Št. 140 05.242) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiska! v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/77%600_
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tei. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____
1 Cn/| | ID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IOUU LIK SRED. IN ABB. POST. GR. T /SO%
Nove kartice s plačilnim servisom
SOBOTA, 27. MAJA 1995
Pale
izbile
sodu
dno?
Vojko Coua
Ob televizijskih posnetkih v žive Ščite spremenjenih opazovalcev OZN so se podobno kot pred štirimi leti v zalivski vojni bolj kot ljudje zdrznili državniki. Ljudje so se navsezadnje na grozote bosanske vojne nekako privadili. Nekaterim je bilo celo jasno, kdo je žrtev in kdo krvnik. Za državnike, ki so v Bosno poslali svoje mirovne sile, pa so bili včerajšnji posnetki prava streznitev, večja kot predsinočnji maščevalni pokol v Tuzli, ko so srbske granate ugasnile 71 življenj.
Psihiater s Pal, besan-skosrbski predsednik Radovan Karadžič, je zahodnim državnikom jasno povedal, da bodo drago plačali vsako spremembo svoje dosedanje omahljive strategije v Bosni in Hercegovini. Sodeč po včerajšnjih mednarodnih reakcijah pa se je Karadžič bržkone uštel, ker je preočitno snel krinko in vsemu svetu dokazal, da se bo pri ure-sničevaju svojih ciljev poslužil istih metod, ki jih je do sedaj nekaznovano uporabil proti muslimanskim Bošnjakom in katoliškim Hrvatom. Takega pa tudi vsega navajeni državniki ne morejo dopustiti, ker bi bila to dokončna blamaža. Mižali so pred pokoli, etničnimi čiščenji, množičnimi posilstvi; namerno in sistematično uničevanje vseh nesrbskih kulturnih spomenikov od katoliških cerkva do mošej jih ni motilo. Za nobeno ceno pa ne smejo dopustiti, da bi njihove ljudi kot klavno živino priklenili na vrata skladišč strehva, k drogovom in k ograjam mostov.
S svojim maščevalnim terorizmom pa je Karadžič obenem dokazal, da je prišlo v Bosni do vojaških in političnih premikov. Bosanske vladne sile so namreč postale trd oreh in marsikje prehajajo v uspešno protiofenzivo. Njega in njegovega krajinskega somišljenika Milana Martiča je srbski predsednik Slobodan Miloševič že začel žagati, ker ga ovirata v prizadevanjih, da bi Srbijo rešil embarga. S svojim včerajšnjim izzivom hoče Karadžič bržkone izbiti sodu dno, ker čas ne dela v njegovo korist. Morda pa je le prepričan, da sta tako OZN kot Nato le tigra iz lepenke in da ju bo prelisičil, kot mu je to uspelo do sedaj.
■ Zastoj v italijansko I slovenskih pogovorih?
Kaže, da pooblaščencema zunanjih ministrov Slovenije in Italije ne bo uspelo sestaviti usklajenega besedila o rešitvi spornih vprašanj. Zgovorno je tudi pismo predstavnika optantov Albertinija, ki od Agnellijeve zahteva, naj doseže, da Slovenija vrne hiše, »ki jih je odvzel jugoslovanski komunizem«, obenem pa nasprotuje večji zaščiti slovenske manjšine v Italiji, češ da je ta že tako preveč zaščitena.
Na 13. strani
| Od ponedeljka dražji denar
RIM - Nepričakovana podražitev denarja v Italiji. Centralna banka je včeraj sporočila, da se bo uradna diskontna mera v ponedeljek, 29. maja povišala za 0,75 odstotka in od 8,25 prešla na 9 odstotkov, s čemer se bo vrnila na raven, ki jo je nazadnje imela julija 1993. Vzporedno se bo povečala tudi obrestna stopnja na denar, ki ga daje central-
na banka rednim bankam v zameno za državne vrednotnice, in sicer od 9,75 na 10,50 odstotka.
Banka Italija je v svojem uradnem sporočilu zapisala, da je ukrep v skladu z njeno restriktivno monetarno politiko in da ga je narekovala inflacijska nevarnost in tudi podcenjenost Ure na denarnih trgih. Povsem ne-
pričakovano sporočilo je prišlo včeraj zvečer, po zaprtju evropskih trgov in potem, ko se je guverner centralne banke Fazio posvetoval s predsednikom vlade Dinijem. Prav vest o tem srečanju je trge tik pred zaprtjem zelo presenetila, saj podražitve denarja kljub naraščanju inflacije niso pričakovali.
BOSNA / PO DVKRATNEM BOMBARDIRANJU LETAL NATO
Srbi postavili vojake OZN za žive ščite pred bombami
Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika
Na naslovni strani tokratnih Nedeljskih tem razmišlja Bojan Brezigar o letošnjih obletnicah, pri Čemer opozarja, da letos poteka tudi 75 let, od kar so fašisti v središču Trsta požgali Narodni dom. Minilo je tri četrt stoletja, vendar pa italijanska država doslej še ni vrnila tržaškim Slovencem tega, kar jim je odvzel fašizem.
Te dni se je v Turinu zaključil italijanski knjižni sejem. To pomembno prireditev je obiskal Boris Pangerc
Na barvnih straneh so učenci osnovne Sole Mare Samsa od Domja napisali in narisali, kar so slišali ’ in videli med obiskom v tržaški Rižarni.
Marjan Kemperle je napisal resnično zgodbo o Leonu Bernetiču iz Marezig pri Kopru, ki je po polstoletnem iskanju končno odkril, kje je bil leta 1937 v daljnem Kazahstanu kot žrtev stalinističnih čistk ustreljen njegov oče Rudolf.
Bogomila Kravos je brskala po Primorskem dnevniku iz leta 1945 in odkrila celo vrsto zanimivosti. K prebiranju dnevnika izpred 50 let se bomo vrnili tudi v prihodnjih številkah.
Mladim Slovencem se je v Gorici odprla možnost, da se na nov in izviren način približaju svetu podjetništva. O rojevanju podjetij v centru BIC in o mladem sevisnem podjetju Mitteldata se je nas sodelavec Marko Waltritsch pogovarjal z Antonom Sfiligojem in Mitjo Bauzonom.
SARAJEVO - Bosanski Srbi so pripadnike mirovnih sil in vojaške opazovalce ZN spremenili v žive ščite, da bi preprečili nadaljnje napade letal zveze Nato, ki so tudi včeraj bombardirala vojaška skladišča v bližini Pal. Trinajst vojaških opazovalcev so Srbi priklenili k svojim strateškim ciljem, več kot dvesto pripadnikov mirovnih sil pa so zajeli kot talce. Z novimi napadi letal Nata je zagrozil posebni odposlanec ZN Jasuši Akaši, zlasti po srbskem napadu na Tuzlo, v katerem je bilo ubitih 71, ranjenih pa več kot 160 ljudi. Večina zahodnih voditeljev je podprla letalske napade. Ruski predsednik Boris Jelcin pa je negodoval, ker se Nato pred napadi ni posvetoval z Rusijo. Jelcin je dejal, da je pripravljen posredovati pri bosanskih Srbih, če ne bo prišlo do novih napadov Nata.
Na 18. strani
ITALIJA / F1N1NVEST V VIHARJU
V zaporu predsednik Publilalie DeiUtri
TURIN - Na ukaz torinskega državnega tožilstva so finančni stražniki aretirali predsednika Pu-blitalin Marcella DelPU-trija. Menedžer, ki sodi v krog najožjih sodelavcev Silvia Berlusconija, je osumljen davčne goljufije in izdajanja lažnih faktur.
Napihnil naj bi vsote sponsorizacij, da bi na ta način utajil del dobička in imel sredstva za napajanje Cmih skladov.
Berlusconi je reagiral zelo ostro in obtožil tožilstvo, da nedopustno posega v volilno kampanjo.
Sodniki pa so ga zavrnili, da bo najbrž previdnejši, ko bo prebral utemeljitev ukrepa.
Na 3. strani
PD MACKOLJE
priredi
27., 28. in 29. maja
tradicionalni
praznik
češenj
Danes v Primorskem dnevniku
Mozaik miru za Mostar
chetta-Ota-D’Angelo-Hrovatin namenjata predvsem otrokom, žrtvam vseh vojn.	Stran 3
Udarec Tržaškemu Uoydu
Antitmst meni, da Tržaški Lloyd ni porabil državne podpore za redno vzdrževanje kontejnerskih prog, temveč za krepitev svoje konkurenčne sile nasproti tekmecem.
Stran 4
Odprli Trg Gutenberg
Z nastopom televizijskega novinarja Bruna Vespe, tokrat v svojstvo avtorja knjige II cambio, se je včeraj začel drugi tržaški knjižni sejem Trg Gutenberg.
Stran 5
Reška delegacija o manjšinah
Delegacija občinskih upraviteljev z Reke je včeraj v Gorici končala informativni obisk o problematiki zaščite manjšin.
Stran 9
Na giru nič novega
Na giru se v 13. etapi ni Etapo je dobil Švicar Richan pa še naprej vodi v skupni uvrstitvi. Danes čaka lesarsko karavano
avano izredno težka etapa v Alpah.
Stran 26
POLITIKA / POROČILO VSEDRŽAVNEMU SVETU DSL
ŠOLSTVO / NOVOSTI
D’Alema je prepričan, da so volitve jeseni neizbežne
Centarje posvaril, naj ne obnavlja nekdanje Krščanske demokracije
Vlada odobrila osnutek zakona o šolski avtonomiji
Ravnatelji bodo postali dejanski upravitelji šol in zavodov
RIM - Demokratična stranka levice je prepričana, da so volitve jeseni neizbežne. In zato spodbuja vse sile leve sredine, naj se pripravijo na to preizkušnjo. Sama bo sklicala v začetku julija tematski kongres, obenem pa spodbujala utrjevanje koalicijskih vezi pod znakom Prodijeve Oljke.
Massimo D’Alema je v uvodnem poročilu in v zaključkih vCerasnjega zasedanja strankinega vsedržavnega sveta jasno zastavil ta problem, obenem pa sedanje sopotnike, ki skupaj z DSL podpirajo Dinijevo vlado, opozoril, da Hrast ne bo vprežna živina, ki naj bi drugim omogočala politične igrice.'D’Alema, ki je odgovarjal Mariu Segniju, je zastavil problem zelo jasno. DSL ne postavlja nobenih Časovnih omejitev vladi Lamberta Dinija, vendar se zaveda, da gre za vlado izvedencev, ki se ni spremenila v vlado leve sredine. Ko bo sedanji premier izčrpal svoj mandat, bo treba ubrati novo pot, Ce bodo za to ustrezni politični pogoji, sicer Italija »tvega obdobje skrpu-canega politikantstva«. Iz sedanjega zornega kota se zato zdijo predčasne politične volitve neizogibna rešitev.
Ob tem je D’Alema tudi opozoril sedanje sopotnike, da je DSL pripravljena preučiti in pozitivno oceniti morebitne novosti. Toda te novosti morajo koristit državi in ne smejo biti odraz samo pristranskih političnih igric. V ta okvir je tajnik DSL postavil tudi apel Romanu Prodiju, ki je izzvenel obenem tudi kot opozorilo.
Po njegovem mnenju mora »Prodi spodbuditi razpravo o perspektivah leve sredine,« je menil Dilema, ki je povabil profesorja iz Bologne naj stopi z avtobusa in naj prevzame krmilo koalicije. Po njegovem mnenju sploh ni Cas, da bi se Prodi lotil ustanavljanja novih strank. Bistveni problem je, da zavezništvo zaživi, saj mora postati vidno, krepkejše in je potrebna večja usklajenost med komponentami.
Massimo D’Alema je torej posvaril del sopotnikov sredine, naj se ne spuščajo v politične igrice in naj ne umetno podaljšujejo življenja sedanji zakonodajni dobi. Center bi res potreboval nekoliko več Časa, da bi lahko dozoreli pogoji za morebitno rast. Toda D’Alema noCe, da bi spet postal razsodnik italijanskega političnega dogajanja. Skratka voditelj DSL ne namerava dovoliti, da bi spet nastala neka nova Krščanska demokracija, ki bi lahko bila kot že nekoč edina os italijanskega političnega dogajanja. »V sodobni evropski logiki se center opredeljuje in izbira, ne bo pa več nemobilni motor politike,« je dejal voditelj Hrasta.
DSL se je včeraj odločila za tematski kongres, ki bo od 6. do 8. julija. Tema jasno nakazuje, da bo kongres priprava na volitve. Osnova za razpravo bo poročilo, ki ga je pripravil D’Alema za včerajšnji vsedržavni svet, ki ga je stranka sprejela dokaj soglasno in na katero so tudi Achille Occhetto in levičarska struja imeli le marginalne pripombe.
FUTURO StCU
//aMITAUA
1 26 \fAGGfO tm FEFAfACEiK
comauo -
Tajnik Demokratične stranke levice Massimo D'A!ema (Telefoto Ap)
RIM - Ministrski svet je včeraj odobril zakonski osnutek, ki pooblašča vlado, naj izvede tako imenovano šolsko avtonomijo in preosnovo šolske uprave. Po novem osnutku naj bi postali ravnatelji koordinatorji didaktičnih aktivnosti in gospodarskih dejavnosti, tudi šolniki, starši in šolarji pa bodo imeli nove zadolžitve. Zavodski sveti bodo ostali upravni organi posameznih šol. V okviru ministrskih določil bodo odločali med drugim o šolskem koledarju, o umiku, o ocenjevanju poučevanja, pa tudi o šolskih pristojbinah. Minister za šolstvo Giancarlo Lombardi je najavil, da bo na podlagi načrta o šolski avtonomiji pripravil tudi predlog o reformi ministrstva za šolstvo.
Vlada bo imela sedaj tri do štiri mesece Časa za sprejetje ustreznih zakonskih odlokov. Med temi naj bi bili tudi odlok o ocenjevanju šolskega sistema in odlok o preosnovi deželnih zavodov za raziskovanje in eksperimentiranje IRRSAE.
’ Medtem ko je združenje italijanskih ravnateljev zelo pozitivno ocenilo vladno potezo, pa jo sindikalno gibanje Cobas zavrača. Ima jo za pravcato provokacijo, izničenje funkcije šolnikov in potenciranje oblasti ravnateljev. Za tajnika šolskega sindikata CISL D’Ambrosia je osnutek dober in uravnovešen. Pozitiven je tudi zato, meni CISL, ker ne vsebuje dvomljivih namigovanj o privatizaciji italijanskega javnega šolstva.
RIM / POSLANSKA ZBORNICA
ENERGIJA / CLP' ZA NOV P RI STO P
Obstrukcija Fl
Tudi referenduma o trgovini burita duhove
RIM - V poslanski zbornici so trenutno v teku mrzlična pogajanja, da bi se izognili tudi morda manj znanima, vendar zato pa nič manj pomembnima referendumoma, tistima, ki zadevata trgovske licence in urnike trgovin. O obeh zakonskih osnutkih, ki naj bi spremenila sedanji normativ in tako preprečila referenduma, bo poslanska zbornica začela razpravljati v torek, delo pa bi se moralo končati v Četrtek, 1. junija.
Včeraj so predstavili zadevne zakonske predloge reformatorjev Calderisija in Vita. Prvi je označil pobudo zbornice, da bi se izognili referendumom za preuranjeno, drugiv pa je menil, da v dveh tednih ni mogoCe izdelati dobrega zakona.
Na pobudo obeh reformatorjev so dokaj ostro reagirali predstavniki leve sredine, ki pravijo, da so s tem v bistvu onemogočili vsakršno možnost, da bi v Času izdelali zakonski osnutek, ki naj bi preprečil referenduma. Poslanci leve sredine obtožujejo reformatorje in poslance Forza Italia, da izvajajo obstrukcijo, kar pa je Berlusconijeva skupina v zbornici odločno zavrnila.
Odprli duri atomu
FIRENCE - Italija bo spet odprla duri jedrski energiji. Tako je povedal včeraj v Firencah minister za industrijo Alberto Cio, ki je skupno z ameriškim ministrom za energijo Hazelom 0’Learyjem podpisal dogovor o znanstvenem sodelovanju na področjih jedrske energije, obnovljivih energetskih virov in nove tehnologije.
Italija se je pred nekaj leti začasno odpovedala jedrski energiji in predvsem jedrskim elektrarnam po referendumu, na katerem se je večina volilcev izrekla proti tovrstni energiji. Sedanja vlada pa očitno ocenjuje, da je spet mogoče odpreti duri temu energetskemu viru. Očitno gre za dokaj kočljivo vprašanje, ker je minister Cio tako dodal, da bo jedrska energija obravnavana na
»povsem različni osnovi, z razvijanjem nove tehnologije in s pospeševanjem raziskovalne dejavnosti«. Vprašanje pa je, ah bo to zagotovilo pomirilo naravovarstvenike, ki so glavni nasprotniki jederske energije v Italiji.
Ministrstvo za industrijo je že oblikovalo posebno delovno skupino (v njej so poleg državnih ustanov tudi predstavniki zasebnih podjetij), ki naj bi preučila, katere raziskovalne smeri naj razvije Italija in kakšne dogovore naj sklepa s tujimi partnerji. Delo te skupine bo osnova za »novo politiko na področju jedrske energije«. Cio namreč meni, da Italija mora razviti sodelovanje z državami kot so ZDA, ki so na področju jedrske energije dosegle visoko tehnološko stopnjo.
_______BENETKE / RIBICI OBLEGALI PRISTANIŠKO POVELJSTVO_
V laguni vojna za kaparocle
Ribiči so ostro reagirali, ker je pristaniško poveljstvo odredilo zaplembo ladjice, ki je s turbinskim sesalcem nabirala školjke na prepovedanem kraju - Posredovanje prefekture
BENETKE - Med beneškimi ribici in tamkajšnjim pristaniškim poveljstvom je vladala že dolgo Časa napetost zaradi omejitev nabiranja školjk. V noči med Četrtkom in petkom pa se je napetost spremenila v oster spopad, ki se je konCal šele vCeraj popoldne. Ribici so vso no C in vse jutro oblegali sedež pristaniškega poveljstva v kraju Zattere in s svojimi ladjicami ohromili promet na kanalu Giudecca, ki je ena od glavnih prometnih žil v Benetkah.
Ribici so v prešnjih mesecih že večkrat protestirali pri krajevnih oblasteh, ki so krepko omejili možnost nabiranja školjk (predvsem gre za srCanke-kaperocli) in iz bioloških razlogov ponekod nabiranje sploh prepovedali. Ribici teh omejitev niso spoštovali, kar je bilo vzrok stalnega trenja in protestnih manifestacij.
V noCi od Četrtka na petek
je prišlo do praveka kratkega stika, ko so mornarji pristaniškega poveljstva skupno s karabinjerji in finančno stražo zaplenili eno od ladjic, ki je nabirala školjke na prepovedanem mestu in s prepovedanim turbinskim sesalcem.
Ribici so tokrat reagirali zelo ostro. Najprej so organe pregona prisilili k umiku, nato pa so nekateri s svojimi ladjicami preprečili promet na kanalu Giudecca, drugi pa so se zbrali pred sedežem pristaniškega poveljstva. Ribičem so se kaj kmalu pridružile žene in zaCelo se je pravom obleganje poveljstva, nekajkrat pa so demonstranti skušali celo vdreti v poslopje. PonoCi je nekaterim uspelo, da so »prodrli« do uradov v drugem nadstropju, dopoldne pa so se ženske spet prerinile do vhoda. V izgredih so odtrgali dva grelca centralne kurjave, kamenje pa je razbilo marsikatero šipo. Na pritisk
so organi javne varnosti odgovorili s pendreki in nekatere demonstrantke so dobile marsikatero podplutbo, medtem ko je bil eden od policistov lažje ranjen v sence.
Jezo ribičev je izzval predvsem odlok, ki predpisuje dve-meseCno biološko pavzo v nabiranju školjk, poleg tega pa protestirajo tudi zaradi prepovedi uporabe turbinskih sesalcev, ki po oceni izvedencev povzročajo znatno škodo laguni. Za prisilno biološko pavzo ribici zahtevajo denarno nadomestilo (to je praksa v ribištvu), želeli pa bi tudi bolj pospešeno uvedbo gojitve školjk. Doslej so krajevne oblasti dovolile to dejavnost na 131 hektarih lagune (2 odstotka površine beneške lagune).
Sele ko je prefektura v prvih popoldanskih urah ponudila posredovanje, so se duhovi nekoliko pomirili. Po daljšem pogovoru s predstav-
niki posebnega telesa, ki je odgovorno za dejavnosti v laguni, so ribici dosegli zagotovilo, da bodo že prihodnji teden izdane prve koncesije za gojenje školjk na 270 ha površine v laguni in da bo območje, namenjeno tej dejavnosti, postopno razširjeno. Dogovorili so se tudi, da bodo pospešili preizkušanje novih naprav za nabiranje školjk, ki naj bi bile manj škodljive za okolje. Ribici pa so se v zameno obvezali, da bodo poravnali škodo, ki so jo povzročili pristaniškemu poveljstvu.
Poleg trenja med ribici in pristaniškim poveljstvom je nabiranje školjk v prejšnjih letih povzročilo veliko trenj med raznimi krajevnimi skupnostmi (zlasti napeti so odnosi med Chioggio in mestecem Porto Tolle). Pred štirimi leti se je napetost spremenila celo v oborožen spopad, med katerim je bil ubit ribic iz Chioggie.
MAFIJA / PO ZADNJEM UMORU
Župan iz Catanie zahteva odločen odgovor dfiave na krvavi mafijski izziv
C AT ANI A - Po desetem umoru v zadnjih devetih dneh so preiskovalci do skrajnosti zaskrbljeni, saj je jasno, da Catania preživlja pravo mafijsko vojno z nepredvidljivimi posledicami. Včeraj je bil na prefekturi vrh vseh odgovornih za varnost in sodstvo v tem sicilskem mestu, ki živi nekako na obrobju protimafijskega boja. Ljudje so se nekako vdali v usodo in privadili na ta težak krvni davek, ki vsako leto terja najmanj 100 življenj. Prevladuje prepričanje, da se navsezadnje mafijci le pobivajo med seboj.
