Gozdarstvo v častt in p -ostoru ugotavljali mnenje jaV110sti ter ocenjevali stroške in kmisti zavarovanih območij. Vzorec je zajemal 2.400 ljudi v starosti od 18 do 70 let. Večina anketirancev je bila na- klonjena povečanju zavarovanih območu za 3% (možnost izbire je bi la, ali ohrarutev obstoječega stanja ali poveča1~e zavarovanih površin za 3 do 9 %). Raziskava ter primer- java stroškov in kmisti za nova zavarovana območja je pokazala, da bi koristi presegle stroške, in to mdi v p1imem uporabe najbolj konzervativne metode vrednotenja. Re- zultati raziskave so se tako razlikovali od mnenja inte- resnih skupin, lU so dominirale v medijslUb diskusijah. Hkrati je raziskava omogočila širšo perspektivo politikom pri oblikovanju nacionalne naravovarstvene politike. Po- dobne dileme so pri nas že prisotne, v prihodnosti pa jih bo veljetno še več. Za konec Konferenca je še enkrat potrdila, da postajata eko- loški in socialni pomen gozdov vse pomembnejša. Nju- no denarno ovrednotenje bo eno od ključnih področij raziskav v prihodnosti. Pri načrtovanju in upravtjanju so vedno pomembnejša mnenja javnosti, ki jih je po- trebno upoštevati že v postopku izdelave ureditvenih nač1tov (t. i. participativno načrtovanje). Vedno bolj se poudarja sonaravnost pri gospodar- jenju z gozdovi, ki mora biti seveda ekonomsko spre- jemljivo. Zanimivo je, da so o tem veliko govorili pred- stavniki držav, za katere je sonaravnost v gozdarstvu precej nova stvar, na primer Skandinavci ali Italjani, manj pa tradicionalisti s tega področja, na primer Švi- carji, Nemci ali Francozi. Predstavnikov slednjih dveh na konferenci sploh ni bilo. Kljub vsemu pa ne morem skriti rahlega razočaranja nad konferenco. Veliko referatov je bilo omejeno zgolj na teoretično raziskovanje. Tega ob upoštevanju na- slova konference in najav nisem pričakoval. Vsekakor sem pogrešal več prispevkov z izkušnjami iz prak- tičnega upravljanja z gozdovi v zavarovanih območjih ali pa rezultatov v praksi uporabljenih raziskovalnih izsledkov. Dodatne informacije o konferenci so na voljo na medmrežju (http :1/www. efi.fi/eventsl 1998({orest _ management.html/). Robert Hostnik, dipl. inž. gozd. Strokovna ekskurzija v Narodni park Stilfser Joch (Parco nazionale dello Stelvio) na Južnem Tirolskem 1 !NOD Narodni park Stilfser loch je z zavarovano površino okrog 135.000 ha eno največjih zavarovanih območij alpskega sveta. Ustanovljen je bil že leta 1935, usta- novitev centralnega upravnega odbora in treh regijskih vodstev v avtonomnih provincah Bazen, Trentino in v deželi Lombardiji v letu 1995 pa je omogočila uspeš- nejše reševanje mnogih težav, ki jih krajevnemu pre- bivalstvu predstavljajo omejitve znotraj meja narod- nega parka. Udeležencem ekskW'Zije bodo pridobljena spoznan- ja koristila pri oblikovanju parka na alpskem robu, Krajinskega parka Poho1je. 2 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI V NARODNEM PARKU Znotraj narodnega parka živi in dela 15 .-18.000 ljudi. 80 % parkovne površine je nad 1.000 m, kar 40 % GozdV 57 (1999) 1 pa celo nad 2.000 m nadmorske višine. V severnem, avstrijskem delu parka se prebivalstvo preživija s kme- tijsko dejavnostjo, kijo subvencionira avtonomna pro- vinca. V zadnjih desettetjih so na avstrijskem Tirol- skem izgubili okrog 25% kmetij, na južnem Tirolskem, kjer jih druži deželna pripadnost in nemški jezik, pa samo 1 %. Severni del parka v dolini reke Etsch (reka Adiža) zavzemajo jntenzivni sadovnjaki in jablanovi nasadi na višini 650-900 m. Ker je letna količina pa- davin samo okrog 450 mm, se sadovnjaki intenzivno namakajo, kar služi tudi za preprečevanje pozebe v času cvetenja. Ob ustanovitvi narodnega parka so bila tod še žitna polja, saj je bil Vi.nschgau, najzahodnejši del Južne Tirolske, nekoč žitnica cele Tirolske. Danes so jablanovi nasadi obdani z ograjami proti divjadi, ki je s tem odrezana od severne doline Adiže. Kmetije imajo J 5-20 glav goveje živine, kije poleti na