
Na ta klic zbere se vaška mladež, in lazenje se začne. Vsaka hiša od 
prve do zadnje se obišče, polena se vržejo pri peči na tla, dečki nä-nje 
pokleknejo in začnejo moliti: „Bog Vam daj dosti recik, dosti picik, 
dosti žibik, dosti gudekov, dosti cuzik, dosti teličik, mnogo masla in sira, 
klobas in zabela, vrle čehake, pridne dekline, sveti mir božji in vesele 
koledne svetke!" 
Hišne gospodinje obdarujejo laznike s pogačicami, jajci, sireki, 
hruškami, jabelki, kar pač ravno hiša premore. 
Pri Srbih se to pohajanje veli: polažaj, in pohajkovalci: po laž-
ni ki ali polažajniki. Vuk piše o njih: Polažajnika obično izbiraju 
(jer neki gataju, da s njega mogu biti srečni ili nesrečni one cijele godine), 
i zovuu (prije Božiča na nekoliko dana) ili drže jednoga vsake godine. 
Polažajnik ponese u rukavici žita, pa kad nazove s vrata: „Hristos se 
rodi", onda pospe iz ruke žitom po kuči, (a iz kuce ko pospe njega, i 
odgovori mu: „va istimi rodi"), pa onda skreše badnjake, to je uzme va-
tralj, pa udara njime badnjake gdje gore (da skaču varnice), govoreči: 
ovoliko goveda, ovoliko konja, ovoliko koza, ovoliko ovaca, ovoliko kr-
maka, ovoliko košnica, ovoliko sreče i napretka, itd." Kad več pojde 
kuči, onda ga daruju maramom, ili čarapama ili kolačem. 

Kazlika med srbskimi in našimi polazniki je ta, da naši samo no-
sijo poleno od hiše do hiše; pokleknejo na-nje in molijo, dočim srbski 
polaznik poleno (badnjak) užge. 
Pri tej priliki naj omenim dvojih besed. Panonski Slovenci imajo 
mnogo besed, kterih korotanski ne poznajo, in vice versa imajo korotan-
ski Slovenci obilo poznamenovanj, ktera so panonskim čisto neznana. Tako 
ne poznajo korotanski Slovenci besede: gudek, malo prase, in panonski 
ne korotanskega: kočeja in kok ca. 
Tudi beseda: če h, če ha k ni znana korotanskim Slovencem, a med 
Pravo in Muro se sploh rabi za poznamenovanje dečka od 10—15 let. 
Čeh, č e h a k označuje isto, kar češko: h o 1 e c, p a h o 1 e k, pri kranj-
skih Slovencih : p a g o 1 i n, iz podstave: čes-čeh = holiti, goliti —-
tondere, hrv. (v Primorji) golica, dekle, lužičko-srb. golica z enakim 
pomenom. Ujemajo se ta poznamenovanja z venetsk. r a g a z z o, ragazza, 
in ital. toso-tosa, dalje z gršk. v.oiQog, y.ovQrr Kako je to pozna-
menovanje nastalo, povedal sem že na drugem mestu (glej Letopis Matice 
slov. 1877. str. 36). 
Ako bi si hotel kdo truda vzeti in preiskovati posebnosti panonske 
in korotanske slovenščine, dalje fysionomične razlike, pokrepčil bi se 
v mojih nazorih, da so korotanski Sloveni dosta starejši prebivalci Šta-
jerske, nego panonski. 
G. prof. dr. Sket mi je pravil, da je bil letos ud anthropologičnega 
društva, g. dr. Zuckerkandl na Koroškem, in je meril izkopane lubanje. 
Kako se je čudil ta anthropolog, ko je našel dvoje vrste lubanj, — in 
sicer lubanje južnih in lubanje severnih Slovanov. Ni si znal te 
prikazni razložiti. Kedar bode dr. Zuckerkandlova razprava o njegovih 
antliropologičnih preiskavah objavljena, hočem jaz svojo reči, od kod ta 
dvojnost lubanj izvira. Davorin Trstenjak. 
Poročilo o hrvatskej književnosti, 
Spisuje J. Steklasa. 
V. 
1. Kad jugoslavenske akademije znanostij i umjetuostij. Knjiga LXI. Svezak I. 
i II. Matematično-prirodoslovni razred. U Zagrebu 1882. Sadržaj: 1) Geoložka. opažanja 
u zapadnoj Bosni. Od dra. Gj. Pilara. 2) Vlastitosti nekih trojina točaka na cisoidi. 
Od dra. K. Zahradnika. 3) K sudbeno-lučbenomu dokazivanju arsena. Od dra G. 
Ja ne ček a, — II. Svezak. 1) Prilog k poznavanju obloustke Petromyzon Pianeri BI. Od 
prof. A. E. Jurinca (sa slikami). 2) Dodatci k fauni kornjaša izdanoj god. 1879. Od 
dr. J. Schlossera Klekovskega, 3) lztraživanje vode zagrebačkoga gradskoga vodo-
8