Za oblasti in upravitelje pa je tak odnos nesprejemljiv. Catanijski državni pravdnik Amedeo Bertone je mnenja, da so vsi pozabili na to mesto.
Ce bi se kaj takega dogajalo v Palermu, bi že mobilizirali protimafijsko komisijo, Časopisi in televizije bi poskrbeli za obširne reportaže. Po njegovem Rim podcenjuje resnično nevarnost, ki bo prišla na dan šele po umoru kake vidne osebnosti. Predsednik pokrajine Nello Musu-meci je prav tako obsodil to vdanost v usodo, ki škodi mestu, ker se ga turisti izogibajo tako kot Bosne.
Zupan Enzo Bianco pa je poslal predsedniku republike S c alf aru pismo, v katerem zahteva, naj bo odgovor države odločen in trden. Bianco je zapisal, da se krajevna oblast »trudi pri obnovi«, ki naj bi mestu zagotovila »nov obraz«, a temu ni sledila okrepitev varostnih sil in sodstva.
ITALIJA - FJK
Sobota, 27. maja 1995
FINIVEST / NA UKAZ TUR1NSKEGA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA
ZGODOVINA
Predsednik dražbe Publitalia Macello Deirutri v zapora
Obtožen je davčne goljufije - Berlusconi ostro napadel sodnike
TURIN - Reklamna družba Publitalia, glavni pridobitniski člen koncerna Fininvest, je spet v viharju preiskave Ciste roke. Na ukaz državnega tožilstva v Turinu so finančni stražniki aretirali predsednika in pooblaščenega upravitelja Publitalie Marcella DelTUtrija. Obtožen je izdajanja lažnih faktur v okviru sponsorizaciji Športnih dejavnosti. Skupno z DeirUtrijem sta bila aretirana tudi dva funkcionarja reklamne družbe.
Aretacija Marcella DelVUtrija, ki sodi v krog najožjih sodelavcev Silvia Berlusconija, je ek-plodirala z rušilno močjo bombe na italijanski politični sceni. Berlusconi
je sklical najožje sodelavce, da bi preučil položaj po aretaciji sodelavca. Iz vrst Fininvesta in Forza Italia so takoj zaceli z baražnim ognjem proti sodnikom. Silvio Berlusconi in njegovi sodelavci so aretacijo Marcella DelTUtrija ocenili kot nedopustno poseganje sodnikov v referendumsko kampanjo. Po njihovem mnenju je to le odraz volje levo usmerjenih sodnikov, da uničijo Fininvest in z njim Silvia Berlusconija. »Ko bodo prebrali utemeljitev naših ukrepov, bodo previdnejši,« so takoj odgovorili s turin-skega tožilstva.
DelVUtrija so finančni stražniki aretirali vCeraj dopoldne v njegovem
Berlusconi v težavah
MILAN - Silvio Berlusconi bo v začetku julija zvedel, ali se bo moral pred sodiščem zagovarjati obtožbe, da je podkupil osebje finančne straže. Milanski sodnik za predhodno preiskavo Fabio Paparella je določil, da se bo predhodna razprava zaCela 4. julija. Državno tožilstvo je namreč v prejšnjih dneh zahtevalo, naj bo lastnik Fininvesta formalno obtožen. Skupno s predsednikom Forza Italia so na zatožni klopi njegov brat Paolo, direktor davčne službe pri Fi-ninvestu Salvatore Sciascia in nekateri oficirji ter podoficirji finančne straže.
V prihodnjih dneh pa bo milansko tožilstvo najbrž spet poslalo Berlusconiju poziv na zaslišanje v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri kupoprodaji njegove vile v Macheriu. Preiskovalci sumijo, da je Berlusconi pri nakupu zemljišča prijavil znatno manjšo vrednost od resnične, denar, ki ga je utajil davkariji, pa uporabil za napajanje črnih skladov pri Fininvestu.
uradu v Milanu. Istočasno so po nalogu turin-skega državnega tožilstva preiskali urade Publitalie in zaplenili znatno količino gradiva. Preiskovalci so prepričani, da so pri Publitalii napihovali vrednost spon-sorizacij in na ta način napajali sklade Črnih sredstev, ki so jih uporabljali v druge namene. V okviru preiskave je bil pred nedavnim aretiran namestnik generalnega direktorja Giampaolo Prandelli, pred njim pa še lastnika dveh podjetij za sponsoriziranje športnih dejavnosti Vittorio Missoni (sin znanega kreatorja Ottavia) in Gio-vanni Arnaboldi, lastnik reklamne družbe in bivši .prvak dirk off shore. Missoni in Arnaboldi naj bi izstavila Publitalii za okoli 60 milijard lir lažnih faktur.
Po novicah, ki pronicajo iz turinskih sodnih krogav, so včerajšnje aretacije sad dolgega preiskovalnega dela v raznih italijanskih mestih. V okviru preiskave so finančni stražniki zaplenili kopico dokaznega gradiva. Se zlasti pomembno je bilo gradivo, ki so ga našli pri družbi Publi-marketing, ki so jo označili kot »papirnico ponarejenih faktur«. Kaže, da je bila z lažnimi spon-sorizacijami država kar krepko oškodovana.
Stranke leve sredine niso hotele komentirati aretacije predsednika Publitalie. Zadeve mora razčistiti sodstvo, so poudaril in dodali, da dogodka ne bodo zlorabljali med referendumsko kampanjo.
Reklamni
strateg
RIM - Marcello DelVUtri sodi v krog najožjih sodelavcev in prijateljev milanskega medijskega magnata Silvia Berlusconija.
DelVUtri je po rodu s Sicilije, uveljavil pa se je na severu v navezi s Silviom Berlusconijem. Berlusconijeva in DelVUtrijeva rast je vzporedna. ZaCela sta skupaj v gradbeništvu, uveljavila pa sta se predvsem na televizijskem področju. Marcello DelVUtri je od njene ustanovitve vodil Publitalio, ki je glavni dohodkovni vir Fininvesta. Med Fi-ninvestovimi menedžerji je bil tisti, ki je najvztrajneje podpiral Berlusconijev vstop v politično areno, sedaj pa tisti, ki Berlusconija sili k prodaji Fininvesta. Skupaj z dvojčkom Albertom je Berlusconiju priporočil za varuha konjušnice mafijskega bossa Vittoria Mangana.
Podobnih kaznivih dejanj kot turinsko tožilstvo je DelVUtrija pred nekaj meseci osumilo tudi milansko tožiltvo. Tudi v tistem primeru so sodniki izstavili zaporni nalog, ki pa ga je po vrsti prizivov in protiprizivov kasacijsko sodišče razveljavilo. Milansko tožilstvo je preiskavo o lažnih fakturah že končalo in zahtevalo za predsednika Publitalie formalno obtožbo. O tem bodo razpravljali na predhodni razpravi, ki se zaCne prihoidnji teden.
TRST / POBUDA ZDRUŽENJA AMA IN SKLADA LUCHETTA-OTA-D'ANGELO-HROVATIN
Mozaik miru kot protest proti vojni predvsem pa kot pomoč otrokom
Posamezno ploščica stane 10 tisoč lir, prodajali jih bodo po vsej Italiji
TRST - Solidarnost je kakor mozaik, saj je sestavljen iz tolikih malih plošcic. V primeru Mozaika miru ’95 je plošCic 150 tisoč, vsaka stane 10 tisoč lir, izkupiček prodanih plošcic pa bo šel Skladu Luchetta-Ota-D ’ Ange-lo-Hrovatin, ki v Trstu med drugim ureja poseben dom za otroke, žrtve vseh vojn. Za izdelavo Mozaika miru je poskrbelo istoimensko združenje, ki se je tokrat (združenje je namreč pred leti poskrbelo za prvi Mozaik miru, ki je nameščen v avli ljubljanske Filozofske fakultete) povezalo z odborom, poimenovanem po tržaških novinarjih, ubitih v Mostarju oz. Somaliji. Kot so poudarili na včerajšnji predstavitveni konferenci, si tako združenje' kot sklad priza-
devata, da bi na konkreten naCin pomagala žrtvam vojne, ki ji ni videti konca.
Mozaik je trenutno na ogled na središčnem Trgu Unita, vendar ga nameravajo prenesti v Mostar, ko bodo seveda okoliščine ugodnejše. Izdelali so jo furlanski obrtniki na predlogo furlanskega umetnika Giorgia Celibertija. Pobuda uživa vseitalijansko podporo, saj so se za prodajo plošcic zavzele množične strokovne organizacije, kot so združenja obrtnikov Confartigianato, trgovcev Confcommercio in kmetov CNCD, podpirajo jo pa tudi deželna uprava FJK, deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA, družba Zanussi, bančni zavod FriulAdria, Trgovinska zbornica in velesejemska ustanova iz Pordenona.,
Od včergjjig tržgškemjrgg Unita Rradgjgjo ploSCiaeMozalka.rniru .(fotoRBOMA) _ _
Druga svetovna vojna v očeh mladih zamejskih zgodovinarjev
KOPER - V okviru mednarodnega simpozija »Primorska in Trst: od Rapalla do Londonskega memoranduma« so včeraj popoldne v Kopru predstavili knjigo mladih zamejskih zgodovinarjev Marte Verginelle, Aleksandra Volka in Katje Colje »Ljudje v vojni: Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem«. Knjiga je izšla v knjižni zbirki koprske zgodovinske revije Annales. Knjigo in avtorje je predstavil zgodovinar Boris M. Gombač, ki se je zelo pohvalno izrekel o tej pobudi zgodovinskega društva za južno Primorsko. Knjiga pomeni po njegovem nadaljnji korak naprej pri skupnem obravnavanju skupne zgodovine in torej še en zanimiv prispevek, da se premostijo znane travme iz preteklosti. Gombač je pohvalil delovanje zgodovinskega društva za južno Primorsko, ki ima v Deželnem inštitutu za od-
porniško gibanje Furla-nije-Julijske krajine resnega in objektivnega sogovornika ter strokovnega sodelavca. Samo na tak način bodo lahko zgodovinarji onemogočili politiki, da ribari v kalnem in da v politične namene izkorišča zgodovinska dogajanja.
O knjigi so nato podrobneje spregovorili mladi avtorji, ki jim je Gombač Čestital za vztrajanje in za pogum pri obravnavanju te v marsičem še neraziskane in gotovo zanimive tematike.
Goljeva je prispevala raziskavo o kolaboracio-nizmu v jadranskem Primorju, Volk o raznolikosti vojnih izkušenj v spominih tržaških Slovencev, Verginellova pa je zbrala pričevanja o "poraženih zmagovalcih” v osvobodilnem gibanju na Tržaškem. Uvodno besedo je napisal Gombač, spremno besedo pa je prispevala Marta Verginella.
NOVICE
Slovenski televizijski program RAI kmalu viden tudi na Gonškem
TRST - Predsedstvo Raia je poseglo pri postnem ministru Gambinu, da bi dovolil uporabo frekvenc na Goriškem za oddajanje Raievega slovenskega televizijskega programa. Po informacijah, ki so nam jih posredovali z deželnega vodstva Rai, naj bi se pokrivanje Goriške s slovenskim tv signalom začelo v kratkem, vendar datuma še niso doloCih.
Glede slabega kritja tržaške okolice pa na Raiu menijo, de si na nekaterih območjih Krasa lahko pomagajo tudi gledalci sami tako, da izboljšajo svoj antenski sistem usmerjen proti Raievi postojanki nad Ferlugi. To velja predvsem za kraje srednjega in vzhodnega Krasa. Za zahodni del Krasa, od Kriza do Nabrežine, pa ni izgledov, da bi v kratkem videli slovensko televizijo, ker dovoljenje poštnega ministrstva izrecno predvideva, da Raiev signal ne sme motiti signalov, ki na ta del Krasa prihajajo iz smeri Piancavalla. Dokler ne bodo uredili oddajanja na istih frekvencah in ne bo ministrstvo spremenilo svojega odloka, se slovenske televizije na tem delu ozemlja ne bo videlo.
Med italijanskim zunanjim in poštnim ministrstvom ter vodstvom Raia pa je bilo srečanje, da bi zagotovili vidnost signala koprske televizije: vprašanja še niso rešli, v kolikor Rai zahteva izplačilo stroškov za morebitno oddajanje, niso pa še ugotovili, iz katerega sklada bi lahko namenili potrebna finančna sredstva.
Bosna: zaskrbljenost Susanne Agnelli
RIM - Zunanja ministrica Susanna Agnelli je izrazila veliko zaskrbljenost nad razvojem dogodkov v Bosni, obsodila je srbske napade in menila, da bi morala Rusija vplivati na Srbe in bosanske Srbe. Agnellijeva je včeraj dopoldne odlikovala Častnega italijanskega konzula v Kigaliju Piera Antonia Coste.
Še brez dogovora o uporabi simbola LS
RIM - Vsaka od sprtih strani je ostala pri svojem, tako Rocco Buttiglione kot Gerardo Blanco, ki ga je zastopal njegov namestnik Gargani, je krivila nasprotno stran, da ne išče dogovora. Sodnik, ki je včeraj poslušal ene in druge, se še ni odločil, kdo ima pravico, da bi uporabljaj ime in simbol Ljudske stranke. Po vsej verjetnosti se bo odločil v naslednjih dneh, mogoče že v ponedeljek.
V kratkem prvo srečanje zavezništva »Oljke«
FERRARA - V naslednjih dneh bo v Rimu prvo srečanje zavezništva »Oljke«, na katerem naj bi se dogovorili o sredinsko-levicarski koaliciji za nastop na volitvah. Tako je v Ferrari povedal Romano Prodi, ki je deloma »popravil« vsebino intervjuja za — „. -tednik Panorama.----- - ..- - - -.........
Sobota, 27. maja 1995
TRST
Z VČERAJŠNJO RAZSODBO ANTITRUSTA
PRED DVANAJSTIMI ZAHTEVNIMI PREIZKUŠNJAMI VELIKO ZMEDE
Se en udarec za Tižaški Uoyd
Državne podpore je napak uporabljal
Kako znajo nekateri zlorabiti referendum
Pod udarom je še predvsem sindikalno gibanje
Finančna podpora iz javnih sredstev, ki so jo namenili Tržaškemu Lloydu, kvarno vpliva na režim svobodne konkurence, čeprav plovna družba ni zlorabljala svoje prevladujoče vloge na trgu. Tako se glasi razsodba glede subvencioniranja pomorskih kontejnerskih zvez v sklopu grupe IRI-Finmare, ki jo je izrekel včeraj antitrust, to je organizem za nadziranje trga in tekmovalnosti na njem. Podporna nakazila skupini Finma-reja pa po mnenju anti-trusta niso samo preurav-novesila konkurenčnost-nega ravnotežja, temveč so bila izkoriščena na škodo proste podjetniške iniciative in na način, ki nima nič skupnega z ustreznimi predpisi.
Kje bo glasovanje o reformi pokojnin
V dneh 30. in 31. maja ter 1. junija se bodo delojemalci in upokojenci s tajnim glasovanjem izrekli za ali proti sporazumu o pokojninski reformi, ki je bil sklenjen med vlado in sindikati. Glasovanje bo za nameščence v industrijskem, storitvenem in terciarnem sektorju ter za javne uslužbence neposredno na deloviščih, za druge (gradbinci, osebje trgovin in obrtnih tvrdk idr.) pa na sedežih zvez upokojencev. Le-ti bodo oddali glas na sedežu najbližje zveze upokojencev.
Razsodba je sad poizvedovanja, ki ga je antitrust sprožil, da bi preveril, ali je Tržaški Lloyd med upravljanjem kontejnerskih prevozov med Italijo in Južno Afriko morda zlorabil dejstvo, da nima resnih tekmecev. To se v resnici ni zgodilo, in sicer zaradi sledečih razlogov: prvič, ker je Lloydov tržni delež le malo večji od tistega, ki ga imajo njegovi glavni konkurenti, med njimi podjetji Ignazio Messina in MSC; in drugič, ker v Lloydovem ukrepanju v odgovor na Messinov prodor na tržišče ni mogoče zaslediti dovoljšnjih indicov, ki bi dokazovali, da je tržaška družba zlorabila svojo tržno premoč.
Kakor rečeno, pa je an-
titrust vzel na piko državne subvencije, ki so po njegovem zatrdilu hudo zavirale konkurenco in dovolile Lloydu, da je kljub izgubam odgovoril na strategijo tekmecev s sprejetjem dokaj obremenitvenih trgovskih odločitev. Ali z drugimi besedami: družba tega denarja ni porabila za redno upravljanje pomorskih zvez, ki so bistvene važnosti za državno gospodarstvo, kakor to veleva zakon, temveč za to, da bi tekmovala s tistimi, ki opravljajo tovrstno službo brez državne podpore.
Tržaški Lloyd je dobil torej nov udarec ravno v času, ko bi potreboval še dodatna sveža sredstva za preprečitev spojitve z genovsko Italio. (dg)
Ljudsko glasovanje ali referendum, kot mu tudi pravimo, je pomembna demokratična pridobitev, saj poveličuje načelo, po katerem imajo državljani pravico do soodločanja glede važnih izbir, ki zadevajo celovito družbeno skupnost. Izvajanje takšne direktne demokracije nastopi običajno takrat, kadar nekega problema ni mogoče reševati na politični ravni, to pa se dogaja ravno sedaj. Toda referendum je hkrati zelo občutljiva zadeva. Ce ga zlorabljamo, ima lahko bumeranški, protidemokratičen učinek.
Kričeč primer tega je poskus Marca Pannelle, da bi s pomočjo neob-veščenih ljudi in krogov, ki so jim še zlasti osrednji trije sindikati kakor tm v peti, dosegel odpravo pro-
stovoljnih sindikalnih prispevkov. Znano je, da sme sleherni uslužbenec podpisati pooblastilo, da mu delodajalec od plače lahko odtrga določen znesek in ga nameni temu ali onemu sindikatu, torej ne samo CGIL, CISL ali UIL, temveč tudi vsem drugim, ki so nastali v teh desetletjih (samo na Tržaški občini imajo kar 11 sindikatov). Ker ta praksa mars-ikomu ne gre v račun, širi govorice, češ da so prispevki obvezni, kar ni res, saj gre za nekakšno samofinansiranje, s pomočjo katerega sindikat krepi in zboljšuje storitve v prid delojemalcev in upokojencev.
Poleg Pannellovega so na vrsti še trije referendumi na sindikalno tematiko, ki pa so pravzaprav nepo-
Univerzitetni profesorji, raziskovalci, tehnično, upravno in pomožno osebje ter študentje bodo šli v torek, 30. maja spet na volišče. Tokrat bodo volili predstavnike v Vsedržavno konzulto, ki bo na podlagi zakona 390/-91 delovala v okviru ministrstva za univerzo in znanstveno-tehnološko raziskovanje in katere naloga bo posredovanje mnenj in predlogov ministrstvu v zvezi s pravico do univerzitetnega študija. Konzulta bo lahko tudi izvedla raziskave o pogojih, v katerih poteka študentsko živ-
trebni, ker je bilo vprašanje sindikalnih predstavništev na delovnih mestih že razrešeno v okvira delovnih pogodb in je nesporno, da sme danes vsaka skupinica delavcev izoblikovati tudi lasten sindikatič. Referendumi vnašajo torej med ljudi tudi veliko zmedo in povzročajo nepotrebne čelne spopade.
Značilen primer bo glasovanje za ali proti spremembi volilnega zakona za izvolitev županov in občinskih svetov. Načelniki svetovalskih skupin Zavezništva za Trst, LS, DSL, SL, NL, SKR, PRI,in ITF na Občini Trst so podpisali poziv, naj se ljudje izrečejo za NE. Sprememba zakona, pravijo, bi nevarno ogrozila demokratično upravljanje, saj bi one-
Ijenje. Kandidatne liste, razdeljene v dve kategoriji (ena za univerzitetno osebje, druga za študente), so izdelali na vsedržavni ravni ter jih te dni posredovali tudi tržaškemu rektoratu. Vsaka kategorija bo izvolila pet kandidatov, vsak volilec pa bo lahko dal en sam preferenčni glas. Volitve bodo potekale od 9. do 20. ure v dvorani Bachelet na osrednjem univerzitetnem sedežu na Trgu Eu-ropa 1. Vblilci bodo seveda morali imeti pri sebi veljaven dokument z osebno fotografijo.
mogočila zavezništvo med listami in oškodovala predvsem manjšinske stranke. Desnica je kajpak na dragem bregu.
Okoli treh referendumov o Mammijevem zakonu, ki zadevajo televizijske koncesije, pridobivanje televizijske reklame ter prekinjanje filmov, športnih prenosov in siceršnjih oddaj z reklamnimi spoti, je že itak veliko slabe krvi. V resnici gre tu v prvi vrsti za žgoči problem demokratičnega obveščanja, ki ga monopoh ne morejo zagotoviti. In ravno o demokraciji ter informiranju bo go-vor med javno debato, ki jo bo na pobudo DSL priredil v torek, 30. maja, ob
17.30	v Časnikarskem krožku (Korzo 13) pokrajinski odbor za DA; o kočljivi problematiki bosta spregovorila predsednik Gramscijevega inštituta za FJK prof. Giuseppe Petro-nio in progresistični državni poslanec Giuseppe Giulietti. Isto tematiko bodo prav tako v torek ob
10.30	obravnavali predstavniki Severne lige za Trst, ki bodo v sinji dvorani deželne skupščine razložili, zakaj pozivajo ljudi, naj glasujejo DA, obenem pa pojasnili svoje stališče do vseh dvanajstih referendumov.
Ogenj v strehi je tudi zaradi referenduma za liberalizacijo urnikov trgovin. Pokrajinski tajnik sindikata trgovskih uslužbencev FISASCAT-CISL Silvano Gherbaz nima dvoma: »Sprostitev bo povzročila zaprtje 20 odstotkov obratov in vrgla na cesto kar 2.000 ljudi, pretežno žensk.« Morda pa ne bo tako hudo.