planinski paši. V italijansko govorečem delu narodnega parka živi prebivalstvo v glavnem od turizma, kmetijs.tvo, 39 / . Gozclarstvo v čast.I živinoreja pa je dodatna dejavnost Nacionalni park v Evropi po besedah direktorja dr. Aloisa Karnetja ni neokrnjena narava, kot je to npr. v Severni Ameriki ali Afriki, ampak je kultivirana dežela, tu še posebej zaradi izjemno močno izkoriščenega vodnega poten- ciala za potrebe industrializirane Padske nižine. Kraj Su/den v tirolskem delu prednjači s 500.000 nočitvami letno, kar je zavidljivo število razvitosti turistične in- dustrije. Obrt je razvita za lokalne potrebe, industrijo, ki smo sij o ogledClli pa predstavlja obdelava okrasnega kamna, izvrstnega marmorja y kraju Laas, ki ga pri- dobivajo v območju narodnega parka. Gozdovi so zasebni in skupnostni ter obsegajo okrog 27.000 ha, kar je 20% parkov ne površine. So predvsem iglasti, tipa Piceetwn monta111111l, kjer je smreki priM mešan macesen na bivših pašniških površinah v obsegu do 50 %. Bukve tam ne poznajo, pač pa se pojavlja šele 50 km niže pri kraju Meran. Na 1.500 m je padavin samo okrog 800 mm, najvišja snežna odeja znaša 50 cm in tudi tu namakajo travnike. Povprečna lesna za- loga gospodarsk-ih gozdov na Južnem Tirolskem znaša okrog 200 m3 na ha, letna sečnja pa okrog 1,5 m3 na ha. Na gozdni meji okrog 2.300 m visoko še uspeva varovalni gozd tipa Larici-Cembretum subalpinum, posamično cemprinovo drevje pa smo videli tudi nižje, 1.900 m visoko. 3 DEJAVNOST ZAPOSLENIH PRI NARODNEM PARKU Sam narodni park ima 11 O zaposlenih, od tega 60 v lombardijskem, 35 v tirolskem in 15 v trentinskem delu. Direktor je dejansko koordinator narodnega par- ka, saj je uslužbenec avtonomne province Bozen. Naj- več zaposlenih je aktivnih pri vzdrževanju pešpoti, ki jih je v parku preko 1.000 km, oskrbovanju in čiščenju Slika 1 : Nenormalna poškodovanost zaradi neuravnoteženega gospodarjenja s prostorom in rastlinojedo divjadjo 40 kurišč, postavitvi kažipotov in počiva tnih klopi na raz- glednih točkah. V Lombardiji imajo za te potrebe miN zarsko delavnico, kjer je zaposlenih 5 mizarjev. Re- gijski uradi prejmejo letno skupaj okrog 800 prošenj za posege v prostor, ki jih morajo uslužbenci obrav- navati in nanje odgovoriti v 60 dneh. Obseg in vrsta rabe lesne mase je usklajena s težnjami prebivalcev narodnega parka in uslužbencev gozdne uprave. Hu- dourničarsko dejavnost načrtujejo za eno leto naprej. V narodnem parku lov ni dovoljen, kar jim povzroča precejšnjo časovno in denarno obremenitev, saj so v letu 1997 obravnavali 451 odškodninskih zahtevkov in zanje plačali okrog 250.000 DEM nadomestila. 85% odškodnin je za škode na zelenih površinah, saj te niso ograjene, kmetije s poljedelsko dejavnostjo pa segajo do 1.900 m visoko. Preštevanje jelenjadi je dalo 2.800 kosov na 27.000 ha gozdov, vendar cenijo številčnost populacije na 4.000, kar znese 15 kosov na l OO ha gozda. Tudi mi smo brez truda kar iz avtomobila okrog 1.600 m visoko dvakrat videli po tri kose jelenjadi. Zaradi svoje množičnosti je jelenjad izr in ila smjad, ki je praktično ni, z obžiranjem brusnic pa vpliva tudi na zmanjševanje številčnosti divjega petelina. Glavna hrana jelenjadi je smreka (poleg macesna), s čimer moti naravno pomlajevanje gorskega gozda. Dodatna nev- šečnost je še paša živine, ki izhaja iz časov pašnega gozda in ki jo kmetic lahko pripišejo sami sebi, škode zaradi jelenjadi pa zvračajo na upravo narodnega parka, ker ta ne poskrbi za zmanjšanje škode. Ogledali smo si lovno ogrado za jelenjad, kjer bodo spremljali zdl·av- stveno stanje jelenjadi in jo tudi prese ljevali v druga področja. V letu 1997 so lovsko usposobljeni krajani na območju narodnega parka dobili dovoljenje za izred- ni odstrel 120 kosov jelenjadi, za uskladitev številč­ nosti jelenjadi z rastlinsko ponudbo hrane v gozdnih ekosistemih pa bi po oceni osebja narodnega parka Slika 2: Udeleženci pri pomen ku s tirolskimi gozdarji (Vse foto: Jožef Mrakič) GozdV 57 (1999) 1 Gozdarstvo v času m prostoru morali odstreliti okrog 1.000 kosov. Sklepna ugotovitev je bila ta, da je potrebno živalsko komponento gozda ravno tako izkoriščati, saj je v nasprotnem primeru porušeno ravnotežje med rastlinstvom in živalstvom gozdnega ekosistema. 