86
Naši dopisi.
Iz I^ubljane   —   Preuzvišeni   biskiip   J. J.
Strossmarer, zahvalil se je Ljubljanskemu županu za telegrafsko čestitko, povodom mašniške petdesetletnice z naslednjim pismom :
Preugledni moj župane!
Hvala Vam na Čestitki prilikom moga sveČeniŠkoga jubileja. Bog i Vas obilno blagoslovio i svaku Vam srieču udielio! Na pose pako želitn: da u procvotu slavnega grada Ljubljane i u napriedku pobratitmkoga naroda Slovenskoga onu utiehu^ zadovoljstvo i veselje doživite^ za kojim Vaše plemenito srdce i VaŠe zvanje najviše tezi. Mene je ovom svečanom sgodom najviše to veselilo^ što se je dokazalo^ da se svi mi na slavjanskomu jugu kano ' jedno tielo, s jednom ter istom svetom nakanom i svrhom smatramo i da u bratskoj Ijubavi, slozi i jedinstvu zalog naše snage^ slobode i budučnosti tražimo. Ta misao crpljena je iz samo g a biča božjega i tako odgovara samo j naravi stvarif da ju sviet progo niti i na križ pribiti, ali nikad i nikad umoriti nemože; ona poleg junačkih pobornika prije ali poslie treči dan doživieti i na novi i neumerli život uskrsnuti mora, što nikomu na svietu na štetu i ukor, nego svima na uhar i slavu služiti mole. Molim Vas liepOj da ovo u ime moje zahvalnosti i slavnomu gradu Ljubljane i svoj brači slovenskoj izručiti blagoizvoUte.
U  ostalem   s   osobitim   Štovanjem   ostajem    Vašega preuglednoga Gospostva
prepokorni sluga i prijatelj
J. J. Strossmaver, s  r,
biskup.
Djakovo, 22. februvarija 1888.
— O delovanji slovenskih državnih poslancev podajajo nam malo slike razprave naučnega proračuna v budgetnem odseku. — Pri poglavju „srednje šole" podajali so naučnemu ministerstvu enako zastopniki Čehov: Zeithammer, Matuš, Jahn, kakor zastopnik Poljakov: Hausner in pa zastopnik Slovencev Tonkli jako britka in grenka očitanja. Minister Gautsch
skušal se je večinoma izogniti jedru vprašanj s tem, da je razpravljal postranske stvari, za katere ga nihče ni vprašal. — Očitanje, tožbe in vprašanje dr. Tonkli-jeve zadevale so tolikrat zahtevane slovenske paralelke, in » temi v zvezi razpust nižje gimnazij-e v Kranji. ObstanelJ te gimnazije v Kranji zagovarjal je z vsestransko temeljitimi razlogi, živo je slikal naravni vtis tega razpusta kot odgovor na zahtevo naroda po novih slovenskih pa-ralelkah. — Minister Gautsch odgovarjal je na prva vprašanje z ne.^o razpravo o vprašanji, ali je grščina primeren predmet za podučevanje nemščine na slovenskih paralelkah. — Glede Kranjske gimnazije pa je izrekel, da mesto nje hoče ustanoviti v Ljubljani drugo nižjo gimnazijo z lastnim vodstvom, ker Kranjska ni vstrezala namenu razbremenenja ljubljanske gimnazije, — ker v obče tišče vsi učenci le v glavno mesto ljubljansko. — Dr. Tonkl i poprime v drugič besedo rekoč, da mu minister na njegovo vprašanje glede slovenskih paralelk prav za prav ni odgovoril ničesar, temveč se le nekaj izgovarjal. Glede kranjske gimnazije pa je Tonkli ministra v drugič zavrnil rekoč, da je v obče napaka, vse učence kopičiti v enem mestu, ker je to V škodo učenju in izgoji, — vrh tega pa kaže ravno se-dajna epidemija v Ljubljani, kolika napaka je to tudi V zdravstvenem in učnem oziru, ako se vsi zavodi kopičijo v enem mestu.
Minister Gautsch glede Kranja ni dalje odgovoril ničesar, glede slovenskih paralelk pa je vendar neicaj razburjeno odgovoril, da se je že prvič jasno izrazil „da si bode učno upravništvo pr i z ade va 1 o že letos ustreči željam go vo r ni k o ve m." — V teh besedah kaže se vsaj nekaj, — samo čakati je treba, ali bodo dejanja ministrove tudi v soglasji z njegovimi besedami.
—  O zdravji gospoda deželnega glavarja grofa Tliurna čujemu, da se do sedaj še ni obrnilo na boljše. Pred nekaj časom sklicani so bili v posvetovanje o bolezni njegovi trije zdravniki, ki so bili zelo soglasni o značaju bolezni.
—   O stanji zgradbe kamniško-Ljubljanske železnice dohaja nam iz popolnem zanesljivega vira vest, da so v bistvu razprave med konsorcijam in vlado dog-nane ter da se pričakuje v prav kratkem času podpis dotičnega koncesijskega zapisnika. — Teko sicer še posebej razprave glede skupnega mosta čez Savo pri Črnučah v tem smislu, da bi jeden most služil prometu železničnimu in pa onemu na državni vozni cesti, pa to vprašanje, kakor je pomenljivo v obče, za zgradbo železnice nima neposrednjega pomena, ker je v koncesiji most'kakoršen bo   poti'eben   za   železnico   že posebej
določen.
—  Matice slovenske   odbor zboruje danes popolu-
dne ob 5 uri.
._ ^Slovenski pravnik" št 3. ima sledečo vsebino: 1. Razsoja o odškodnini v kazenskej pravdi. 2. Nekoliko besed o mojem novem prevodu občnega grajanskega zakonika.   3. O novem   ustnem  skrajšanem  postopku.
____    87    ____
4. Pravniški razgovori III. 5* Zakodajstvo. 6. Pravosodje: a) Od prič poterjene okolnosti, katerih stranka ni trdila, ne vplivajo na razsojo. b) Pritožba zoper odločbo nasodiščevo v malostnem postopku ni dopuščena. c) K razlaganju § 199. lit. a. k. z. 7. Zanimiveje razsodbe v obrano zakona L, 11. 8. Listek. 9. Književnost. 10. Drobne vesti. „Slovenski Pravnik^ izhaja prvi dan vsakega mesca ter stane za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. Uredništvo in opravništvo je v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 16.
— Kmetijsko potovalno predavanje ima tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire v nedeljo 18. t. m. popoladne po cerkvenem opravilu v šoli na Jezici in 19. t. m., to je na sv. Jožefa dan, popoludne po cerkvenem opravilu, v šoli v Rib nem pri Bleau.