Drago Gašperlin
PO SPORAZUMU ZA PREOSNOVO POKOJNIN^
SKR vabi k bojkotu reforme
V ponedeljek javna protestna manifestacija sredi mesta
Medtem ko se na pobudo osrednjih treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL druga za drugo vrstijo skupščine, na katerih sindikalisti obrazložujejo vsebino sporazuma z vlado glede preosnove pokojninskega sistema (včeraj je član deželnega tajništva CGIL Waldy Catalano nanizal celo vrsto prednosti sporazuma žele-zarjem v Skednju), pa so aktivni tudi nasprotniki rimskega dogovora.
Tako bo pokrajinsko tajništvo Stranke komunistične prenove priredilo v ponedeljek, 29. maja, javno manifestacijo, s katero bo še podkrepilo nasprotovanje sporazumu. Udeleženci protesta se bodo zbrali ob 18. uri na Šentjakobskem trgu, od koder bodo pol ure pozneje krenili v mestno osrčje; v sprevodu bodo prehodili ulice Molino a Vento, Carducci, Ro-
ma in Korzo ter se zgrnili na Goldonijevem trgu, kjer bo govoril Jure Canciani. SKP vabi k udeležbi delavce, upokojence ter zlasti mladino in ženske, ki jih tudi poziva, naj se na referendumu, preko katerega se bodo 30. in 31. maja ter 1. junija delojemalci in upokojenci izrekali o sporazumu, opredelijo proti njegovim negativnim platem.
Proti taki reformi je zavzela stališče v obliki resolucije tudi skupina univerzitetnih študentov, katere tiskovno sporočilo pa ni podpisano, temveč je iz njega razvidno samo to, da so imeli skupščino. Četudi lahko sklepamo, kdo je za njimi, pa brezimnega dopisa - kljub še tako dobri volji in kljub sklicevanju na svobodo pluralističnega izražanja - seveda ne moremo objaviti.
V TOREK, 30. MAJA
Na univem volitve za Vsedržavno konzulto
Primorski dnemi
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Tret Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 048 L532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana" tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP st. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišCu v Trem št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ŠOLSTVO / NA OPČINAH
Bralne značke knjižnim moljem
Podelil jih je pesnik in pisatelj Boris Pangerc
V Prosvetnem domu na Opčinah so se včeraj dopoldne zbrali »knjižni molji« s šol Primoža Trubarja iz Bazovice, Karla De-stovnika-Kajuha iz Gropade, Pinka Tomažiča iz Trebč in Franceta Bevka z Opčin. V dvorano jih je privedla tradicionalna majska prireditev, bralna značka. Njihov gost je bil pesnik in pisatelj Boris Pangerc, ki jim je prebral črtico o najljubši kravi iz otroških let. Književnik je nato predal mladim ljubiteljem knjige značke, ki so si jih zaslužiti z vztrajnim branjem sloven-
skih knjig. Vsakemu učencu je še posebej čestital.
Srečanje so popestriti »gostitelji«, učenci openske šole, ki so zapeti sedaj že dobro znani refren, ki je vžgal na nedavni evrošo-ti, in himno o Slovenski evrošoti. Ko so povabili tudi šolarje iz drugih šol, naj zapojejo, je v openskem Prosvetnem domu mogočno zadonela slovenska pesem.
Na stiki (foto Križmančic/KROMA): pesnik Boris Pangerc med mladimi ljubitelji slovenske knjige.
[-[TRŽAŠKI VESLAČI NA CILJU
Jadransko pobratenje: Danes dragi del v Benetkah
V Benetkah bo danes in jutri potekal drugi del »Jadranskega pobratenja '95« med Benetkami, Trstom in Reko, ki se vokvirja v tradicionalni praznik »Sensa« z veličastnim obredom »morske poroke«. Danes bo prav Trst v središču pozornosti, saj bo v dopoldanskih urah priplula pred Doževo palačo štafeta tržaških veslačev ter izročila županoma Benetk in Trsta Cacciariju in Illyju dožev prstan, s katerim so pred tednom dni odpluli iz tržaškega pristana. Med slovesnostjo bodo prstan takoj izročili predstavniku pobratene Reke, kjer ga bodo hranili do prihodnje »Sense« leta 1996. Medtem se v Pomorskem muzeju v Trstu nadaljuje še do jutri (urnik od 8.30 do 13.30) »Teden tradicionalnega pomorstva v Jadranu«. Obiskovalci bodo brezplačno prejeli publikacijo, ki jo je uredil Valerio Staccioli.
Sprehod po »Bošketu «
Danes ob 9. uri se bo pred vhodom v vilo Re-voltella na Lovcu začel voden obisk Frneda, ki ga prirejata mestni naravoslovni muzej in tržaško gozdno nadzorništvo Sprehod po »Bošketu« bo trajal približno do poldneva, ko se bodo udeleženci razšli pred botaničnim vrtom pri Sv. Alojziju. Med sprehodom bodo izvedenci orisali malo poznane posebnosti in zanimivosti Frneda, velikega zelenega območja poraslega tudi z visokim drevjem, ki sega v samo mestno jedro. Udeležba pri vodenem sprehodu je brezplačna; v primeru slabega vremena bo obisk odpadel. V občinskem komunikeju opozajajo, da do Lovca peljejo avtobusi št. 11, 25 in 26.
TRG UNITA / ZAČEL SE JE DESETDNEVNI KNJIŽNI SEJEM
DSL / EVROPARLAMENTAREC RUFFOLO
Pod velikim Šotorom
je zaživel Hg Gulenbeig
Prvi ugledni gost je bil televizijski novinar Bruno Vespa
EZ za čezmejno sodelovanje
Severni Jadran naj bo zgled za Evropo
Z nastopom prvega znamenitega gosta, televizijskega novinarja Bruna Vespe, ki pa se je predstavil kot avtor knjige II cam-bio, je včeraj popoldne pod velikim platnenim Šotorom zaživel letošnji Trg Gutenberg. Kot sta uvodoma Se enkrat poudarila glavna organizatorja, Ida Fontana za Ljudsko knjižnico in Livio Sossi za Studijski center za mladinsko literaturo »Alberti«, je glavni namen pobude približati knjigo Cim Širšemu krogu bralcev oz. spodbuditi ljudi vseh starosti, da bi segali po knjigi. Lanski poskus na Trgu Unita je nadvse uspel, zato so se letos spet podali v dogodivščino, ki je že pred začetkom izzvala precej zanimanja.
Z veliko dozo navdušenja so se organizatorji ob včerajšnji otvoritvi spet navezali na komaj zaključeni knjižni sejem v Turinu, ki je predvsem vetrina italijanskih založnikov. Tržaški Trg Gnten-berg pa je po eni strani
Trg Gutenberg je zaživel. Na njem so tudi slovenske knjige
bolj odraz želje po tesnejšem stiku s svojimi odjemalci tržaških knjigam, po drugi pa poskus-izziv za izpostavljanje »drugačnosti« Trsta. Tako so namreč v program vtkana tudi srečanja s' slovenskimi avtorji, na knjiž-
Bruno Vespa predstavlja svojo knjigo
nem sejmu nastopajo slovenske založbe, tako tržaški Devin kot tudi koprska Lipa, pod šotorom, tik za konferenčnim delom pa je tudi stojnica s slovenskimi knjigami, za kar so poskrbeli SKGZ, Devin in Tržaška knjigarna, z nekaterimi izdajami (te niso v prodaji) pa je prisotna tudi tiskarna Graphart. Omeniti še velja, da so v program na pobudo SKGZ vključili tudi predstavitev zanimive knjižice Janka Prunka v prevodu Devane Jovan Breve storia della Slove-nia, knjigo je izdala Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, na Trgu Gutenberg pa jo bodo predstavili v soboto, 3,-junija, ob 19.30.
Vesten zapis vestnega poročevalca, ki je skušal preko pogledov in občutkov intervjuvancev podati sliko o političnem
dogajanju v Italiji od poletja ’93 do začetka jeseni ’94. Tako je svojo knjigo II cambio na kratko označil Bruno Vespa, ki ga je predstavil odgovorni urednik dnevnika 11 Pic-colo Mario Quaia. Tudi iz njegovega včerajšnjega orisa je bilo očitno, da se je Vespa številnim politikom povsem različnih usmeritev približal predvsem s človeškega vidika. Zanimale so ga značajske poteze, z vsakim pa se je želel srečati v njegovem domačem okolju, da bi ga bolje razumel. Zato je knjiga lahko berljiva in po Vespovem mnenju je oznaka Maurizia Costanza, Ceš da je knjiga napisana kot televizijski scenarij, točna, predvsem pa prej pohvalna kot kritična.
Današnji program Trga Gutenberg pa bo skoraj v celoti posvečen znanstveni knjigi, (bip)
Evropski poslanec Giorgio Ruffolo je imel včeraj v Trstu vrsto sestankov v zvezi z razvojem širšega območja severnega Jadrana v odnosu z možnostmi, ki jih nudi Evropska zveza.
Najprej se je sestal s predstavniki družb pri-stanišCnikov italijanske strani severnega Jadrana, s katerimi je obravnaval pobude, ki jih je treba sprožiti na evropski ravni proti zakonu o privatizaciji pristaniških dejavnosti, ki novim družbam pristanišCnikov nalaga, da si prevzamejo dolgove nekdanjih javnih pri-stniških organizacij.
Pozneje je predstavnikom Zveze Italijanov Tremulu in Roti, ter poslancu italijanske skupnosti v ljubljanskem parlamentu Batelliju potrdil interes Evropske zveze za razvoj čezmejnega sodelovanja, ki naj postane zgled odnosov med sosednjimi državami na tem koncu Evrope. V tem smislu gre tudi Ruffolova podpora načrtu za meddržavno sodelovanje »Od Cresa do Krasa«.
Po srečanju s predstavniki tržaškega sektorja za znanstvene raziskave, je Ruffolo imel na sedežu DSL tiskovno konferenco, na kateri je še zlasti naglasil pomen ustanovitve finančnega off-shoreja v Trstu. Gre za pridobitev, ki jo je EZ priznala Trstu po dolgoletnih prizadevanjih - med najbolj zaslužnimi je navedel nekdanjega evropskega poslanca Rossettija - in potem, ko sta Italija in Slovenija pozitivno pristopi-•li k pogajalni mizi.
S tiskovne konference evroposlanca Ruffola
NOVICE
Pomladni dan pri Skupnosti družina
Jutri bo pri Skupnosti družina na Božjem polju stekel pomladni dan. Ta naziv priklice na misel sončne dni in življenje na odprtem v veseh živahni družbi. Vendar Skupnost družina pripravi ta dan z namenom, da bi osrečil vse tiste, ki se Čutijo osamljeni ah fizično onesposobljeni in nimajo možnosti, da bi se lahko na kakršenkoli način premikah. Zato Skupnost družina vljudno vabi vse, da bi se udeležili prijetnega dneva.
Fotorazstova Trivenela in Slovenije
Jutri ob 11. uri bo v Tržaškem fotografskem krožku (Ul. Zovenzoni 4) nagrajevanje in odprtje fotografske razstave v okviru 2. srečanja Triveneto-Slovenija.
Nova stavka osebja ACT
Vsedržavno tajništvo sindikata FAISA-CISAL je oklicalo za ponedeljek, 29. maja, 24-urno stavko osebja javnoprevoznih podjetij. Roke bodo prekrižali tudi številni uslužbenci medobčinskega avtobusnega podjetja ACT, katerega vodstvo zaradi tega opozarja prebivalstvo, da bodo avtobusi redno vozili samo od 6.30 do 9. ure dopoldne in od 13. do 16.30 popoldne.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO
Podelili Flajbanove nagrade
Štipendije podeljujejo študentom z dobrimi študijskimi uspehi
V novih prostorih Slovenskega dobro- imenu štiričlanske ocenjevalne komisije, ki delnega društva v Ul. Mazzini so včeraj je imela zelo težko delo pri izbiri nagrajen-med kratko, a občuteno slovesnostjo pode- cev, saj so se vsi prijavih z izredno dobrimi lili Studijske štipendije in podpore "M. študijskimi uspehi ter z veliko aktivnostjo, Flajban” za akademsko leto 1994-95.	tako v Športnih kot kulturnih organiza-
Nagrade so prejeli Alenka Hrovatin (le- cijah. Vse udeležence, med katerimi so bili tos prvič), Metka Kodrič, Vesna Cescutti, tudi starši nagrajenih, je v imenu društva Katja Tommasi in Martin Pertot, podpore pozdravila podpredsednica Irena Srepa Maja PeCar, Magdalena Pahor in Miran botnjak, ki je zaželela vsem študentom še Devetak. Štipendije znašajo 1.250.000 lir veliko uCnih uspehov. Kratka zakuska je in šest cekinov, podpore pa 1.000.000 lir. zaključila lepo prireditev.
Nagrade je podelil ing. Franko PišCanc v	Neva Lukeš
_________AKCIJA KARABINJERJEV____________
Preiskava v domovih za ostarele
Tri osebe so prijavili sodnim oblastem - Številne globe
Karabinjerji so prijavili sodstvu odgovorne treh zasebnih domov za ostarele v Trstu. Pregledali so osem domov in ugoto-vili prekrške, zaradi katerih so prisodili po upravni poti 18 glob, v petih primerih pa šo ugotoviti kazenske prekrške, ki so privedli do sodnih prijav. V glavnem je šlo za zapadla zdravila, nepravilno zamrznjeno zelenjavo in staro oz. nehigiensko hrano. Pri upravnih prekrških pa so ugotovili predvsem nedovoljeno oz. preveliko število gostov v domovih, v katerih so imeti dovoljenja za oskrbovanje manjšega števila ostarelih. Pred kratkim so karabinjerji že pregledali 14 domov za ostarele in prijaviti sodstvu dve osebi. Državno pravdništvo še vodi tozadevno preiskavo.
Zapadla zdravila za humanitarno pomoč
Financarji pa so v novem pristanišču zasegli tovornjak z humanitarno pomočjo, namenjeno v Albanijo. Med drugim je bila na tovornjaku poleg drugega tudi večja količina antibiotikov za otroke, ki so že zdav-no zapadli. Pomoč so zbrale nekatere cerkvene organizacije v Toskani: prijavili so jih sodstvu zaradi uporabe zapadlih zdravil in ker teh zdravil niso uničili po predpisih. Tržaško sodstvo je uvedlo preiskavo, da bi ugotoviti, Ce gre za osamljen primer ati pa Ce se redno dogaja, da zapadla zdravila namenjajo za »človekoljubno pomoč«.
Aretacija tatica
Prejšnjo noC so karabinjerji aretirali 24-letnega B. R. Malo po polnoči je z avtomobilskim dvigalom (čričkom) razbil izložbeno okno fotografske trgovine »Foto Mauro« v Ul. Molino a Vento. Iz sosednje picerije so stopiti na cesto, pa jim je mladenič z avtomobilskim dvigalom grozil, nato pa pobegnil s fiatom 500. Na kraj so prihiteti karabinjerji: na podlagi številke evidenčne tablice, ki so jo posredovali očividci, so ugotoviti, da je avtomobil ukraden. Kmalu zatem so centralo v Istrski ulici obvestili, da je na podoben naCin neznanec razbil izložbeno okno trgovine »Top Movie« v Ul. Baiamonti in ukradel videorekoreder in radiorekorder. Karabinjerske izvidnice so pohitele na kraj in v Ul. D’Alviano ustaviti mladega tatu, ki se je peljal v drugem ukradenem fiatu 500. Ugotoviti so, da gre za starega znanca zaporov, kjer je bil zaradi preprodaje mamil in drugih prekrškov.
Nesreča pri delu
V delavnici SEA v Ul. Bergamino se je včeraj ponesrečil 48-letni kovač Deri s Grop iz Porpetta pri Vidmu. Med upravljanjem krožne žage mu je le-ta hudo poškodovala štiri prste leve roke, zaradi Cesar so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico. Zdraviti se bo moral dober mesec dni.
Vznemirljiva sporočila na procesu proti Giorgioneju
»Sedel sem na breg reke in Čakal na truplo mojega sovražnika. Ko sem ga zagledal, sem se oddaljil, ker me je bilo strah, da bi imel tvoj obraz.« Listek s tem napisom je Ugo Giorgione poslal bivši zaročenki, 23-letni Monici Mazzolini, štiri dni preden so lanskega aprila našli njeno truplo v kanalu pri Fossalo-nut Vznemirjujoče besedilo so prebrali med včerajšnjo sodno obravnavo, ob nadaljevanju procesa, na katerem sedi Ugo Giorgione na zatožni klopi pod obtožbo namernega umora dekleta. Včeraj so zaslišali oCeta, mamo in brata nesrečne Monice. Ponovili so, da se je ljubezenska zgodba njihove drage z Giorgionejem že zdavnaj končala, fant pa naj bi ne privolil v tako odločitev. V avtomobilu, v katerem je fant poskusil samomor, so našli drug listek, namenjen dekletovi mami: »Carla, verjemimi, nisem hotel...« piše na njem.
ŠOLSTVO / NATEČAJ DE BANFIELD"
Vrsta prvih nagrad slovenskim šolarjem
Pisali in risali so na temo: Ko bom star
»Upam, da bom v starih letih živela s svojo družino na lepo urejeni kmetiji. To pa bo morala biti prava kmetija! Ob udobni hiši bo stala Stala z veliko živali. Tudi njiva in vrt bosta obdelana. Živeli bomo s kar nam bo zemlja dala. Ce dobro in pametno obdeluješ zemljo, je ta zelo radodarna.«
S tem russeaujevskim klicem "Nazaj k naravi" si je učenka 5. razreda osnovne šole Ivana Trinka Zamejskega iz Ricmanj Jana Kalc prislužila prvo mesto v kategoriji slovenskih osnovnih šol na letošnjem natečaju Združenja Goffreda de Banfiel-da z naslovom Ko bom star. Nagrajevanje natečaja je bilo včeraj v dvorani SASA v Pomorski palači in je bilo za naše šole nadvse uspešno. Slovenski učenci in dijaki so odnesli levji delež nagrad, saj so osvojili prvi mesti tudi v obeh kategorijah (prvih dveh razredov osnovnih šol in zadnjih treh razredov višjih srednjih šol), v katerih so »tekmovah« skupno z italijanskimi vrstniki.
Združenje Go Kredo de Banfield si že vrsto let prizadeva, da bi med študirajočo mladino spodbudilo zanimanje za starejše ljudi. Letošnji naslov Ko bom star (bil je skupen za šole vseh vrst in stopenj) je nudil udeležencem možnost, da so se razpisali o temi, ki jih sicer ne zadeva neposredno, a je gotovo prisotna v njihovem vsakodnevnem življenju. Odziv na natečaj je bil res velik. Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedovala nekdanja ravnateljica Laura
Levo: prvouvrščena Jana kale; desno: občinstvo med nagrajevanjem (f. Balbi/KROMA)
Abrami, je pregledala kar 300 spisov in risb. Najboljših petdeset so tudi objavili v posebni publikaciji, ki jo je prav ob tej priložnosti izdal organizator.
Včeraj so na prireditvi, ki jo je vodila baronica Maria Luisa de Banfield, svečano razglasili najboljše izdelke in nagradili učence in dijake.
V	kategoriji prvih dveh razredov italijanskih in slovenskih osnovnih šol je osvojila prvo mesto učenka 2. razreda šole Mare Samsa Caterina Sik, drugo mesto pa učenec 2. razreda šole Frana Venturinija Peter Sosič. Priznanja so bili deležni tudi učenci Martin Merlak (šola P. Voranca), Matjaž Mihalič (šola F. Venturinija) in Erik Pertot (šola M. Samse).
V	kategoriji zadnjih treh razredov italijanskih osnovnih šol je najboljši spis napisala Chiara lesu (šola Filzi-Grego), drugo nagrado pa je prejel Davide Benveghu (prav tako šola Filzi-Grego).
V	kategoriji zadnjih treh razredov slovenskih osnovnih šol je prejela prvo nagrado Jana Kalc, učenka 5. razreda šole Ivana Trinka. Druga nagrada je šla Enricu Chen-diju, učencu 4. razreda šole Ivana Trinka, medtem ko so priznanja prejeli še Karin Desco (šola M. Stepančič), Denis Kneipp (šola M. Samse), Aleš Maver (šola Boršt), Gabrijel Ota (šola M. Samse), De-van Sancin (šola P. Voranca) in Dorjan Sancin (šola F. Venturinija).
V	kategoriji italijanskih nižjih srednjih šol je zasedel prvo mesto dijak šole Čampi Elisi Arturo de Luyk, druga pa je bila Sara Borgogna (šola L Sve-vo).
V	kategoriji slovenskih nižjih srednjih šol je dijak 3. razreda šole Ivana Cankarja Iztok Cergol ponovil lanski uspeh. Na drugo mesto se je uvrstil njegov sošolec Marko Mikolj. Priznanja so prejeli Eleonora Cardovilli, Tanja Tuta, Tanja Peric (vse šola I. Grudna), Ana
SKRBSTVO / V UL. PASCOLI
Odprli prenovljeni dom Itis
Gostili bodo 146 ostarelih - V kratkem nova domova z 270 mesti
Včeraj so slovesno odprli nov del doma za ostarele Itis v Ul. Pascoli. V prenovljenem delu poslopja tržaškega javnega inštituta za sociale posege bodo gostili 146 ostarelih, ki niso več samozadostni. Za prenovitev so investirali 12 milijard lir: 4 milijarde lir je prispevala deželna uprava, 8 pa so jih namenili iz Sklada za Trst.
Med krajšo slovesnostjo uradnega odprtja, ki ji je prisostoval tudi deželni odbornik za zdravstvo in skrbstvo
Gianpiero Fasola, je komisar Itisa, Ser-gio Zanmarchi povedal, da se prenovi-stev služb Itisa nadaljuje po načrtu, ki so ga zaslovali pred devetimi leti in ga doslej dosledno uveljavili. Nadaljujejo se dela za prenovitev nekdanjega zavoda S. Giusto, v katerem bo prostora za 150 ostarelih, v začetku prihodnjega leta pa se bo začela gradnja novega doma za 120 ostarelih občanov, za katerega je deželna uprava že določila prispevek 12 milijard lir.
Tina Petkovšek in Erik Sancin (oba šola I. Cankarja).
V	kategoriji prvih dveh razredov višjih srednjih šol niso podelili prvega in drugega mesta, priznanja pa je bila deležna dijakinja liceja F. Prešerna Jadranka Križman.