4 AKTIVNOSTI NARODNEGA PARKA V RAZ- VOJNEM PROJEKTU LEADER II V kraju Trafoi bo v "hiši narave" predstavljeno živ- ljenje ob meji, poleg tega pa bo hiša služila kot razis- kovalni in izobraževalni center. Občina MarteL/ načr­ tuje postavitev razstavne hiše, kjer bo predstavljeno kmečko življenje v kultumo-naravni krajini. Težišče razstave bo sinteza vseh dejavnosti znotraj narodnega parka: kmetijstva, tmizma, naravovarstva. Del spre- hajalnih poti bodo usposobili za učne poti, s čemer bo ustreženo zahtevnejšim ljubiteljem narave. Z optimalno pešpotno mrežo v izbranih delih narodnega parka se bodo posredno izognili hoji po brezpotju in omogočili pokllcno vodenje obiskovalcev v narodnem parku. Osrednjega pomena j~ izgradnja obiskovalnega sre- dišča narodnega parka· v kraju Prad, kjer bo na temo "voda v Alpah" predstavljen vsestranski pomen vode kot osnove za življenje in življenjskega prostora raz- nolike alpske faune in .flore. Na hudourniškem vrša ju Prader Sand bodo v zavarovanem območju postavili stolp za opazovanje vodnih ptic in uredili habitat za vidre in druge kune. Skozenj bo speljana 3 km dolga ''pot doživetja narave'·' z 12-1 5 stoj išči na različnih biotopih, kjer bodo obiskovalci lahko občudovali pes- trost rastlinskega in živalskega sveta. Mag. Zoran Belec Stališča in odmevi Slovenske predstavitve resolucije EU o Evropski gozdarski strategiji Članstvo v Evropski uniji je trenutno eden izmed najpomembnejših zunanje in notranjepolitičnih ciljev Slovenije. Procesi približevanja EU bodo vplivali tudi na slovensko gozdarstvo. Prvi znak, da se nekaj dogaja, je spontano pojavljanje infonnacij o gozdarstvu v EU. Med njimi je posebna pozomostupravičeno namenjena resoluciji Evropskega parlamenta s p1iporočili Evrop- ski komisiji pri pripravi gozdarske strategije EU. Re- solucija je bila doslej predstavljena v Gozdarskem vestniku (Pogačnik. N ., Evropska unija išče skupno gozdarsko strategijo, GozdV, 1, 1998, str. 51-53) in objavljena v slovenskem prevodu v publikaciji Doku- menti vseevropskega procesa o varovanju gozdov v Evropi (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano, 1998, str. 63). Analiza obeh predstavitev reso- lucije pokaže nekaj zanimivosti, ki so pomembne za morebitne uporabnike. Trditev bom ponazoril s pred- stavitvijo prve točke resolucije v angleškem jeziku in iz obeh ptispevkov v slovenščini. "1. Forests are one of the most important re- newable resources that Europe bas. With their responsible management and care it is possible to produce goods and services indefinitely, based on a market-oriented approach. GozdV 57 (1999) 1 In view of the importance of the forestry sec- tor as a source of employment and wealth in the EU, the commercia-l utilization of forests should be a priorit-y of EU forestry strategy, which should be integrated with the use of forests for other pur- poses. Forest strategy should be based on the rec- ognition of the diversity of European forests, their multi-functional nature and the need for ecologi- cal, economic and social sustainability." Pogačnikova je pripravila vsebinski povzetek: " l. V Evropi spadajo gozdovi med pomembne ob- novljive naravne vire .. Z odgovornim gospodatjenjem in nego lahko ohranimo vse funkcije gozda tudi za naslednje generacije. Glede na pomen,:ki ga ima gozdarstvo v celotnem gospodarstvu EU, bo lesnoproizvodna funkcija ostala najpomembnejša. Vendar pa jo je treba uskladiti še z vsemi drugimi funkcijami gozda. Gozdarska strategija mora temeljiti na priznavanju raznolikosti gozdov v Evropi." Prevod MKGP: "l. Gozdovi so eni najpomembnejših obnovljivih virov, ki jih ima Evropa. Z njihovim odgovomim go- 41