V	kategoriji zadnjih treh razredov višjih srednjih šol (slovenskih in italijanskih) je osvojila prvo mesto dijakinja 3. razreda znanstvenega liceja F. Prešerna Poljanka Dolhar. Na drugo mesto se je uvrstil dijak jezikovnega liceja Bachelet Aulo Gua-gnini, priznanje pa je prejela tudi Irene Pahor [licej -F. Prešerna).
Prvo in drugouvrščeni so prejeli med drugim pokal, medtem ko so šla ostalim priložnostna darila in knjige. Nagrade so prejeli tudi mentorji zmagovalcev. Za naše učence in dijake so to bili učiteljica Eda Pregare (šola L Trinka), in profesorici Iva Bone (Sola I. Cankarja) in Majda Cibic (licej F. Prešerna).
BAZOVICA / PAŠNIŠKA ZADRUGA
Kljub naporom skromni rezultati
Glavni cilj gradnja hleva za drobnico
Člani Zadružnega pašnika v Bazovici so se v torek, 9., in v petek, 15. trn., zbrali na svojem rednem občnem zboru v Bazoviškem domu v Bazovici. Uvodno poročilo upravnega odbora je podal predsednik Ivan (Mirko) Križ-mančič. Podčrtal je, da je vodstvu zadruge v minulem letu uspelo bolj malo uresničiti, kljub temu, da si je veliko prizadevalo. Glavni in neuresničeni cilj slej ko prej ostaja izgradnja večjega hleva za drobnico, za katero je na razpolago 80 hektarov pašniških površin. Ta načrt bi morali uresničiti na osnovi zakona 16 iz leta 1992, zaradi birokratskih in drugih zapletov pa ta kot druge podobne pobude stoji. Križmančič je vsekakor poudaril, da se je za uresničitev načrta pred kratkim ponovno izrekla tržaška pokrajinska uprava, tako da velja še vztrajati.
V imenu nadzornega odbora je nato poročal njegov predsednik Vojko Mijot. Ugotovil je, da obračun za leto 1994 izkazuje primanjkljaj okrog 4 milijonov lir, kar ni čudno spričo prisilne nedejavnosti in spričo neodpravljivih
minimalnih režijskih stroškov, ki so povezani s samim obstojem zadruge.
Poročiloma so sledili pozdravi predstavnikov krajevnih društev in splošna razprava, ki je bila dokaj živahna. V njej je pač prišla do izraza zaskrbljenost zaradi težav pri uresničevanju hleva in agrituristicne strukture, ki jim ni videti pravega konca. To je v bistvu dalo povod tudi za nekoliko ostrejšo izmenjavo mnenj in do zapleta pri izvolitvi novega vodstva, zaradi česar se je občni zbor nadaljeval 15. maja na drugem zasedanju. Ob tej priložnosti pa so bili po predhodnem razčiščenju v upravni odbor soglasno izvoljeni Sandra Stopar de VValder-stein, Josip Purič, Aleksander Žagar, Ivan (Mirko) Križmančič, Boris Primožič, Danilo Marc in Henrik Križmančič. v nadzorni odbor pa Egon Križmančič, Saška Metlika Grgič in Peter Močnik ter kot nadomestna člana David Slobec in Lenart Vidav. Že na prvem zasedanju so člani soglasno odobrili obračun za leto 1994 ter proračun za tekoče leto.
V GOSTEH LJUBLJANSKA SKUPINA STRIP CORE
Glasbeno likovno srečanje
Jutri v prostorih bivše umobolnice razstava ter nastop skupine 2.2.2.7
Po ponedeljkovem markantnem nastopu glasbene skupine Laiba-ch v gledališču Miela se nam že ta konec tedna spet obeta zanimiva
OBČNI ZBOR
Pozitiven obračun dela nabrežinske godbe
Kot smo napovedali, je imela godba na pihala iz Nabrežine v ponedeljek zvečer svoj občni zbor. Osem let je poteklo od zadnjega rednega občnega zbora. Na ponedeljkovem občnem zboru so imenovali tudi člane novega odbora, ki bo vodil glasbeni ansambel v prihodnje.
V torek zvečer so se člani ponovno zbrali in dodelili funkcije posameznim izvoljenim. Tako je bil za predsednika godbe potrjen požrtvovalni in neumorni Karlo Gabrovec, ki vodi društvo že osem let, v godbi pa igra že več kot dvajset let - sedaj sta v njej tudi njegov sin in hčerka.
Mesto podpredsednika bo imel Massimo Verone-se, tajniško mesto Manue-la Veronese in Marjan Golemac; blagajnik bo Gi-no Šinigoj, za instrumente bo skrbel Michele Šinigoj, za arhiv Franko Peric, za obleke Roberto Marisa in Danilo Kolar, gospodar
bo Anton Golemac, odborniki pa bodo Sergio Gratton, Niko Golemac in Herman Svetlič, medtem ko bo imel še naprej svoje častno mesto v odboru dolgoletni dirigent godbe Stanko Mislej, ki je sprejel to dolžnost leta 1967 in je godbo vodil vse do leta 1992. Se danes je vedno na razpolago godbi, če potrebujejo njegovo pomoč. Leta 1997 bo godba slavila 100-let-nico delovanja, Mislej pa trideset let svoje zvestobe godbi. Vsi godbeniki si želijo, da bi skupno praznovali oba jubileja.
Godba bo imela že 4. junija svoj nastop v Zgoniku, 18. junija pa v Tržiču. Kot nam je povedal predsednik Gabrovec, bo imela nabrežinska godba v juniju še več nastopov po raznih vaseh devinsko-nabrežinske občine, po tistih, ki jih obišče vsako leto ob pustnem času.
Neva Lukeš
predstavitev ljubljanske' alternativne scene na tržaškem odru. Tržaška publika si bo tako lahko ogledala dejavnost glasbeno likovne skupine Strip Gore, ki deluje v sklopu Foruma Ljubljana, to je zavoda za umetniško in kulturno produkcijo. Večer se bo tokrat odvijal v manj »institucionaliziranih« prostorih, točneje v Delavnici »P« arti visive, znotraj bivše svetoivanske psihiatrične bolnišnice. Strip Core, ki se je formiral leta 1989. leta, združuje različne oblike u-metniško-kulturnega izražanja, vezane na urbano okolje. Poleg organizacije koncertov domačih in tujih glasbenih skupin ter multimedijskih dogodkov, se člani ukvarjajo še z designom in oblikovanjem grafitov. Kot grafi-terji so se publiki predstavili s Številnimi razstavami v klubih, kulturnih centrih, galerijah in seveda na ulicah v Sloveniji ter na festivalih in na kulturnih izmenjavah v tujini: Coloriamo lo Šport -Milan ’90; Pre Štab -Eindhoven, Nizozemska; Furti d’Autore - Trst ’92; Festival d’Affices - Chau-mont, Francija. Lanskega avgusta so sodelovali s poslikavo zidu bivše Mercatorjeve stavbe pri projektu Ad Hoc. Poleg ogleda razstave (odprta bo še ves prihodnji te-
den) grafitov, plakatov in video programa, bodo udeleženci lahko prisostvovali predstavitvi publikacije Stripburger, edine slovenske strip revije, ki sicer vsebuje grafike, stripe in fotografije underground avtorjev iz območja nekdanje Jugoslavije in tujine. Nedeljski večer se bo zaključil s koncertom glasbene skupine 2.2.2.7. (Dva. Dva. Dva. Sedem), ki prav tako deluje znotraj Strip Core-a. Po že odmevnih nastopih na tujih koncertnih prizoriščih (Zue-rich, Tuebingen, Beograd, Dunaj), ljubljanski bend V' tem času predstavlja svojo novo CD-ploščo No Brains No Tu-mors, ki je izšla v samozaložbi. Glasbeniki izhajajo iz etnohardeo-rejevske scene in so tehnično dobro pripravljeni. Njihove pesmi označujejo pogosta menjava ritma ter v primerjavi s preteklo glasbeno produkcijo so v novi CD-plošči prisotni vplivi balkanskih motivov (violina).
Pri organizacijski izpeljavi pestrega večera sodelujeta tudi krožka ARCCS, La Talpa ter skupina Dvoživke Selivke. Za izvedbo programa je prispevala deželna ustanova Erdisu. Odprtje razstave bo ob 20. uri, koncert pa ob 21. uri.
Matej Caharija
Komemoracija na proseški postaji
Jutri bo na travniku ob cesti, ki pelje od Proseka na proseško železniško postajo spominska svečanost ob 51-letnici usmrtitve desetih nedolžnih talcev, ki so jih nacifašisti pripeljali iz koro-nejskih zaporov in obesili 29. maja 1944 iz maščevanja zaradi uspele partizanske akcije na tem mestu. Domačini so pred 50 leti in sicer 5. avgusta 1945 na tem kraju odkrili spominsko obeležje, ki v senci razkošnih smrek priča o muCe-niški smrti desetih nedolžnih žrtev. Mnogi domačini so bili prisiljeni prisostvovati temu okrutnemu umoru. Domačini se ob obletnici vedno oddolžijo spominu nedolžnih žrtev s spominsko svečanostjo. Letos bodo počastili talce jutri ob 11. uri. Na komemoraciji, ki jo prireja sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije ANPI s Proseka-Kontovela bodo sodelovali godbeno društvo Prosek, moški pevski zbor Vasilij Mirk, Amaterski oder Jaka Stoka in taborniki. Priložnostni govor bo imel Arturo Calabria, predsednik tržaškega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI. (B.R.)
PROSVETNI DOM OPČINE
Jutri, 27. t.m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah celovečerni koncert MPZ Tabor z naslovom
PESEM ZA VAS
Dirigent prof. Sveto Grgič.
DRUŠTVO
SLOVENCEV
MILJSKE
OBČINE,
VRTEC in COS MILJE
vabijo na
TRADICIONALNO VESELICO
Danes, 27. t.m., ob 18. uri v prostorih Slovenskega šolskega centra v Ul. D’ Annunzio št. 62.
20.15, 22.10 »Don Juan De Marco, maestro d’amore«, i. Marlon Brando.
ALCIONE - 18.30, 20.15,
22.00	»Viva San Isidro«, r. Alessandro Cappelletti, i. Diego Abatantuono, Marco Leonardi, Lumi Cavazos.
LUMIERE -	18.00,
20.00,	22.15 »Neli«, i. Jo-die Poster.
dea in Kraški kvintet ob dobro založenih kioskih. Vabljeni!
TRŽAŠKA OBČINSKA UPRAVA prireja v torek, 30. t.m., ob 18. uri v dvorani Muzeja Revoltella srečanje na temo»Sloven-ska kultura v Trstu med preteklostjo in sedanjostjo: ljudje, problemi in ideje«.
VČERAJ-DANES C LEKARNE a PRIREDITVE Sl ŠOLSKE VESTI
Danes, SOBOTA,
27.	maja 1995
AVGUŠTIN
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.41 - Dolžina dneva 15.19 - Luna vzide ob 4.19 in zatone ob 18.55.
Jutri, NEDELJA,
28.	maja 1995
GERMAN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20 stopinj, .zračni tlak 1016,9 mb raste, veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 76-odstot-na, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI
IN OKLICI
RODILI SO SE: Carlotta Grandolig, Matteo Donato, Lorenzo Franco, Martina Mosetti, Ilaria Marcussi, Davide Redivo.
UMRLI SO: 30-letni Paolo Pellizaro, 86-letni Giuseppe Pavan, 83-letna Emma Tomasi, 92-letna Angela Viditz, 81-letna Vida Abrami, 89-letna Maria Apollonio, 88-letna Silvana De Puppi, 87-letna Ida Cassano, 84-letna caterina Rossotto, 85-letna Anna Magris, 86-letna Gisella Nardini, 82-letni Giuseppe Žerjal.
OKLICI: gasilec Alessandro Fegez in delavka Valentina Potocco, delavec Andrea Gasparini in esteti-stka Paola Venutti, elektronski tehnik Dario Zacca-ria in rehabilitacijska terapevtka Patrizia Gollia, uradnik Fabio Russi in uradnica Cristina Tonel, trgovec Corrado Mizzan in uradnica Giuliana Marini, trgovec Francesco Benussi in knjigovodkinja Nadia Godina, kovinar Luciano Degasperi in Čistilka Patrizia Nadali, prodajalec Paolo Bastiani in odgovorna za sprejeme Patrizia Benolich, inženir Igor Bonat in uradnica Ada Guarini, uradnik Carino Ascione in izvedenka Paola Sormani, uradnik Franco Micheli in uradnica Deborah Berliner, obrtnik Umberto Tremul in obrtkinja Bruna Ligato, Šofer Alessandro Lozei in natakarica Ira Capotorto, tehnični uradnik Enriko Flak in uradnica Erica Teja, prodajalec Pierpaolo Bertok in natakarica Barbara Brizzi, fotograf Mauro Temperini in upokojenka Annamaria De Pra, elektronski tehnik Paolo Gattolin in uradnica Rossana zerjal.
Zaradi skorajšnje obnovitve razstavnih prostorov

Nudi na
vseh
razstavljenih artiklih
POPUST
od 20 do 80% POHITITE
Od PONEDELJKA, 22., do NEDELJE, 28. maja 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. delVOrologio 6 -začetek Ul. Diaz- (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Mazzinijev drevored 1 Milje (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340). - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. delVOrologio 6 (začetek Ul. Diaz), Ul.
Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6. Mazzinijev drevored (Milje).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše pri-
8 8NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.45,
18.35, 20.25, 22.15 »Un eroe borghese«, r. Michele Placido, i. Fabrizio Benti-voglio, Omero Antonutti.
EXCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Amore e om-bra, r. Betty Kaplan.
EXCELSIOR AZZUR-RA- 18.20, 20.10, 22.00 »L’amore molesto«, r. Mario Martone.
AMBASCIATORI
17.00,	19.30, 22.15 »Rob Roy«, i. Liam Neeson, Jes-sica Lange.
NAZIONALE 1- 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Morti di salute«, i. Anthony Hopkins, Bridget Fonda, Matthew Broderick.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Ciao Giulia, sono Kevin, i. Michael Keaton, Gina Davis.
NAZIONALE 3-16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »A pro-posito di donne«, i. Whopi Goldberg, Mary Louise Parker, Drew Barrymore.
NAZIONALE 4-16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Jefferson in Pariš«, r. James Ivory, i. Nick Nolte, Greta Scacchi.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Viziose cugine di campa-gna«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.45, 18.30,
SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi danes ob 19. uri na VELIKI SKK KVIZ pri Križu. Sodeluje kdorkoli si to želi. Garantirana sta zabava in smeh. Pridite v velikem številu.
PD MACKOLJE priredi
27.,	28. in 29. t. m. tradicionalni PRAZNIK ČEŠENJ.
SEKCIJA VZPI-ANPI PROSEK-KONTOVEL vabi na SPOMINSKO PROSLAVO ob 51. obletnici obešanja 10. talcev, ki bo jutri, 28. t. m., ob 11. uri ob spomeniku na travniku blizu ceste, ki pelje na pro-sesko Železniško postajo. Nastopili bodo Godbeno društvo Prosek, MPZ V. Mirk, amaterski oder Jaka Stoka in Taborniki modrega vala Šumeti bori. Slovesni govornik bo tov. Arturo Calabria, predsednik tržaškega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI.
JUTRI, 28. t. m., ob 9. uri bo v nabrežinski cerkvi NASTOP MePZ iz Sturij pri Ajdovščini. Ta nastop je v okviru zborov, ki mesečno pojejo ob priliki 200-letnice nase cerkve. Vabljeni!
JUTRI, 28. t. m. Skupnost družina Opčine pripravi na Božjem polju POMLADNI DAN. Vabi vse, da se ga udeležijo.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na večer, na katerem bo zgodovinarka Jera Vodušek Starič govorila na temo »Dosje MaCkovšek«.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da je razstava Ivan Trinko - življenje in delo na ogled v Gregorčičevi dvorani -Ul. S. Francesco 20/1. nadstr. še do torka 30. t. m. z urnikom od 10. do 12. ure in do 15. do 17. ure.
ZALOZBA MLADINSKA KNJIGA - Ljubljana in TRŽAŠKA KNJIGARNA vabita v torek, 30. t. m., ob 17.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu na POSVET O ČTIVU za otroke in mladino od 9. do 14. leta. Sodelovali bodo uredniki pri Mladinski knjigi in svetovalka Zavoda za Šolstvo.
TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v sredo, 31. t. m., ob 17.30 na predstavitev knjižnega prvenca Patrizie Vascotto A BORDO DEL MISTRAL. Spregovoril bo Marko Kravos.
KRSTNI KONCERT vokalne skupine RESO-NET, zborovodja Aleksandra Pertot v petek, 2. junija, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Vabljeni prijatelji petja! Koncert sta podprli Zveza cerkvenih pevskih zborov in Slovenska prosveta v Trstu.
SKD PRIMOREC - TABOR vabi na VAŠKI PRAZNIK, ki bo 2., 3. in 4. junija t. 1. ob nogometnem igriSCu Griza v Trebčah. Igrala bosta ansambla Key-
OTROCI Sempolajskega vrtca v sodelovanju staršev in vzgojiteljic vas vabijo na RAZSTAVO ROČNIH DEL in prodajni sejem jutri, 28. t. m. od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
SINDIKAT SLOVEN-
SKE SOLE - tajništvo Trst obvešča vzgojiteljice, da je mogoče na sedežu sindikata U.I.L. vložiti prošnjo za priznanje službenih obdobij, ki so potekala v obmejnem področju. Obvezna je predstavitev službenega lista. Člani Sindikata slovenske Sole plačajo polovično ceno. Dodatne informacije nudi tajništvo SSS ob urniku noslnvania.
s_______________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 7. junija izlet v Tre-viso. Dopoldne ogled naturistične oaze Sile, popoldne ogled mesta. Vpisovanje 30. maja od 9. ure dalje na sedežu društva v Ul. Cice-rone 8, tel. St. 360324.
SPDT- Mladinski odsek obvešča, da je izlet na ViSarje preložen na jutri, 28. t. m. Prijave pri ZSSDI na tel. St. 635627, informacije na tel. St. 55180 ali 229463. Vabljeni!
DRUŠTVO NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV TONE PENKO prireja v nedeljo, 4. junija strokovno vodeno ekskurzijo na Sabotin (516 m) pri Gorici. Zbirališče ob 8. uri na Trgu Oberdan v Trstu, oziroma ob 8.30 v Sesljanu, blizu Hotela Pošta. Prevoz z lastnimi sredstvi, kosilo iz nahrbtnika. Vabljeni elani in prijatelji.*
S ČESTITKE
Teti DARIJI in stricu DIMITRIJU, ki si danes obljubita veCno zvestobo pošiljajo zvrhan koš poljubčkov in prisrčnih voščil Anja, Sasa in Danijel.
V Stivanski cerkvi se danes poročita
Dana Bukavec
in
Dimitri Vecchiet
Da bi jima bili vsi na-daljni dnevi v skupnem življenju vedno tako radostni kot današnji jima želijo
starsi ter sestri z družinama
Dimitri in Darja
Ljubezen naj traja veCno, saj zdaj klapa klice Vama srečno
□ OBVESTILA
SK BRDINA obvešča, da bo vpisovanje za tekmo 4. Kraški bike slalom in vzporedni slalom jutri, 28. t. m.na teremu od 9.15 do 10. ure.
ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO SLOVENSKE ISTRE IN KRASA vabi na srečanje v sredo, 31. maja, ob 19.30 v restavraciji Primorka v Strunjanu. Program: 1. Bolečina in njeno zdravljenje - dr. Olga Mavric-Jovan (Onkološki institut Ljubljana); 2. Pregled Krkinih analgetikov z novostmi - dr. Elizabeta Vrho-vec-Krevelj (Krka Ljubljana).
SKUPINA SONČNI ŽAREK Zadružnega centra za socialno dejavnost organizira od 28. avgusta do 8. septembra tradicionalni poletni center v Brojnici pod Križem. Vabljeni so vsi otroci, ki si želijo sonca, morja in veliko novih prijateljev. Vpisovanje in informacije na sedežu centra v Ul. Ci-cerone 8, tel. št. 360072 vsak dan, razen sobot od 9. do 13. ure.
V CERKVI PRI SV.JAKOBU v Trstu bo jutri, 28. t.m., ob 19. uri Mladinska masa in srečanje za duhovne poklice. Po srečanju bo sledila družabnost. Mladi se bodo srečali ob 17.30 v domu pri Sv. Jakobu, kjer se bodo pripravljali na^ mašo. Tema srečanja bo »Kam gremo?«.
SKD PRIMOREC -Trebče vabi vse da ob priliki vaškega praznika priskočijo na pomoč za pripravo in čiščenje prireditvenega prostora v Griži danes, 27. t. m. od
15.30	dalje ter 2., 3. in 4. junija t. 1. za pomoC pri. kiosku. Hvala!
TRŽAŠKA OBČINSKA UPRAVA prireja v torek, 30. t. m., ob 18. uri v dvorani Muzeja Revoltella srečanje na temo: SLOVENSKA KULTURA V TRSTU MED PRETEKLOSTJO IN SEDANJOSTJO: LJUDJE, PROBLEMI IN IDEJE. Sodelujejo: Roberto Damiani, Peter Močnik, Pavle Merku, Miran Košuta, Maria Cenda, Franko Vecchiet, Milan Pahor, Sergij Pahor, Boris Zuljan, Maria Massau Dan, Adriano Dugulin in Anna Rosa Rutigliano.
VSI DELAVCI in upokojenci zahodnega Krasa in zgoniske občine so vabljeni, da izrazijo svoj glas o reformi pokojnin. Glasovanje bo na sedežu SPI-CGIL v Križu v torek, 30. in sredo, 31. t. m. med 9. in 11. uro ter med 17. in 19. uro.
UPRAVA občine Re-pentabor razpisuje javno selekcijo za mesto animatorke/ja v poletnem centru, ki se bo odvijal v re-pentabrski občini od 3. do 15. julija t.l. Zainteresirani lahko predstavijo prošnje na prostem papirju na občinsko tajništvo do 14. ure dne 10. junija 1995 Zahtevani rekviziti: dopolnitev 18. leta starosti, opravljena izobrazba druge stopnje, obvladanje slovenskega jezika. Podrobnejša pojasnila nudi občinsko tajništvo, tel. St. 327122.
E3 ČESTITKE
PRODAJALNA nudi stalno zaposlitev mladi in vestni osebi. Zaželje-na je diploma višje šole ter italijansko državljanstvo. ProSnje naslovite na Publiest Srt, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 - Fax 768697
oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
pod šifro “ Marljivost".
JSCEM stanovanje v najem za kratek Cas na območju zahodnega Krasa. Tel. St. 229349.
21-LETNI FANT z opravljenim vojaškim rokom iSCe kakršnokoli resno zaposlitev. Tel. 200882.
IŠČEMO za v najem poslovne prostore primerne za trgovsko dejavnost na področju dolinske občine (Domjo, Bolju-nec, Pesek). Pisne ponudbe na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro “Sharfi".
3-CLANSKA družina iSCe v najem ali na prodaj hišo z malim vrtom v dolinski občini ali na Kra-su.Tel. St. 040/415226.
ISCEM hiSo, tudi potrebno popravil, enosta-novanjsko primerne velikosti z vrtom v dolinski občini. Tel. na St. 231881 ob urah kosila in tel. St. 228807 v ostalih urah.
IŠČEM resno in zanesljivo gospo z izkušnjami za celodnevno varstvo dveinpolletnega otroka v Gorici za Štiri dni v tednu. Interesentke naj ne bi bile iz preveC oddaljenih krajev. Tel. St. 0481/530295 v urniku poslovanja trgovin.
IŠČEMO
prodajalca/skladiščnika v termo/idravliCnem sanitarnem sektorju. Tel. St. 828128 ali 828028.
IŠČEMO gospo za oskrbo nepokretne mame v jutranjih urah. Tel. St. (040)	411358 ali
040/367088.
GOSPO/GOSPODIC-
NO, ki je zainteresirana za resno zaposlitev, srednjih let, primerno in izkušeno z delom v go-stinsko/turisticnem sektorju, praktično v domači kuhinji, zaposlimo. Tel. št. 229285.
AGRARIA zaposli skladiščnika, nujno B ali C dovoljenje, opravljeni vojaški rok, smisel za vodenje skladiščne kartoteke in ostalih skladiščnih dokumentov. Klicati na tel. št. 632200.
NUDIM lekcije matematike in fizike visješol-cem, posebno za maturo. Tel. St. 43176.
STALNA profesorica nudi privatne lekcije za pripravo na malo maturo. Tel. ob uri kosila na St.
566822.
MERCEDES 190E, letnik 1985 v dobrem stanju prodam. Tel. v večernih urah na St. (0481) 20764.
PRODAM klorifikator za Črne vode rabljen en teden. Tel. St. 291476.
PRODAM WV passat variant G60. Tel. v uradnih urah na St. 213570 v uradnih urah.
V TRŽIČU prodam 5-stanovanjsko hišo s tremi trgovinami po ugodni ceni. Tel. (0481) 82531.
OSMICO je odprl Al-fredo Brajnik, Domjo 172. Toči belo malvazijo doc in rdeči merlot. Vabljeni! Tel. St. 824917.
OSMICO je odprl Jožef Kukanja, Devinscina 1.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. St. 327240.
OSMICO sta v Prebe-negu na St.24 odprla Gabrijela in Boris Bandi. Poleg odličnega belega in Črnega vina nudita tudi domači prigrizek.
OSMICO ima odprto Ivan TerCon, Mavhinje
DAROVE
PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicero-ne 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
42. Poskrbljeno je za pijačo in jedačo.
OSMICO je odprl Mario Milic, Repnic 39.
OSMICA je v Dolini na St. 233 - Lovriha.
OSMICO ima odprto Alojz Kante, Praprot št.18.
V	PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Gabrijela.
V	SLIVNEM pri Kraljevih St. 9 je odprta osmica.
PRISPEVKI
Ob 3. obletnici smrti drage mame Antonije Kuret Komar iz Ricmanj daruje sin Fabio 50.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
V	spomin na drago mamo Marijo Stoka (Markce-vo) darujeta Maruška in Mira z družinama
200.000	lir za PZ Vasilij Mirk, 200.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih s Kontovela, in v zahvalo nosilcem krste
200.000	lir za ŠD Konto-vel.
V	spomin na svojo mamo daruje Nada Pertot
100.000	lir za Licej F. Prešeren.
V	spomin na Stanka daneva darujeta Maja in Neva Danev 100.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na g. Irene Suc-Danieli darujeta Maja in Peter Gruden
50.000	lir za Društvo Edinost.
V	spomin na g. Irene Suc -Danieli daruje Katja Starc 50.000 lir za AO Jaka Stoka.
V	spomin na Roso Si-1 monich vd. Stopper darujeta Magda in Vojko Pe-taros 50.000 lir za SZ Sloga-
V	spomin na Roso Si-monich vd. Stopper daruje Marija Križmancic
20.000	lir za SZ Sloga.
V	spomin na pok. Gilb-berta Zacchigno darujeta Elia in Sergio 200.000 lir za MPZ F. Venturini.
V	spomin na Alojzija Škrk darujeta Bruna in Pepi Milic 50.000 lir za SK Kras.
V	spomin na Ivanko in Marjota UrSiC darujeta Bruna in Pepi Milic
50.000	lir za SK Kras.
Namesto cvetja na prerani grob g. Anice Starc (Tomaj) darujejo Verenka in Vasilij ter Marta in Stane 200.000 lir za Slovensko Karitas.
Za popravilo spomenika NOB pri Domju so darovali: Giordano Nova-to (Krmenka) 30.000 lir, Ottavio Čerin (Krmenka)
50.000	lir, Celestin Ber-senda (Krmenka) 100.000 lir, Willy Vorus (Ric-manje) 50.000 lir, Aleks Mikol (Naselje sv. Sergija) 50.000 lir, MPZ upokojencev iz Brega
100.000	lir, Pekarna Ota (Boljunec) - kruh za prireditev ob 50-letnici osvoboditve, Ivanka Malalan (Opčine) 10.000 lir, Nerina Corbatti (Dolina)
50.000	lir, Francesco Male (Domjo) 200.000 lir, P.M. (Krmenka) 20.000 lir, Karlo Buzzai (Prosek 565) 100.000 lir, Berto Zerjal (Boljunec) 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Stoka darujejo družine Ban, Blazina in Cernjava 150.000 lir za KD Prosek- Kontovel.
Pri osmrtnici pok. BAZILIJE PREGARC je pomotoma izpadlo ime brata Pierina z Valerio
Kolektiv TPPZ P. Tomažič izreka globoko sožalje svojemu elanu tov. Zdenku Hrvatiču ob težki izgubi drage žene Basilke.
VOZNI RED VLAKOV
Železniška postaja v TRSTU
Proga TRST-BENETKE
ODHODI
URA	VRSTA	[smer	URA	VRSTA
. 4.12	(R)	Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32).	0.47	(IR)
5.36	(D)	Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47).	2.32	(D)
6.10	(IC)	TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre	6.34	(R)
		(8.02), Padova (8.36), Vkenza (8.57), Verona (9.31), Milano	7.10	
		(10.55), Torino (12.55).		
6.16	(R)	Tržič (6.42), Portogmaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih.	7.45	(D)
6.48	(IC)	MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14),	8.01	
		Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45).		(S
7.12	(E)	VENEZIA EKPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18).	8.55	(E)
7.35	(D)*	Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28),	9.10	
		Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma.		(E)
				
8.12	(IR)	Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18).	9 31	(B)
9.25	(R)	Tržič (9.53), Portogruaro (10.54). Op.: samo ob praznikih.	9.53	(D)*
10.12	(IR)	Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18).		
12.12	(IR)	Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18).	10.07	(E)
13.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18).		
13.47	(R)	Tržič (14.15), Portogruaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih.	10.47	(IR)
14.12	(IR)	Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18).	11.03	(R)*
14.20	(IR)*	Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone		
		(16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma.	11.47	
15.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18).		(E)
16.10	(IC)	SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55).	14.09	(IC)
17.12	(E)	Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18).	14.35	
17.18	(R)	Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grljanu in Križu.		(D) (IR)
			14.47	
18.12	(E)	Tržič (18.35), Portogruaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke		
		(20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34).	15.05	(R)
19.12	(IR)	Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18).	15.47	(IR)
19.45	(R)	Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan.	16.27	(D)
20.28	(E)	SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Padova (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola	17.47	(IR)
		(3.05), Ženeva (6.49).		
21.12	(IR)	Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18).	18.47	(IR)
21.18	(E)*	Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37).	20.10	(R)
22.10	(E)	Tržič (22.33), Portogruaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25).	20.47	(IR)
			20.54	(IR)*
			21.45	(IC)
			22.47	(R)
			23.12	(IC)
			23.27	(E)
* Proga Trst-Videm-Benetke				
PRIHODI
SMER__________________________________________~
Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23)
Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08).
Portogmaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. Portogruaro (5.56), Tržič (6.47).
Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih.
Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37).
SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32).
Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46).
Portogmaro (8.00), Tržič (9.03).
Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30).
Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre (8.12), Tržič (9.43).
Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič (10.23).
Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih.
Benetke (9.40), Mestre (9.51),,Tržič (11.23)
SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45).
Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih.
Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23).
Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih.
Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič
(15.22)	.
Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogruaro (15.15), Tržič (16.03).
Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogruaro (16.35), Tržič
(17.23)	.
Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogruaro (17.35), Tržič
(18.23)	.
Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogmaro (18.45), Tržič (19.43).
Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23)
Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst.
TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21).
Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogmaro (21.35), Tržič
(22.23)	). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grljanu in Miramaru.
MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Boto-gna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48).
VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04).
Proga TRST-VIDEM
ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER
b.2b	(H)	Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob praznikih.
6.29	(D)	Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob praznikih.
6.54	(R)	Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v Miramaru, Grljanu, Križu.
7.52	(D)	Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob praznikih.
8.42	(R)	Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob praznikih.
9.35	(R)	Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramaru, Grljanu, Križu, Nabrežini.
10.46	(R)	Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramaru, Grljanu Križu.
12.24	(D)	Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18).
13.20	(R)	Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih.
14.40	(R)	Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi' v Grljanu in Križu.
16.16	(D)	Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25).
17.04	(R)	Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih.
17.28	(R)	Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grljanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu.
17.45	(D)	Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih.
18.05	(D)	Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih.
18.30	(R)	Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grljanu, Križu.
19.25	(D)	Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34).
20.00	(R)	Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih.
URA	VRSTA	SMER
6.50	(R)	Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih.
7.28	(R)	Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih.
7.54	(R)	Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob praznikih)
7.54	(D)	Saoile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih.
8.41	(R)	Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih.
8.47	(D)	Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih.
12.30	(R)	Videm (11.02). Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob praznikih.
13.56	(R)	Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29).
14.57	(R)	Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih.
15.39	(D)	Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih.
15.39	(R)	Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih.
16.43	(D)	Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih.
18.00	(R)	Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih.
18.21	(R)	Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih.
19.07	(R)	Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40).
19.29	(D)	Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05) . Op.: ukinjen ob praznikih.
19.58	(D)	Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35).
20.39	(R)	Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob praznikih.
21.28	(R)	Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih.
21.56	(D)	Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33).
Proga TRST-OPCINE
ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.16 12.04 17.58 23.43	(k) (E) (IC) (E)	SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Ljubljana (12.15), Zagreb (14.50). DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58). KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), Zagreb (22.55). VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Ljubljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30).	6.28 10.57 16.50 19.49	(E) (IC) (E) (E)	VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), Opčine (10.14). DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana (13.55), Opčine (15.55). SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), Sežana (18.45), Opčine (18.54).
IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak
SKGZ / NEDOPUSTNA ZAMUDA
m
ČRPALKE
Kdaj oddaje slovenske TV na Goriškem?
Pokrajinski odbor Slovenske kulturne gospodarske zveze za Goriško je na svoji zadnji seji med drugim razpravljal tudi o uvedbi slovenskih televizijskih programov na deželni mreži RAL Ob po-zitivini ugotovitvi, da je državna televizijska družba po dolgoletnih zamudah in neopravičljivem odlašanju naposled vendarle začela spoštovati zakonsko obvezo o uvedbi slovenskih televizijskih oddaj, pokrajinski odbor ni mogel mimo negativne ugotovitve,' da skoraj dva meseca po njihovi uvedbi te oddaje še vedno niso dostopne večjemu delu slovenskega prebivalstva v Furlaniji - Julijski krajini. Slovenske oddaje še vedno niso vidne tudi na
KINO
GORICA
VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »La scuola«. Rež. Daniele Luchetti. I. Silvio Orlando, Anna Galiena, Fabrizio Bentivoglio. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Un genio per amo-re«. I. Meg Ryan, Tim Robbins.
H RAZSTAVE
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je postavljena razstava slik Oskarja Beccie iz Ronk. Ogled ob delavnikih od 9. do 13. ure in med prireditvami v domu.
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE razstavlja Demetrij Gej. Ogled po umiku knjigarne.
V	KROŽKU MITTE-LART je na ogled je dvajset umetniških del članov (slike, skulpture, grafike, fotografije). Ogled do 31. maja ob delavnikih 17.30-19.30, ob praznikih 10-12 in 17-19, v ponedeljek zaprto.
□ OBVESTILA
SPDG - REKREACIJA
prireja zaključno večerjo. Prijave pri tistih, ki rekreacijo še obiskujejo.
celotnem ozemlju goriške pokrajine.
SKGZ ugotavlja, da je še nadaljnje zavlačevanje s takim stanjem nedopustno, saj goriški naročniki plačujejo naročnino RAI enako kot vsi drugi in zato upravičeno pričakujejo, da ne bi bili obravnavani kot drugorazredni gledalci. Zato pokrajinski odbor zveze pričakuje, da bodo nemudoma odpravljene ovire, ki so, sodeč po izjavah odgovornih, menda bolj administrativne kot tehnične narave, ki danes še preprečujejo vidnost slovenskih televizijskih programov tako na Goriškem kakor tudi v vseh drugih s Slovenci naseljenih predelih dežele, ki jih signal slovenskih oddaj še ni dosegel.
PRIREDITVE
SKUPINA 75 prireja jutri od 8. do 20. ure v Kulturnem domu v So-vodnjah fotografski ex tempore Dia 95. Udeležijo se ga lahko ljubitelji fotografije iz FJK in Slovenije.
GODBA NA PIHALA KRAS prireja tradicionalno glasbeno srečanje v občinskem parku Doberdobu. Nocoj ob 19.30 bo koncert domače godbe Kras s solisti in dekliškim zborom jezero, nato ples.
ANSAMBEL VRTNICA s pevcema nastopa danes, 27. maja, ob 11. uri pred občino v Sovodnjah. Zakaj? Toplo vabljeni!
Danes in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA
AGIP - Ul. d’Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/B IP - Ul. L. Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE 1 IP - Trg Unita TRŽIČ
ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - UL Boito
AGIP - Ul. Duca d’Aosta
RONKE
MONTESHELL - Ul. Redipuglia
ZAGRAJ
API - Trg Garibaldi
ŠKOCJAN
AGIP - pokrajinska cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - drž. cesta 56 TURJAK IP - državna cesta VILES
ERG - Ul. Aquileia 40
KRMIN
API - Drev. Ven. Giuha DOBERDOB CHEVRON - Palkišče
j ; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
ALL’ORSO BIANCO, C. Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. DEŽURNA LEKARNA
V	SOVODNJAH
DR. M. ROJEC - Prvomajska 76 - tel. 882578.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30, Luigia Tinta, vd. Guerrie-ro iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob 10.15, Teresa Bressan, vd. Marussi iz bolnišnice sv. Justa v Gradišče; 10.45, Adelma Baldassi, por. Vi-sintin iz splošne bolnišnice v Romans.
SAG RA
DOBERDOBU
5. GLASBENO SREČANJE NA KRASU
Danes, 27. maja 1995
ob 14.00: Odprtje kioskov
ob 19.30: Koncert domači godbe »KRAS« s solisti in dekliškim zborom »JEZERO«
ob 21.00: Ples z ansamblom »GORENJSKI MUZIKANTJE« Jutri, 28. maja 1995 ob 14.00: Odprtje kioskov
ob 18.00: Sprevod in koncert pihalnih orkestrov, ples, modne pričeske itd.
V občinskem parku v Doberdobu - pod šotorom!
11	IZLETI
VZPI DOL-JAMLJE in KD KREMENJAK obveščata, da bo avtobus za izlet na Bled v nedeljo, 4. junija, odpeljal ob 5.40 iz Dola, 5.50 iz Doberdoba (pred občino) in 6.00 iz Jamelj.
Danes se vzameta
Albert in Vesna
Veliko sreče na skupni življenjski poti jima želi
PSD Nas Prapor.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
PRAZNIK ŠPARGUEV
v župnijskem parku med lipami
danes, 27. maja:
ob 18. uri slikarski ex tempore; ob 20.30 otvoritev in prosta zabava;
jutri, 28. maja:
ob 19. uri ritmična skupina Bor iz Trsta, plesne in pevske točke, sledi ples;
sobota, 3, junija:
ob 20. uri prosta zabava;
nedelja, 4. junija:
ob 16. uri tekmovanje v pritrkavanju; ob 19. uri Standreška mladinska dramska skupina z veseloigro Forum, odrasla dramska skupina in zbori; sledi ples; ob 22. uri tombola.
Bogat srečolov, tombola, odlični šparglji, domača jedača in pijača.
GORICA / OBISK DELEGACIJE OBČINE RIJEKA
PREDAVANJE / ZGODOVINAR B, GOMBAČ GOST SKGZ
Rečane zanimajo problemi manjšin
Po srečanju na goriški občini tudi zanimiv razgovor z goriškimi predstavniki SKGZ in SSO
Gostje z Reke med razgovorom s predstavniki SKGZ in SSO (foto Studio Reportage)
Delegacija občinskega sveta z Reke, ki jo je vodil predsednik Teodor Antič, je včeraj v Gorici sklenila svoj štiridnevni študijski obisk v naši deželi in Južni Tirolski, kjer so skušali pridobiti CimveC informacij in izkušenj glede reševanja problematike manjšin. Obisk so začeli v torek v Trstu, nato so bili v Bocnu, včeraj pa so prišli v Gorico, kjer jih je dopoldne sprejal na občini Zupan Valenti s sodelavci, popoldne pa so na sedežu SKGZ imeli še sestanek s predstavniki obeh slovenskih krovnih organizacij. V delegaciji so bili tudi Aldo Bressan, voditelj ita-lijanske skupnosti na Reki (po rodu je Goričan) in predsednik komisije za nacionalna vprašanja in manjšine pri tamkajšnjem občinskem svetu, nekateri drugi elani te komisije in predsednik komisije za
mednarodne odnose pri reškem mestnem svetu Zoran SamaniC.
Gostje so predstavili kompleksno problematiko manjšin v reški občini, kjer je na 160 tisoč prebivalcev okrog 20 tisoč manjšincev, začenši z Italijani, ki so avtohtotna manjšina, pa do Romov, Madžarov, Albancev in pripadnikov drugih konstitutivnih narodov nekdanje federativne Jugoslavije, ki so se po osamosvojitvi Hrvaške znašli v vlogi manjšincev. Reška občinska uprava se želi aktivno soočiti s tem problemom in najti - kljub številnim težavam spričo gospodarskega in splošnega stanja na Hrvaškem -primerne oblike za zaščito teh manjšin.
Prav iz tega vidika je bilo srečanje z goriškimi Slovenci zanimivo, saj so gostje lahko prisluhnili
tukajšnjim izkušnjam in odprtim problemom. S temi so jih seznanili Igor Komel, Aldo Rupel, Marko Marinčič (SKGZ) in Damjan Paulin (SSO), ki so predstavili številčnost, organiziranost in vlogo Slovencev v goriškem prostoru, pa tudi nerešene probleme in pričakovanja naše narodnostne skupnosti. Izmenjava informacij in mnenj je bila gotovo koristna za obe delegaciji. Igor Komel je, tudi kot občinski svetovalec v Gorici, ob koncu srečanja med drugim izrazil zeljo, s katero so gostje povsem soglašali, da bi se po nekajletnem premoru obnovili stiki, ki sta jih ob koncu 80. let navezah go-riška in reška občina.
Srečanju je sledil še obisk v Kulturnem domu s predstavitvijo kulturne in telesnokulturne dejavnosti v njegovih prostorih.
Vloga Josipa Broza Tita v razreševanju vprašanja priključitve Primorske
Ni dvoma, da je bil Josip Broz Tito velika politična osebnost v Evropi in svetu, osebnost, ki je nekako dominirala na političnem prizorišču še pred zaključkom druge svetovne vojne in nato vse do sredine sedemdesetih let. Osebnost, ki je znala obvladati strasti in umiriti nesoglasja na področju, kjer vojne in krvava obračunavanja označujejo cas od konca srednjega veka pa vse do današnjih dni. Josip Broz Tito je uspel - to večkrat hote ali nehote pozabljamo - v znatni meri popraviti krivično mejo, ki jo je po prvi svetovni vojni vsilila Rapallska pogodba.
Pogovor o Josipu Brozu, ki ga je predsinoci v Kulturnem domu priredil Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško, se zato lepo uvršča v niz spominskih prireditev ob 50-letnici osvoboditve in kopca druge svetovne vojne. Ze naslov predavanja zgodovinarja magistra Borisa M. Gombača “Josip Broz Tito med razreševanjem vprašanja Primorske v letu 1945” je dal slutiti, da bo poudarek prav na vlogi nekdanjega partizanskega voditelja in kasnejšega predsednika zvezne države v letu 1944 in nato v letu 1945, ko so se sprejemale odločitve o zahodni meji Slovenije oziroma Jugoslavije.
Zgodovinar Boris GombaC je uvodoma pojasnil, da je pravilno razumevanje tedanjih dogodkov in vloge Tita nepopolno, Ce se ne upoštevajo dogajanja in težnje v tukajšnjem občutljivem
in z različnih vidikov pomembnem prostoru, ki si ga je kraljevina Italija priključila po prvi svetovni vojni in kjer je kaj kmalu začela izvajati etnično CišCenje. GombaC je poudaril, da je Tito sklep kočevskega zbora o združitvi celotnega slovenskega naroda (kar je bilo potrjeno nato v Jajcu) zaCel zelo odločno postavljati že leta 1944, bodisi na diplomatski ravni v nekakšni dvojni igri med zahodnimi zavezniki in Stalinom, kakor tudi z vspostavljahjem organov ljudske oblasti (uprave) na celotnem območju Primorske in z vojaško zasedbo celotnega ozemlja med koncem aprila in začetkom maja. Stvari so se kasneje razvijale drugače kot posledica spremenjenih odnosov oziroma razmerij pa tudi napak. Magister GombaC je skušal osvetliti vlogo Tita tudi v naslednjih dveh desetletjih, ko je znal in uspel premostiti kar nekaj zelo ostrih in nevarnih sporov med sosednima državama in kar je v konCni fazi priv edlo do sklenitve Osimskega sporazuma. Zadnje modro dejanje bivšega predsednika, ki pa je morda prišlo prepozno, je bila ustava iz leta 1974, ki je za dobro desetletje zamrznila proces razhajanja in razkrajanja jugoslovanske federacije.
In za zaključek še uvodna misel prof. Alda Rupla: Cas je, da o Titu spregovorimo prosto in da Tito ni veC tabu tema. Četrtkovo srečanje je bilo tudi tako naravnano.
Predavatelj Boris M. Gombač in prof. A. Rupel (S.R.)
NOVICE
Obvestilo vinogradnikom
Opazovalnica za bolezni rastlin obvešča vinogradnike na briškem, kraškem in ravninskem območju, da do 29. t.m. poškropijo vinograde proti oidiju in peronospori. Proti peronospori priporočajo naslednje preparate: Mancozeb, Metiram, Propineb, proti oidiju pa v vodi topljivo žveplo in to v maksimalnih na emabalaži navedenih dozah. Ce vinogradniki ugotovijo prisotnost rdečega pajka ali drugih zajedavcev, naj se posvetujejo s strokovno službo - tel. 60188, 630432, 86251.
Jutri v Selcah mednarodno tekmovanje harmonikarjev
Jutri popoldne bo v Selcah pri Ronkah mednarodno tekmovanje harmonikarjev. Prireja ga združenje ARO - Selz v sodelovanju z društvom Arniči della fisarmonica (Prijatelji harmonike). Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi razstavo teh znanih in priljubljenih glasbenih instrumentov. Tekmovalni del srečanja se bo pričel ob 14. uri, zaključil pa ob 20. uri.
Združenje ANDOS prireja danes Praznik vrtnic
KRONIKA / VČERAJ V GORICI
Luigi Baldassini naredil samomor
Truplo so našli v avtu pri letališču Obrtnik v Ronkah pa se je ustrelil
Dva tragična dogodka so včeraj zabeležili na Goriškem: v jutranjih urah so pri mirenskem letališču, našli avtomobil alfa romeo 75, v njem pa truplo 42-letnega Luigija Baldassinija iz Gorice; v Ronkah si je s strelom iz puške vzel življenje 54-letni obrtnik Angelo Fu-mis, ki je stanoval v ulici delle Fornaci 95.
Baldassini, je bil pred leti vpleten v neke Čudne posle in obtožen navajanja k prostituciji.
Sodni postopek je še zmeraj odprt. Zaradi tega je imel menda precej težav na delovnem mestu (pri mestnem podjetju) in tudi v družini.
Življenje si je vzel tako, da je kabino avtomobila povezal z izpuš-
no cevjo. Smrt je nastopila nekaj ur pred najdbo trupla.
Angelo Fumis se je ustrelil s puško in to na vrtu, ki ga je marljivo obdeloval nedaleč od stanovanja. Oba primera raziskujejo karabinjerji
TRŽIČ / PO OPERACIJI
Stanje Silvia Dominija boljše
Težke posledice endokospije
Na Tržiškem je povzročila velik odmev vest, da je slabost, ki je v petek obšla znanega kulturnega delavca in zgodovinarja Silvia Dominija pravzaprav posledica poškodb do katerih naj bi prišlo med zdravniškim pregledom, kar naj bi posredno priznali tudi v bolnišnici, kjer je pacient prejšnji petek opravil endoskopijo. Vse kaže, da so pacientu med izvidom preluknjali Črevo. Zaenkrat še ni povsem jasno, kako se je moglo kaj takega zgoditi, pri rutinskem izvidu, ki bi bil moral biti povsem nenevaren za pacienta. Vest, da je prišlo do komplikacij kot posledici izvida, je potrdil tudi zdravstveni ravnatelj bolnišnice Luigi Donato-
ni.
Ze v začetku tedna se je zvedelo, da je Domini na zdravljenju na oddelku za intenzivno nego v tržiški bolnišnici, vendar so mnogi pomislili najprej na običajno slabost z ozirom, da je možakar že v letih. Kakšen dan zatem pa je prišlo na dan pravo ozadje zadeve. Dominija so v naglici operirali že v petek in odpravili poškodbo na Črevesju. Po zadnjih informacijah se je zdravstveno stanje pacienta ustalilo in že v prihodnjih dneh je upati na znatno izboljšanje, tako da bo v kratkem lahko osebno prevzel tudi visoko odlikovanje Komendnika, ki mu je bilo podeljeno pred kratkim.
RONKE
Razstava ob 5(Hetnici slovenskih šolv Laškem
V občinski knjižnici v Ronkah bosta drevi dva pomembna dogodka. Ob 18. uri bodo odprli razstavo Spomin na . dogodke izpred petdesetih let, zatem pa bodo predstavili zbornik Jadro. Razstavo so rojaki v Laškem pripravili ob obletnici konca druge svetovne vojne, ko so tudi v Ronkah in Tržiču odprli osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom in ko so v teh krajih zaživela kulturna društva. Udeleženci bodo lahko prisluhnili učiteljice Vide Tu-sulin in Alojza Markoviča.
Na pobudo združenja ANDOS bo danes v Kulturnem domu glasbena in plesna prireditev Praznik vrtnic. Ob 18. uri bodo nastopile gojenke baletne šole Tersicore, duo Barbara Pozzari in David Ven-drame (klavir in violina) ter pevski zbor Monte Quarin iz Krmina. Šaljive in zabavne točke bo izvajal rokohitrc in Čarodej Max. Prireditev je namenjena širšemu občinstvu, saj bodo na njej zbirati denarna sredstva za boj proti raku in posebej proti raku na dojkah.
Letalski rally “P. Lampronti”
Danes se bo na mirenskem letališču zaCel 8. letalski rally, ki ga prireja letalski klub v spomin na Pierlui-gija Lamprontija, M je leta 1987 umrl v letalski nesreči pri Comu, ko se je zrušilo letalo ATR 42. Udeleženci letalskega rallyja bodo za smeri in naloge poleta izvedeti petnjast minut pred začetkom prireditve. Del dejavnosti, med drugim demonstrativni poleti s starimi (muzejskimi) letali se bo jutri odvijal tudi na letališču pri Proseku.
Neznanci na obisku v modni trgovini Edes
Nekaj deset milijonov lir je vredno blago, ki so ga neznanci odnesti iz znane modne trgovine Edes v De Gasperijevi ulici. Podvig so opravili v noCnih urah in, kot kaže, tako spretno, da se nihče ni ove-del. Trgovino so kakor je slišati, dobesedno izpraznili in odnesti celo kopalne kostime iz izložbe. Tatovi, oziroma vlomilci, so si dostop v trgovino utrli s silo, tako da so razbiti izložbo.
Natečaj Dia 95 v Sovodnjah
V Sovodnjah bo jutri, na pobudo in v organizaciji Foto - kluba Skupina 75 fotografski ex tempere (Dia 95) "Fotogram Posočja ”, Prireditev se bo odvijala od 8. do 20. ure, udeležijo pa se je lahko ljubitelji fotografiranja iz FJK in Slovenije.
POZIV MARIUZA PREDSEDNICI RAI MORATTIJEVI
PREDSTAVITEV / V KNJIGARNI UNIVERSITAS
Kdaj TV program tudi v furianščini?
Pretvornikov še zdaj ni, kaj šele frekvence Nepopolna vidljivost slovenskih programov
»Sarajevski Maribora« v italijanskem prevodu
Delo mladega bosanskega avtorja M. Jergoviča
TRST - Predsednik deželnega odbora za radiotelevizijsko službo Giuseppe Mariuz je v tiskovnem sporočilu ožigosal dejstvo, da predsednica upravnega sveta RAI Leti-zia Moratti ni izpolnila obljube o uvedbi televizijskih oddaj v furlanskem jeziku, Čeprav je deželni svet v ta namen nakazal 500 milijonov lir. Mariuz jo je že 27. februarja pozval, naj podpise ustrezno konvencijo, zdaj pa se je kar na lepem pokazalo, da Morattijeva kljub jasnim obvezam, ki jih je izrekla predsednici deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Alessandri Guerra, ne le ni držala besede, temveč sploh ni dala odkupiti potrebnih pretvornikov in niti ne pridobiti frekvenc za oddajanje signala na
furlanskih tleh.
Giuseppe Mariuz je tudi kritiziral okoliščino, da slovenskih televizijskih programov RAI še zmeraj ni mogoCe videti na Goriškem in marsikje na Tržaškem, v isti sapi pa
obžaloval, da so slovenski programi zatemnili programe koprske televizije, kar je hudo prizadelo italijansko narodnostno skupnost v Sloveniji. Konvencija med RAI in vlado se torej ne izvaja v celoti.
TRST - Miljenko Jergo-vič, 29-letni Sarajevčan, je videti kot rock glasbenik ali pa globetrotter, vsekakor bradati in neformalno oblečeni mladenič ne izpade kot pisatelj, po soglasnem mnenju kritikov skupaj z Dževadom Karahasanom najpomembnejši sedanji bosanski avtor, ki izraža veliko eksplozijo ustvarjalnosti v obleganem Sarajevu.
Predsinocnjim so v knjigarni Universitas na Akvedotu predstavili italijanski prevod njegove zadnje ustvaritve »Sarajevski Malboro«, zbirko Črtic o življenju v Sarajevu. Za odlični prevod, ki oluanja originalni ritmizi-rani slog, v katerem se tradicionalno bosansko pripovedovanje spaja z rock prizvoki, je poskrbela
Ljiljana Avirovič.
Branje »Sarajevskih Marlboro« preseneča in gane, ker še enkrat dokaže, da po veC kot ti-sočdnevnem srbskem obleganju Sarajevo ni ponižano mesto in da ostrostrelci pobivajo ponosne in civilizirane ljudi različnih veroizpovedi, kultur in narodnosti, ki še vedno hodijo pokoCno.
Na konferenci v Uni-versitasu smo Jergoviča obvestili o prven Natovem bombardiranju srbskih položajev na Palah: »Ce je to samo enkratni incident, je slabo, saj bi samo opravičevalo neučinkovitost mednarodne skupnosti, ki pac nekaj malega naredi danes, da se potem hvali, Ceš glejte, kako smo naredili nekaj pomembnega.
Obvarovati treba avtonomijo dežel
RIM - Včeraj so se sešli v Rimu zastopniki svetovalskih komisij za institucionalne zadeve, ki delujejo v okviru skupščin dežel s posebnim statutom. Peto komisijo FJK sta zastopala predsednica Silva Fa-bris (SL) in podpredsednik Fausto Monfal-
con (SKP). Slo je za pripravo na zasedanje meddeželne komisije, ki bo konec junija v Cagliariju zakoličila temelje za reformo države v federalni smeri, pri čemer bo treba upoštevati posebne avtonomije. Listino bodo potem predložili parlamentu.
AVTONOMNA DEŽELA FURLANUA.ltII JTSKA KRAJINA
V skladu s 6. členom zakona št. 67 z dne 25. februarja 1987 objavljamo naslednje podatke o
Predračunu za leto 1995 in o zaključnem obračunu za leto 1993
1. Podatki o dohodkih in izdatkih so naslednji (v milijonih lir):
DOHODKI	g	IZDATKI
■ Predvideni dohodki ■	Obračun
Postavke Iv predračunu za letol za leto
1995	■	1993
UPRAVNI PRESEŽEK	393.496	93.379
DAVČNI PRILIVI	2.008.300	1.899.530
lastni davki	( - )	( - )
priliv od države	(2.008.300)	(1.899.530)
PRENOSI OD DRŽAVE	1.834.596	1.714.442
od tega iz sklada za zdravstvo	(1.524.963)	(1.566.424)
DRUGI DOHODKI	73.426	81.298
Skupni tekoči dohodki	4.309.818	3.788.649
PRENOSI	560.689	261.096
od tega od države	(560.689)	(261.096)
od drugih	( - )	( - )
DRUGI DOHODKI	41.163	87.640
NAJEM POSOJIL	213.350	354.322
Skupni dohodki		
na račun glavnice	815.202	703.058
KNJIGOVODSKE POSTAVKE	5.688.500	2.149.497
od tega za dvige iz državne		
blagajne	(4.188.500)	(2.149.497)
Skupni dohodki	10.813.520	6.641.204
PRENOS IZ LETA 1992		1.272.955
Skupaj	10.813.520	7.914.159
I Predvideni izdatki ■	Obračun
Postavke I v predračunu za I za leto
leto 1995	■	1993
TEKOČI	3.384.237	2.174.657
od tega prenosi na KZE	(2.072.514)	(1.346.500)
prenosi na javne ustanove	(264.279)	(304.817)
INVESTICIJSKI	1.672.231	1.171.075
VRAČILO POSOJIL (od glavnice)	68.552	25.721
KNJIGOVODSKE POSTAVKE	5.688.500	2.149.497
od tega za polog na t. r.		
državne blagajne	(4.188.500)	(2.149.497)
Skupni izdatki	10.813.520	5.520.950
PRENOS V LETO 1993		2.054.286
UPRAVNI PRESEŽEK		338.923
Skupaj	10.813.520	7.914.159
2. Razvrstitev najpomembnejših tekočih in investicijskih izdatkov je po ekononsko-funkcionalni analizi obračuna za leto 1993 naslednja:
								
Aktivno in upokojeno osebje	223.398.228.420			9.000.000.000				232.398.228.420
Nakup dobrin in plačilo storitev	95.951.945.673	2.178.205.066	99.045.564	3.521.243.327	300.000.0000	3.248.309.104	1.505.974.331	106.804.723.065
Tekoči prenosi	8.840.269.999	97.830.393.152	2.036.207.872	1.440.892.019.435	140.092.143.540	83.462.622.085	3.179.968.835	1.776.333.624.919
Pasivne obresti	—	—	—	.	20.704.866.751	7.504.761.695		5.100.000	28.214.728.446
Neposredne investicije	47.636.953.825	398.167.328	290.348.551	11.718.026.976	2.092.000.000	53.290.966.950	6.471.595.710	121.898.059.340
Posredne investicije	—	39.489.032.661	207.407.049.387	405.467.911.997	24.493.306.275	370.691.534.939	7.364.198.935	1.048.913.034.194
Drugi izdatki	12.282.028.943	—	—	3.922.905.215			21.899.727.904	38.104.712.062
Skupaj	388.109.476.860	139.895.798.207	203.832.651.374	1.895.226.973.702	174.482.211.510	510.693.433.078	40.426.565.715	3.352.667.110.446
3. Končne postavke iz obračuna na dan 31.12.1993
Blagajniški sklad ob koncu poslovne dobe................................................................................221.273.878.111
Aktivni ostanki.....................................................................-..................................4.168.215.178.044
Pasivni ostanki........................................................................................................1.807.702.982.736
Prenos v leto 1994 - 6. čl. d. z. 10/1982..............................................................................2.070.921.623.628
Upravni presežek na dan 31.12.1993......................................................................................510.864.449.791
Zapadli pasivni ostanki ob koncu poslovne dobe..........................................................................101.236.196.425
4. Glavni tekoči dohodki in izdatki na prebivalca, kot izhaja iz obračuna za leto 1993
Tekoči dohodki..............................................3.170,271
od tega:
Davčni priliv.........................................1.589.491
Državni prispevki.....................................1.434.613
Tekoči izdatki............................................1.819.712(*)
od tega:
Državni zdravstveni sklad.......................(1.126.726)(*)
Deželni dodatek za zdravstveni sklad.................(284.700)
(*) Glede nato, da je bilo v letu 1994 od državnega zdravstvenega sklada za tekoče stroške nakazanih 807.358 milijonov lir za leto 1993, znašajo za leto 1993 dejanski tekoči stroški na prebivalca 2.495.294 lir in stroški na državnem zdravstvenem skladu 1.802.308 lir.
Predsednik deželnega odbora Dr. Alessandra Guerra
Ce pa so jih bombardirali zaradi načela, ker je nedopustno to, kar se nam dogaja, potem je to zelo dobra novica.« Zal je samo nekaj ur pozneje prišlo do strahovitega poboja mladih v Tuzli in do novih, še hujših vojnih izbruhov.
V »Sarajevskih Marlboro« Jerkovič piše tudi o požigu sarajevske knjižnice in o tem, da se pozimi ljudje grejejo s Tolstojevimi in Shakespearovimi deli: »Morda je pri nas samo priprava, da bomo ju-
tri vsi neprizadeto gledali požig Louvra?«, se pro-vokatorsko sprašuje Jerkovič... V Sarajevu evropska civilizacija res doživlja najhujši poraz zadnjih 50 let. Pri vseh teh grozotah pa je samo eno, malo zadoščenje: da prav v tem Sarajevu vzklijejo taki avtorji, kot je Jerkič, in taka dela, kot so njegovi »Sarajevski Marlboro«, ki presegajo meje balkanske tragedije in govorijo o univerzalnem sporočilu življenja in smrti.
V Čedadu razstavlja Pavel Medvešček
ČEDAD - Odprtje razstave slikarja Pavla Medveščka, ki je bila v četrtek zveCer v če-dajskem občinskem središču, je pomenilo novo priložnost za utrjevanje prijateljskih stikov na obmejnem področju.
To je posebej podčrtal predsednik videmske pokrajine Gio-vanni Pelizzo, ki je pohvalil pobudo kulturnega krožka Studenci in Sveta slovenskih organizacij ter najavil, da se je tudi videmska pokrajina polnomocno vključila
v dogovarjanja s Slovenijo v okviru kulturnih izmenjav.
Umetniški večer, ki sta se ga udeležila tudi državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj in konzul Slovenije v Trstu Tomaž Pavšič, je uvedel mešani pevski zbor Pod lipo, v nadaljevanju pa so o pobudi spregovorili organizatorji in sicer Rihard Ruttar za KD Studenci, Marija Fer-letič za SSO ter Slavica Plahuta, ravnateljica Goriškega muzeja.
Rudi Pavšič
VIDEM / NOVA KNJIGA
Resnica o Porčinju
Proces o pokolu bi kazalo obnoviti
VIDEM - V Vidmu je izšla knjiga z naslovom »Porzus, dialoghi so-pra un processo da ri-fare«, ki je nastala izpod peresa mlade zgodovinarke iz Tržiča Alessandre Kersevan. Knjiga opisuje prizadevanja mlade študentke, ki piše tezo o koncu vojne v Furlaniji in za to svoje delo prosi pomoč starejšega profesorja slovenske narodnosti iz Čedada.
Zgodba sama pa izpostavlja enega od najbolj kontroverznih zgodovinskih dogodkov na Videmskem: pokol vodstva divizije Osop-po v Porčinju, za katerega so nekateri krivili skupino italijanskih partizanov. Okoli tega dogodka so se kresala mnenja zgodovinarjev, politikov in novinarjev. Dejstvo pa je, da so nekateri ta poboj izkoristili, da bi ustvarili negativni mit partizanstva, pripisali so mu zločinske pokole in s tem v zvezi opravičili tudi določene povojne politične in druge izbire, ki so v prvi vrsti zadevale prav območje Benečije.
Gladio je rezultat tudi takšnih teorij, saj je na Videmskem deloval, da bi preprečil
morebitno agresijo komunistov in na ta račun ustrahoval Beneške Slovence. O pokolu v Porčinju so se v zadnjih mesecih polemike ponovno razvnele, zanje pa je v prvi vrsti poskrbel odgovorni urednik videmskega škofijskega tednika »La Vita Cat-tolica« Duilio Corgna-li, ki se je postavil na stran tistih, ki so za poboj v Porčinju krivili italijanske partizane in jim očitali sodelovanje s Titom, ki naj bi jugoslovansko državno mejo nameraval postaviti nekje na Til-mentu.
Mlada zgodovinarka Kersevan je na podlagi večmesečnih raziskav, prebiranja arhivskih dokumentov in aktov procesov v Lucci in Firencah postavila na glavo teze o partizanski krivdi in podčrtala, da je bil poboj v Porčinju falsificiran in politično zrežiran. Na podlagi tega tudi zahteva, kot pravi v podnaslovu knjige, da bi kazalo spričo novih dokumentov in pričevanj proces obnoviti in javnosti povedati, kakšna je prava resnica o pokolu v Por-Cinju.(r.p.)
TRGI / MEDTEM KO ISCO NAPOVEDUJE ROŽNATE GOSPODARSKE PERSPEKTIVE
Za liro in boreo prepričljivo nespodbuden konec tedna
Confindustria kritizira Dinija glede vrnitve lire v evropski denarni sistem
RIM - Italijanska ekonomska gibanja so se vedno rožnata, kajti kljub nekaterim negativnim signalom gospodarstvo raste, in to predvsem po zaslugi močnega povpraševanja v tujini, konsolidacije investicijskega ciklusa in proizvodnega zaslužka. Ce se bo nadaljeval proces zdravljenja javnih računov, se bo izboljšal tudi monetarni položaj, ohladila se bodo inflacijska žarišča in lira se bo vrnila na bolj realistični tečaj.
To so predvidevanja zavoda ISCO, ki temeljijo na realnih ekonomskih podatkih, druga stvar pa.so trenutna gibanja na denarnih in finančnih trgih, ki so v tem tednu pokazala bolj kisli obraz. Tako lira kot borza sta ga končala na osibljenih pozicijah, ki so se nekoliko popravile le v Četrtek po izjavah predsednika vlade Dinija, da se mora lira Se letos vrniti
v evropski denarni sistem. Toda želje so eno, stvarnost pa drugo. Tako je vCeraj lira popustila do skoraj vseh glavnih bankovcev, k Čemur ji je krepko pomagal dolar, ki je padel na vseh mednarodnih trgih, vključno z italijanskim. NajveC pa je izgubila v menjavi z marko, ki se je spet povzpela do skoraj 1.200 lir, Čeprav se je popoldne vrnila na raven 1.188 lir, medtem ko je dolar 1.643 lir.
Ce pokojninske reforme ne bo mogoCe izboljšati, si ob trenutnem položaju javnih financ ni mogočen zamišljati, da bi se lahko lira vrnila v evropski denarni sistem, je vCeraj izjavil generalni direktor Confindustrie In-nocenzo Cipolletta, ki je posredno pokaral Dinija, Ceš da napovedovanje roka te vrnitve ne povzroča drugega kot zgolj Spekulacije.
Tudi milanska borza je bila vCeraj zelo šibka,
o Čemer najbolj zgovorno pričajo kazalci: sploSni indeks MIB je izgubil kar 1,81 odstotka, zadnji Mibtel je uspel omejiti izgubo na 0,60 odstotka, indeks vodilnih delnic Mib-30 pa je upadel za 0,67 odstotka. Poslov je bilo za 591 milijard lir, po mnenju posrednikov pa je na negativni potek sestanka v najveCji meri vplivala osibitev dolarja in tudi zmanjšana notranja politična sta-
bilnost pred referendumi.
Toda vrnimo se k v začetku omenjeni analizi zavoda za konjunk-turne raziskave ISCO, po kateri so pespektive italijanskega gospodarstva še naprej »rožnate«. Med znaki, na katerih temeljijo tovrstne napovedi, postavlja Is-co na prvo mesto močno industrijsko dejavnost, ki tudi letos pospešuje in povečuje izvoz. Šibka lira bo ita-
lijanskemu blagu še naprej zagotavljala dober plasman na tujih trgih, ugotavlja Isco, kmalu pa naj bi se industrijska rast izrazila tudi z dviganjem zaposlenosti. Manj ugodni pa so še vedno monetarni vidiki, čeprav naj bi bil njihov negativni vpliv na inflacijsko gibanje v pojemajoči fazi. Pri tem tudi Isco trdi, da je bila oživitev inflacije predvidena, saj je bilo jasno, da bodo moCno nihanje vrednosti lire in nekateri notranji dejavniki (kot npr. povišanje količnikov davka IVA in podražitev tarif nekaterih primarnih javnih storitev) neizbežno vplivali na povišanje življenjskih stroškov. Iscovi analitiki so zato prepričani, da se bo položaj na tem področju postopoma sprostil, k Čemer naj bi odločno pomagala pokojninska reforma in učinkovit menaver za ureditev javnih financ v prihodnjem letu.
Vlada obnovila odlok o gradbenem odpustu
RIM - Ministrski svet je vCeraj med drugimi ukrepi obnovil tudi zakonski odlok o gradbenem odpustu in pri tem vnesel nekaj malih sprememb, kot je na primer ta, da lahko sanirajo morebitne gradbene prekrške tudi terapevtske skupnosti. Tako, kot je bilo določeno že marca, predvideva včeraj obnovljeni dekret tudi revizijo osmega člena in nove postopke za izdajanje koncesijskih dovoljenj. Organi, ki so pristojni za izdajanje teh dovoljenj bodo morali odslej v primeru zamude v postopku utemeljiti razloge za zamujanje v pisni obliki.
PON TOR	SRE	ČET	PET
1684,0 1696,2 1693,9 1661,9 1645,9
62,2 11
79,0	1172,2	1161,3 1190,1
[HtRENDI / TRGOVINSKA BILANCAh
V prvem trimesečju približno enak presežek kot lani
RIM - V prvem trimesečju letos je italijanska zunanjetrgovinska bilanca po oceni menjalnega urada UIC dosegla okrog 6 tisoč milijard lir presežka, kar je približno enaka vrednost kot v prvih treh mesecih lani. UIC pa pri tem opozarja, da bo lahko dokončen podatek tudi odstopal od te cenitve, kajti močno nihanje medvalutnih tečajev vpliva na protivrednosti v plačevanju blaga in torej povzroča tudi občutno razliko med ocenami in končnimi podatki, ki jih Istat izračunava na osnovi fizičnega kroženja blaga.
Drugi podatek, ki ga je včeraj objavil UIC, pa se nanaša na plačilno bilanco, ki je postala apri- . la spet aktivna. Dosegla je 1.901 milijardo presežka, medtem ko je bila v enakem mesecu lani deficitarna za 202 milijardi, v letošnjem marcu pa za kar 6.800 milijard lir. Ce upoštevamo prve štiri mesece letos, je plačilni iztržek še negativen z 9.463 milijardami lir primanjkljaja, medtem ko je bil v enakem obdobju lani izkupiček pozitiven za 3.988 milijard lir.
Za toliko, kot je znašal aprilski presežek, so se torej obogatile uradne valutne rezerve po stalni menjavi, k čemur je prispeval tudi dotok prve transe posojila, ki ga je država razpisala v ekujih. Skupne rezerve Banke Italije so bile konec aprila po tedanjih tečajih vredne 85.334 milijarde lir.
SEJMI / ZA POENOTENJE DELOVANJA
Sodelovanje za Evropo sejmov
EMECA združuje 14 najpomembnejših sejmov držav EU in Švice
MILAN - Sejma v Milanu in Bolognji sta najpomembnejša v Italiji in sta se kot taka pridružila pobudi 14 najpomembnejših sejemskih ustanov v Evropi, da v okviru posebnega združenja EMECA (European Major Ex-hibition ‘Center Associa-tion) zbirajo informacije, jih posredujejo klientom, in vodijo enotno politiko do Evropske unije, ki naj priznava pomembno gospodarsko vlogo sejmišč. Italijo torej v tej ustanovi zastopata Milan in Bologna, Francijo zastopajo sejem v Lyonu in dve sejmišči v Parizu, Veliko Britanijo sejma v Londonu in Birmighamu, Nemčijo Frankfurt in'Leipzig, Španijo Madrid in Barcelona, Belgijo Bruselj, Nizozemsko Utrecht, Švico, ki je sicer zunaj Evropske unije, pa Basel.
Zakaj to novo združenje, ko vendar že vrsto let deluje mednarodno združenje sejmov? Pobudniki želijo začeti uvajati kar se da enotno delovanje, tudi tako, da bodo Vse nove napise na sejmiščih poenotili. Najpomembnejše pa bo, da bodo klientom nudili informacije o drugih sejmih v tej skupini. Doslej je med njimi vladala popolna konkurenčnost.
Ti sejmi so gotovo naj-
pomembnejši v Evropi. Skupaj prirejajo 800 prireditev letno, vseh razstavl-jalcev je 295 tisoč, lani pa so našteli 27 milijonov obiskovalcev.
Do podobne pobude, sicer v veliko bolj omejenem obsegu in z drugačnimi nameni, prihaja tudi v srednjeevropskem prostoru. Na pobudo mtinchen-skega sejma, ki igra pomembno vlogo pri nemškem gospodarskem prodiranju na vzhod, so že konec lanskega leta ustanovili srednjeevropsko združenje sejmov. Poleg nemškega sejma v Miinchnu so tu vse važne sejemske ustanove iz
Avstrije, Slovenijo zastopa Ljubljanski sejem, zastopani pa so še sejmi iz Češke, Slovaške in Madžarske. Italijanov niso povabili, čeprav so posebno sejemske ustanove iz severovzhodnega dela države v tesnih stikih z avstrijskim sejmi. Na jesen bodo v to srednjeevropsko skupino sprejeli tudi sejma v Celju in v Numbergu. Tudi v tem primeru bo prva naloga združenja izmenjava informacij, vendar je gotovo, da igrajo v tem prostoru, ki je bil do 1. svetovne vojne v avtroo-grski monarhiji, Nemci vse bolj pomembno vlogo.
Marko VValtritsch
ADRIA AIRVVAVS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU
LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA
3-krat tedensko . Ponedeljek, sreda, petek
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana. Kuzmičeva 7
tel. 061/131-81-55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6
tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3
tel. 062/27-038, 26-155
•	ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45
tel. 066/38-458, 38-512
^	.....■'C
BTPP/03
BTP
BUDNI DEL TESORO POLJENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO
■ Triletne obveznice BTP se koristijo od 15. aprila 1995 in zapadejo 15. aprila 1998; petletne obveznice BTP se koristijo 1. aprila 1995 in zapadejo 1. aprila 2000.
■ Obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive po davčnih odbitkih v dveh obrokih 15. oktobra in 15. aprila za triletne in 1. oktobra in 1. aprila za petletne za vsako leto trajanja.
■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■ Dejanska čista donosnost prejšnje izdaje triletnih in petletnih BTP je znašala 9,66% oziroma 10% letno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 30. maja.
■	Obveznice BTP se koristijo s 15. aprilom 1995 za triletne in s 1. aprilom 1995 za petletne: ob vplačilu (2. junija) bo treba plačati poleg cene, izneše-ne na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
SLOVENSKA KRONIKA
Sobota, 27. maja 1995
NOVICE
Gozd na ogled najmlajšim
POSTOJNA - Postojnska srednja gozdarska in lesarska Sola je za obiskovalce male Sole in učence prvih petih razredov osnovnih Sol pripravila zanimivo razstavo o gozdu in ogled gozda v bližini sole. Mladi obiskovalci si v parku lahko ogledajo 40 različnih vrst iglavcev in 105 vrst listavcev iz vseh koncev sveta. Z razstavo so želeli Solarje opozoriti, da gozd niso le drevesa in zelišča, ampak da v gozdu živijo Številni drobni organizmi, žuželke, pajki, ptice in sesalci. V prvem delu razstave je predstavljen zdrav gozd, ki so ga lovci popestrili z nagačenimi avtohtonimi, a redkimi živalmi, kot so na primer volk, divja mačka, medved in redke vrste ptic. V drugem delu pa je na ogled vse tisto, kar dokazuje, da brez gozda ni življenja, hkrati pa je opozorilo najmlajsim, da je človek - čeprav gozd potrebuje -tudi njegov največji sovražnik, saj ga vedno bolj onesnažuje in posega vanj ter tako ruši njegovo naravno ravnovesje. Zanimanje za razstavo je tolikšno, da bo ta namesto do konca tega tedna odprta Se prve dni prihodnjega tedna. (M. G.)
Zeleni o reševanju težav na komunalnem področju
ILIRSKA BISTRICA - Člani stranke Zelenih iz Ilirske Bistrice ugotavljajo, da se težave na komunalnem področju, Se posebej ekološke narave, v njihovi občini prepočasi rešujejo. Zato je predsedstvo njihove stranke pred kratkim pripravilo pogovor s tamkajšnjo komunalno inšpektorico Karmen Pugelj. Skupaj so ugotovili, da je večina občinskih odlokov s tega področja neuporabnih ah pa ti sploh Se ne obstajajo, kot na primer odlok o cestnem redu.
Prav tako so ugotovili, da ni mogoče izvajati ukrepov oziroma posameznih določb v mnogih primerih tudi zaradi pomanjkanja denarja. Inšpektorica Pugljeva pa je Se opozorila na dejstvo, da brez komunalnega redarja ne more učinkovito izvajati odlokov, ki so že sicer vsebinsko vprašljivi.
Zeleni bodo zato vztrajali pri čimprejšnjem ažu-riranju občinskih odlokov; prva zahteva, ki jo bodo naslovili na župana, bo, naj občinske službe čimprej najdejo primeren prostor za odlaganje starih avtomobilov.
Problem neuporabnih in zapuščenih vozil je v ilirskobistriski občini se kako prisoten, po mnenju Zelenih pa bi ga lahko primemo rešili s podelitvijo koncesije na osnovi razpisa. Koncesijo bi morali razpisati tudi za oglaševanje in plakatiranje ter čiščenje divjih odlagališč. Zahtevali bodo tudi, da se začne izvajati odlok o mejanju in varstvu okolja, v katerem je že opredeljeno, kdo in kako lahko odvaža komunalne odpadke. Predstavniki Zelenih so Se povedali, da bodo na podoben sestanek povabili vse inšpektorje, ki delujejo na območju ilirskobistriske občine. Tema tokratnega pogovora pa bo onesnaževanje SviSCakov, zlasti virov pitne vode na tem območju. (M. G.)
Slovenka leta v Lavričevi knjižnici
AJDOVŠČINA - Sinoči se je na vabilo Lavričeve knjižnice iz Ajdovščine odzvala Mila Kačičeva, znana slovenska igralka in avtorica pesniških zbirk Neodposlana pisma, Letni časi, Spomin in Okus po grenkem. O delu in igralskem ter pesniškem ustvarjanju se je s Kačičevo pogovarjala Jana Črnigoj. (A. L.)
BOVEC / MEDNARODNI POSVET
Trajnostni razvoj Soče
Odprtost do problemov reke

- >	..J’

..

-•v,.
Reka Soča je eden biserov naše domovine, vendar pa nam gospodarjenje z njo nikakor ne gre od rok. Zaradi vse večjega razmaha rekreacije na tej reki in zaradi ogroženosti naravnega okolja ob njej je angleško strokovno združenje za Evropo skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor Republike Slovenije in podjetjem Oikos d. o. o. iz Domžal pripravilo dvodnevno posvetovanje, Id je bilo v četrtek in petek v Bovcu, pod naslovom Trajnostni razvoj reke Soče.
Nanj so bili povabljeni vsi
zainteresirani, to je predstavniki občin ob reki Soči, TNP, rafting in kajakaška zveza Slovenije, ribiči in gospodarske organizacije, ki gospodarijo z vodami reke Soče in njenih pritokov. Vodstvo in pokroviteljstvo nad posvetom je prevzela britanska vlada, ki jo v okvira njenega programa znanstvene pomoči zastopa podjetje BDB Associates. Posvet sta vodila dva za upravljanje vodnih sistemov priznana strokovnjaka Gordon Biceby in Kleam Davies. Potem ko so angleški strokovnjaki povedali, kakšen mo-
Temno zelena Soča je od nekdaj simbol hrepenenja po lepoti in svobodi!
Včeraj popoldne so se v Kobaridu sestali župani treh zgor-njesoških obdn z državnim sekretarjem mag. Radovanom Tauzesem in se dogovarjah o tem, kdaj bodo občine pripravljene sprejeti koncesije o reki Soči.
del urejanja odnosov velja pri njih, so spregovorili predstavniki slovenskih združenj in zvez. Predstavnik podjetja Oikos Jernej Stritih je delo na posvetu ocenil za zelo dobro.
Odprtost do problemov, ki nastajajo zaradi različnih interesov vseh, ki uporablja-
TOLMIN / TEDEN GOZDOV
Gozdni park za meščane
Odprli so učno gozdno pot Kozlov rob
Dandanašnji se v človekovem bivalnem okolju dogajajo spremembe, ki zahtevajo, že zato, da ne zbežijo v neurejenost in zmedo, pravočasno pozornost. Pojem mestnega gozda, nekakšnega mejenega gozdnega parka, v katerega gredo meščani zato, da tam najdejo stik z naravo in čas za oddih, je za nas nekaj novega.
Nasa gozdarska stroka - gozdarji se čutijo poklicani, da svojo stroko prilagodijo tudi potrebam negovanja, urejanja in gospodarjenja z mestnim gozdom, je v tem komaj na začetku. V tujini pojem že dolgo poznajo, najbolj menda v New Vorku, kjer je približno pred 300 leti začel nastajati Centralni park na Manhattnu.
Včerajšnji posvet je bil posvečen urejanju in upravlja-
nju mestnih in primestnih zelenih površin, ki ga je v Tolminu pripravil Zavod za gozdove Slovenije. Posvet je bil namenjen tednu gozdov, ki se zaključuje prav danes, in prireditvam ob tolminskem občinskem prazniku. Ugotovitev, ki so jo zapisali tudi v že nekaj let trajajoči projekt o mestnih gozdovih - izvajati so ga zaceli že leta 1993 in zajema med drugimi slovenskimi
mesti tudi središča nekdanjih sevemoprimoskih občin - je ta, da so za negovanje mestnega gozda v prvi vrsti poklicani gozdarji. Pri tem, so poudarili na posvetu, gre za novo vejo gozdarstva, ki zahteva nove strokovnjake.
V sklopu tedna gozdov so tako včeraj v Tolminu odprli mestni gozd na območju Kozlovega roba. Tam so uredili zgodovinsko in naravoslovno učno pot, nadvse primemo za človekovo duševno in telesno sprostitev. Pridobitev je nastala iz skupne potrebe Tolmincev in gozdarjev, je bilo rečeno ob otvoritvi.	(V. C.)
CERKNICA / OB DVAJSETLETNICI TABORNIŠTVA
že enajsto tabomiško-rekreacijsko tekmovanje Kanu ščuka zlet TO
Z avgustovskim letnim taborjenjem doseže taborniška sezona svoj vrh
Idejo taborništva so v Cerknico prinesli primorski taborniki s pomočjo Odreda jadranskih stražarjev iz Izole. Skupini cerkniški zanesenjakov je idejo taborništva uspelo spraviti v življenje in tako letos rod Jezerska ščuka iz Cerknice praznuje 20. obletnico.
Cerkniški taborniki so v zadnjih desetih letih postali najbolj znani po odmevnem tabomiško-rekreacijskem tekmovanju v orientaciji s kanuji po jezeru, tako imenovanem Kanu ščuka zletu, ki se ga udeleži tudi več kot 50 ekip iz vse Slovenije in iz zamejstva. Tudi sicer taborniki rodu Jezerska Ščuka slovijo kot dobri organizatorji raznih taborniških tekmovanj in mnogobojev. Kanu Ščuka zlet, ki ga to soboto in nedeljo prirejajo že enajstič zapored, je dvodnevna akcija, ki poteka na in ob Cerkniškem jezera. Prvi dan je namenjen predvsem druženju
in zabavi, dragi pa tekmovanju v spretnosti, inovativnosti in orientaciji. S pomočjo lastne flote sedmih kanujev in kajaka se taborniki in rekreativci spustijo na hitrostno etapo po jezeru, opravljajo teste iz varstva narave in poznavanja Cerkniškega jezera, izdelujejo vesla, piščali in kačelovce, streljajo s fračo, si podajajo jajca in vodne balone in počenjajo Se mnoge druge zahtevne in manj zahtevne naloge, ob koncu pa razglasijo zmagovalce. Se posebej veselo bo na Kanu Ščuka zletu ta konec tedna, saj ga bodo zaključili s praznovanjem svo-
je 20-letnice. Cerkniški taborniki so aktivni tudi na področju mednarodnega tekmovanja. Prve stike z mladinci socialdemokratske stranke iz Berlina so navezati leta 1988, ko so jim pomagali pri organizaciji tabora ob Volčjem jezera. Od takrat je skupina cerkniških tabornikov že dvakrat obiskala svoje berlinske prijatelje; prvič v času, ko je bil Berlin Se ločen z zidom, drugič pa v obdobju velikih sprememb v Evropi. Pred štirimi leti sklenjeno prijateljstvo z nizozemskim skavti iz Echta pa je obrodilo tudi potovanje na Nizozemsko.
Članstvo sestavlja predvsem osnovnošolska mladina, približno četrtina članov pa je srednješolcev, nekaj je tudi starejših. Delujejo predvsem med šolskim
Znak Rodu Jezerska Ščuka
letom, avgusta, v času letnega taborjenja, pa doseže taborniška sezona svoj vrh. Spomine na vsa dosedanja letna taborjenja po številnih
krajih Slovenije, pa tudi Hrvaške, so taborniki opisali v jubilejnem biltenu Ščuka, izdanem ob 20-letnici taborništva. Mateja Godejša
jo reko Sočo kot možnost za rekreacijo (ribici, kajakasi, rafterji) ali za gospodarsko dejavnost (elektrogospodarstvo, vodno gospodarstvo), dopušča precejšnjo anarhijo. Stvari naj bi urejeval odlok o plovnem redu, ki ga je sprejela nekdanja občina Tol-
min, vendar razmejuje uporabo reke Soče med kajakaši in ribiči. Odgovor na vprašanje, kaj storiti že letos, je, pobirati določeno pristojbino od raftarjev in jo uporabiti za ureditev dostopov in izstopov do vode.
Vojko Cuder
VIPAVA / ZBIRANJE MLEKA
Podpora za odročne kraje
Živinoreja je edini način preživetja v oddaljenih krajih
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je lani prvič dodelilo sredstva za povračilo stroškov zbiranja mleka v odročnih krajih, ki so višji kot v dolinskem območju. Tovrstni stroški praviloma naraščajo, zato jih tako mlekarne kot zadruge vse težje pokrivajo.
Običajno se zadruge, ki organizirajo odkup, in mlekarne dogovorijo za delitev stroškov, tako da zadruge krijejo stroške, ki nastanejo na poti od kmetij do zbiralnic in njihovo vzdrževanje, mlekarji pa prevzamejo vsakodnevni prevoz s cisternami v mlekarno.
Vipavska mlekarna, ki posluje v sklopu podjetja Agroind »Vipava 1894«, od 1500 kmetov odkupi približno 13 milijonov litrov mleka na leto. Njeno odkupno območje obsega Trnovsko - Banjško planoto, cerkniško in idrijsko območje, območje Krasa ter postojnsko in ilirskobi-striško območje, seveda tudi Vipavsko in Goriško. Največkrat obsegajo mlečne proge zahtevna območja. Mlekarna Vipava je pred časom priznala višje stroške zadrugam, ki zanjo organizirajo odkup, ki pa znašajo stoodstotno več kot drugod v Sloveniji.
Druge mlekarne namreč priznavajo zadrugam 3-odstotne marže za organizacijo odkupa. Kot je povedal vodja Mlekarne David Lozej, so se za korak odločili zato, ker je dolgoročno gledano nujno ohraniti živinorejo. Živinoreja je tudi edini način za preživetje v odročnih krajih. Pomembno pa je tudi, da gradi mlekarna razvojno strategijo na surovini iz ekološko neonesnazenih območij, sama kakovost za vipavsko mlekarno odku-
pljenega mleka pa se je že povsem približala evropskim standardom.
Razliko zaradi višjih stroškov bo Mlekarna Vipava poskušala pridobiti v boljšem izkoristku mleka za proizvodnjo in Se širši ponudbi novih izdelkov. Vipavska mlekarna je v Sloveniji v vrhu novih izdelkov, ki jih v letu da na tržišče. Mlekarna bi sicer lahko mleko zaradi tržnih presežkov odkupovala na prostem trgu po nižji ceni.
Vipavci so zaradi problematike živinoreje pozdraviti odločitev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj jim je približno sest milijonov tolarjev, ki so jih dobili kot povračilo stroškov, odkupa na težje dostopnih območjih, prišlo Se kako prav. S tem pa, pravijo, je tudi država začela izpolnjevati enega od elementov tako imenovanega socialno-ekološkega tipa kmetijstva, zapisanega v nacionalni politiki kmetijstva.
Poudarjajo pa, da je to rešitev za lansko leto, zato so pozdravili podporo Kluba primorskih poslancev ob razpravah o postavkah za kmetijstvo v državnem proračunu in Janeza Podobnika, ki so se zavzeli za zvišanje sredstev v ta namen.
Artur Lipovž
SLOVENIJA

Sobota, 27. maja 1995
13
>N
O
go
Slovenci nasprotujemo vračanju hiš optantom
Natančnih podofcovospanhnepremičninchnimajonilivltdiji
LJUBLJANA - Podatek iz nase ankete, da 55 odstotkov vprašanih nasprotuje vračanju nepremičnin italijanskim optantom, ni presenetljiv, čeprav načelna širina zastavljenega vprašanja ne omogoča odgovora na podrobnosti, Id se skrivajo v problematiki optantskega premoženja.
Kljub temu, da so nepremičnine italijanskih državljanov, ki so v skladu z mirovno pogodbo izkoristili možnost in se odločili za življenje v Itabji, že ves Cas eno od najbolj problematičnih vprašanj med Italijo in novonastalo državo Slovenijo, v tem trenutku ni mogoče dobiti natančnega podatka za kakšno in predvsem kolikšno premoženje sploh gre. Optantov naj bi bilo približno 16 tisoč, v tedanji coni B svobodnega tržaškega ozemlja pa so pustih med 2700 do 3000 hiš, vendar ni jasno, kolikšen ■ del je se v družbeni oziroma
javni lasti in bi tako prišel v poštev za morebitno vračanje. Upravni organi v občinah Koper, Izola in Piran (slovenskem delu cone B STO) ocenjujejo, da gre za 300 do 400 hiš, stanovanj in stanovanjskih prostorov. Podatkov o nepremičninah, na katere računajo, nimajo niti optanti iz Italije, predsednik federacije združenj istrskih beguncev Paolo Sardos Albertini se je v pogovoru za naš časopis marca letos skliceval na številne telefonske klice, podobno načelne pa so tudi zahteve uradnih pogajalcev z itatijanskega
zunanjega ministrstva. Slovenija (in prej že Jugoslavija) na njihove zahteve, da je treba ustanoviti mešano komisijo, ki naj naredi popis razpoložljivih nepremičnin, ni pristala, saj gre izrazito za slovenske notranje zadeve, morebitna humanitarna gesta pa je stvar suverene odločitve Slovenije. Dodatne težave povzroča ugotavljanje premoženja, ki so ga zapustili optanti, in tistega, ki je bilo odvzeto italijanskim državljanom kasneje, kot posledica agrarnih reform in nacionalizacij. Po podatkih slovenskega ministrstva za pravosodje je bilo na ta način državljanom Italije odvzetih 21 podje-tij_ in približno sedem tisoč hiš. Nasploh so imeli Italijani v rokah večino premoženja, kar je posledica načrtne politi-
ke raznarodovanja in prevzemanja lastnine slovenskim prebivalcem na »priključenih« ozemljih.
Sporna je ocena dejanske vrednosti premoženja optantov; kot se spominja Tone Poljšak, eden glavnih pogajalcev z Italijo, so Rimski sporazum, ki je ključna točka sedanjih razprtij z Italijo, pripravljali od leta 1978 do 1981, veljati pa je zaCel 1983. Itatijani so ocenjevali, da je vrednost premoženja sedemsto milijonov dolarjev, s pogajanji pa so so se sporazumeli za 110 milijonov, ki naj bi jih takratna Jugoslavija odplačala v vec obrokih. Ob odškodnini v denarju pa je Jugoslavija naredila tudi seznam 179 prostih nepremičnin (tako imenovane beni liberi), ki so jih vrnili nekdanjim lastni-
kom. Itatijani so v kasnejših letih neprestano težiti k razširitvi tega seznama, ta možnost pa se zdaj kaže kot ena od možnih rešitev v trenutni fazi pogovorov z Italijo. Ce bo prišlo do vračanja nepremičnin kot humanitarna recipročnost ati v kakršnikoli drugi obliki, bo problematično tudi vprašanje razlike med nekdanjo in sedanjo vrednostjo posamezne nepremičnine. Hiše, v katerih so živeli optanti, so bile po večini stare in niso zadoščale niti najnujnejšim higienskim standardom. Danes je mnogo hiš postavljenih popolnoma na novo ali bistveno obnovljenih, podobno pa je tudi s podjetji oziroma nekaterimi tovarnami, ki so danes prerasle v uspešne gospodarske subjekte.
Boštjan Lajovic
POGAJANJA Z ITALIJO / VRATA DIPLOMATSKIH POGAJALCEV SO ŠE VEDNO TESNO ZAPRTA
Kaže, da do dokončne rešitve spornih vprašanj pogajalca ne bosta prišla
Danes odpotuje v Rim slovensko delegacijo - Ezuli pritiskajo no Agnellijevo
LJUBLJANA - Pooblaščenca obeh zunanjih ministrov, Matjaž Jančar za Slovenijo in Amadeo De Franchis za Italijo, sta v Ljubljani v vili Podroznik zasedala v Četrtek od 10. do 19. ure, ko se je italijanska delegacija vrnila v Itahjo. Danes zjutraj pa bo slovenska delegacija odpotovala v Rim, kjer so predvideni nepretrgani celodnevni pogovori. Na teh napornih pogovorih izdelujejo razne variante dokončnega dogovora, katerega nadaljnja pot bo se sila zapletena.
Kaže pa, da pogajalca ne bosta prišla do dokončnega in povsem usklajenega besedila, ki bi uravnovešeno in za obe strani sprejemljivo doseglo rešitev vsega sklopa spornih vprašanj. Zaradi tega napovedujejo možnost srečanja obeh zunanjih ministrov, Agnellijeve in Thalerja, v sredo na Norveškem, v okviru mednarodnega zasedanja, posvečenega varnosti v Evropi. Ce se bosta ministra uskladila, bo sledila parlamentarna razprava v obeh parlamentih, ob pozitivni odločitvi obeh pa bo dana zelena luC za pogajanja in za sklepanje dvostranskih pogodb.
Vrata diplomatskih pogajalcev so se vedno trdno zaprta. Toda glede spornih vprašanj je zelo zgovorno pismo, ki ga je poslal italijanski zunanji ministrici predstavnik ezulov, znani tržaški desničar Paolo Sardos Albertini. Pisec ostro obsoja ministrico in zahteva, naj Slovenija vme hiše, ki jih je odvzel jugoslovanski komunizem. Italija po njegovem mnenju torej ne more priznavati veljavnosti nekdanjih jugoslovansko-italijanskih pogodb in sporazumov, prav tako pa tudi ne zaščite Slovencev v Italiji kot mednarodne obveznosti, ker naj bi šlo izključno za italijansko notranje vprašanje. Poleg tega je po mnenju Albertinija slovenska manjšina v Italiji že preveč priviligirana, uživa preveč pravic, je prebogata itn., zato niso sprejemljivi novi privilegiji.
K vsemu temu je treba prišteti še ves postopek vključevanja Slovenije v Evropo. Očitno je, da bi najprej parafiranje in nato podpis slovensko-italijanskega sporazuma morala pomeniti dokončno ukinitev veta in obenem italijansko obvezo, da bo podpirala slovenski vstop, najprej v pridruženo, nato pa v stalno članstvo Evropske unije.
Se zlasti je pajbrž sporen odnos do slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in nekateri italijanski viri govorijo o nepriznavanju Slovencev v videmski pokrajini, ces da tam Slovencev sploh ni. To so stare nacionalistične trditve, ki jih je zadnji volilni izid ob volitvah županov skoraj v vseh občinah v Beneški Sloveniji jasno zanikal, saj so bili skoraj povsod izvoljeni slovenski Zupani.
V soboto bodo torej pogajanja v Rimu, v ponedeljek popoldne se bo sestal odbor za mednarodne odnose državnega zbora, na katerem je kot prva točka dnevnega reda ze predvidena razprava o vključevanju v Evropo in o slovensko-italijanskih odnosih. V sredo bodo v Bruslju ponovno razpravljali o osnutku pogodbe o pridruženem članstvu, ki ga henutno zavira Grčija, kar je odraz dejavnosti tako imenovanega grško-srbskega lobija. S tega zornega kota je grški zaviralni poskus resna in nevarna stvar, čeravno zaenkrat nima velikih možnosti, saj je v hudem nasprotju z vso politiko držav Evropske unije.
S pridruženim članstvom Slovenije pa je povezana obveza slovenske vlade, da pripravi spremembo slovenske ustave in omogoči tujcem nakup nepremičnin. Ta obveza mora biti izpolnjena pred zaključkom prve faze pogajanj o pridruženem članstvu. Slovenska vlada je izdelala zakonski predlog in možno je, da bo na dnevnem redu seje vlade že prihodnji Četrtek. Seveda je to vprašanje odnosa z vsemi državami Članicami EU in njenimi državljani, zato ni in ne more biti predmet sloven-sko-italijanskih pogovorov.	Bogo Samsa
Vlada naj bi o spremembi ustave razpravljala že v četrtek (Foto: Srdan 2ivulovič/BOBO)

Izgovori, kot bi jih pes prinesel na repu
Peter Božic
Pri nas radi govorijo, da je naša ustava ena najsodobnejših na svetu. To bi bilo tudi logično, saj je končno ena »najmlajsih« na svetu - če ne bi bilo področja, ki ga naša ustava ureja skrajno restriktivno in čisto nič sodobno. Gre za pretok kapitala, ki nikoli ne bo svoboden, če bodo tujci tako omejeni pri razpolaganju z nepremičninami, kot so zdaj. Seveda pa je tako rekoč samoumevno, da tudi najliberalnejse države z ustrezno zakonodajo kot varovalnim mehanizmom na nek način omejujejo ustavno svobodo, na primer pri razpolaganju tujcev z nepremičninami.
Tisti pri nas, ki tega ne razumejo, so na las podobni nekdanjim privržencem Španskega Ca-udilla Franca. Ta je bil desničarski nacionalist, ki je gradil na podobnem klavstrofobičnem nacionalizmu, ki je Španijo za nekaj desetletij skoraj povsem izoliral od Evrope. Posledica tega je bila huda revščina, ki je bila tolikšna, da je bil Cau-dillo na koncu prisiljen razprodajati celo špansko riviero, ki jo danes poznamo le kot betonsko puščavo, v kateri kraljujejo ameriške hotelske verige. Tudi po Francovi smrti se tega ni dalo povsem popraviti, vendar pa je Španija kot članica EU naglo povečala svoje nacionalno bogastvo, vključno s krepitvijo nacionalne in kulturne identitete.
Zato je treba naše lažne preroke vprašati, kako se mislijo izogniti - če Slovenija ne bo članica EU - izgubljanju nacionalne in kulturne identitete zaradi splošne družbene revščine, s čimer bi hočeš nočeš postali lahek plen ameriške »Coca cola kulture«, čemur so se uspešno izognile celo tako majhne članice EU, kot je na primer Luksemburg.
Ob tem pa je treba poudariti, da je višjo kakovost vedno treba tudi z nečim poplačati. Ce želim pozimi, ko je na razpolago manj rekreativnih športov kot v drugih letnih časih, izboljšati kakovost svojega življenja s smučanjem, je to precej ceneje in bolje organizirano, če sem član, denimo, kluba Snežink, za kar pa moram plačati članarino, nakupiti opremo in biti ob koncu tedna pripravljen na rekreacijo, ne pa da posedam po bifejih.
Hočem povedati, da je sleherna vključitev kamorkoli, kjer gre za višjo kakovost, tudi stvar pravne, poslovne in siceršnje družbene higiene. V »higienično« družbo pa gotovo ne sodijo zaraščene parcele, neobdelana zemlja, zanemarjen ali izropan gozd, skratka vse tisto, kar prav tako določa mojo nacionalno in kulturno identiteto.
Se pred kratkim si povsod, kamor si stopil, zaslišal vik in krik o grozeči razprodaji slovenskih podjetij tujcem, zdaj pa slišiš enak hrup o razprodaji »zemlje«. Na koncu pa smo morali ugotoviti, da teh naših menda sila imenitnih podjetij skoraj nihče noče kupiti in enako bo najbrž veljalo tudi za naše zanemarjene hiše in zanemarjeno zemljo:
Toda vsak izgovor je dober, tudi če ga pes prinese na repu. In ta zgodba o razprodaji zemlje je natanko to.
SLS: Ustanovitev Krščanske kulturne zveze
LJUBLJANA - Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Krščanske kulturne zveze pri Slovenski ljudski stranki dr. Marko Dvorak, je včeraj povedal, da bo naloga nove zveze v slovenskem političnem prostoru ustvarjati razmere, ki bodo kulturi omogočale razvoj. Krščanska kulturna zveza bo poskušala sodelovati tudi z vsemi drugimi sorodnimi združenji političnih strank in tudi civilnodružbenimi gibanji. Predsednik stranke Marjan Podobnik je včeraj opozoril, da kljub vsem tem združenjem proračun kulturi namenja malo denarja. Njihova zveza pa si bo prizadevala pomagati Se zlasti vsem. tistim, ki se s kulturo ukvarjajo ljubiteljsko. Predstavniki zveze razlaščencev pri SLS in Združenja lastnikov razlaščenega premoženja pa so včeraj napovedali, da bodo na nedeljskem vseslovenskem shodu razlaščencev od vlade zahtevali pospešeno izvajanje zakona o denacionalizaciji. Na zborovanju, ki bo v Markovcih pri Ptuju, bodo tudi zahtevali, da
STRANKARSKA KRONIKA
država prevzame jamstvo za obveznice slovenskega odškodninskega sklada. Menijo tudi, da bi bilo potrebno ustanoviti vladno službo, ki bi bedela nad izvajanjem denacionalizacije. (M. B.)
SDSS: Danes bodo izbirali novo vodstvo
LJUBLJANA - Na četrtem kongresu Socialdemokratske stranke Slovenije, ki se je začel sinoči v Topolšici, bodo delegati danes sprejemali statut in program ter izvolili novo vodstvo. Ključni politični cilji, za katere se zavzema SDSS, so - kot je pred kongresom povedal sedanji predsednik in za zdaj edini kandidat za prihodnjega predsednika Janez Janša - pravna in socialna država in dokončanje ekonomskih in drugih demokratičnih reform. Socialna baza po meritvah javnega mnenja ene od najmočnejših opozicijskih strank pa so »vsi sloji, ki živijo od poštenega dela, šolajoča mladina in tisti, ki so neupravičeno brezposelni«. SDSS je organizirana v 142 občinah, ima vec
kot deset tisoč elanov, povprečna starost njenih elanov pa je 34 let.
Na kongres so socialdemokrati povabili vse stranke »slovenske pomladi«, vendar so krščanski demokrati že povedali, da jih v Topolšico ne bo. SDSS bi po sedanjih meritvah volilo od deset do 15 odstotkov volilcev, na lokalnih volitvah pa je zanjo glasovalo skoraj 14 odstotkov volicev. Manj uspešna je bila ta stranka na zadnjih državnih volitvah, ko je z dobrimi tremi odstotki komaj presegla prag za vstop v parlament. Stranko je takrat vodil Jože PuCnik, na izrecno zahtevo krščanskih demokratov pa je SDSS kljub volilnemu neuspehu postala Četrta vladna stranka. Socialdemokrati ne skrivajo ambicije, da bi povezali desnico v koalicijo »slovenske pomladi«, ki bi na naslednjih državnih voltivah dosegla večino in dobila mandat za sestavo vlade. Doslej sta pripravljenost za tovrstne povezave pokazali ljudska stranka in zeleni, narodni demokrati pa so pred Časom postali del socialdemokracije, ki se sicer tudi ponaša z velikim številom forumov (krščanski, nacionalni, kulturni...).	(T. S.)
PREDLOG
V javni službi prednost ženskam
40 odstotkov
DUNAJ - Nova ministrica za ženska vprašanja Konradova je vCeraj predstavila osnutek zakona, ki naj bi ženskam zagotovil enakopravnost vsaj pri zaposlovanju v javni upravi.
Zakon predvideva, da naj bi pri zaposlitvi imela prednost ženska, ki ima enako kvalifikacijo kot moški. Zakonska ureditev pa naj bi veljala, vsaj dokler delež žensk v javni službi ne doseže 40 odstotkov.
Za sprejetje zakona je v državnem zboru potrebna dve-tretjinska večina.
KONFERENCA 1996 / PREDSTAVLJENA SKUPNA LISTINA ZVEZNE VLADE
Jasen avstrijski »da« k vključitvi novih članic v EU
Nesoglasje med Vranilzkim in Schusslom zaradi vprašanja nevtralnosti
DUNAJ - Avstrijska zvezna vlada se bo na konferenci vlad Evropske unije leta 1996 zavzela za razširitev unije, prav tako se bo izrekla za poglobitev evropske integracije. To sta najpomembnejši točki skupne listine koalicijske vlade socialdemokratov in ljudske stranke.
Za čimprejšnjo vključitev srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav se je že v Četrtek na podelitvi letošnje mednarodne Karlove nagrade v Aachnu izrekel avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky.
Osnutek skupne listine, v katerem so zapisane še druge smernice prihodnje avstrijske zunanje politike v okviru EU, med koalicijskima
Ivan Lukan
Podkancler W. Schussel
strankama sicer še ni dokončno usklajen. Do večjih zapletov pa lahko
Zvezni kancler F. Vranitzky
pride v zvezi s stališčem o prihodnji varnostni politiki znotraj EU, ki naj bi
- vsaj po mnenju ljudske stranke - dolgoročno vključevala tudi skupno obrambno politiko in s tem izpodrinila avstrijsko nevtralnost.
Temu nasprotuje zvezni kancler Franz Vranitzky, ki je vCeraj poudaril, da bi morala skupna listina, o kateri bo vlada razpravljala že na seji prihodnji torek, upoštevati tudi avstrijsko nevtralnost. Omemba nevtralnosti bi namreč pomenila, da je ta »še vedno pomembna za Avstrijo«.
Vprašanje omembe nevtralnosti je že na začetku tedna sprožilo dokaj nasprotujočo si razpravo znotraj vladne koalicije. Medtem ko socialdemokrati na čelu s kanclerjem že od začetka
zagovarjajo upoštevanje nevtralnosti Avstrije v uradni skupni listini, se je novi zunanji minister in podkancler Schussel vCeraj strinjal z izjavo obrambnega ministra VVernerja Fasslabenda in se izrekel proti omembi avstrijske nevtralnosti na vladni konferenci EU leta 1996. Schussel je menil, da je nevtralnost avstrijsko notranjepolitično vprašanje, in zato ne more biti predmet pogajanj na konferenci EU leta 1996.
O avstrijski nevtralnosti so govorili tudi med obiskom avstrijskega obrambnega ministra VVernerja Fasslabenda te dni v Londonu. Stališče britanskih sogovornikov je, da mora Avstrija to vprašanje rešiti sama.
NOVICI
KOROŠKA / 24. SREČANJE PISATELJEV V BREZAH .
Umrl starosta avstrijskih notranjepolitičnih časnikarjev
DUNAJ/GRADEC - V 66. letu starosti je umrl starosta avstrijskih notranjepolitičnih časnikarjev Kurt Vorhofer, Ugledni avstrijski Časnikar je skoraj 35 let vodil dunajsko redakcijo neodvisnega konservativnega dnevnika Kleine Zeitung, ki ima svoj sedež v Gradcu in Celovcu. Upokojil se je šele oktobra lani. Vorhofer je bil odlikovan tudi z Rennerjevo nagrado, leta 1990 pa je bil imenovan za profesorja.
Nizozemci kupili tekstilno podjetje Maser
FELDKIRCH - Ugledno avstrijsko tekstilno podjetje Maser bo prešlo v last nizozemske tekstilne skupine VHF. Novi lastnik bo prevzel le sto od 280 zaposlenih, ostali pa bodo v prihodnjih dneh dobili odpoved. Hkrati se VHF obvezuje, da jim bo izplačal odpravnino (skupno skoraj 50 milijonov šilingov). Po izjavi elana vodstva podjetja Maser bo novi lastnik večji del proizvodnje premestil v vzhodno Evropo in na Daljni vzhod, preostalih sto delavcev pa bo zaposlenih v tovarni v Schvvarzachu.
»Besede so vrednote«
CELOVEC - V Brežah (Fresach) nad dravsko dolino na Koroškem so se na 24. srečanju pisateljev zbrali številni pisatelji iz veC evropskih držav. Prireditev, ki jti -zlasti pred padcem železne zavese - služila kritičnim pisateljem iz vzhodne Evrope kot odskočna deska na zahodnoevropski literarni oder, letos poteka pod geslom Besede so vrednote.
Mednarodno priznano prireditev je odprl koroški deželni kulturni referent Michael Ausser-winkler, prireja pa jo Koroška pisateljska zveza
na Celu s predsednikom kValtherjem Novotnim in tajnikom W. Kandut-hom.
Letošnjega srečanja se udeležuje 56 literatov iz enajstih držav, med njimi tudi slovenski pisatelji France Filipič, Jaro Dolar, LuCka JenCiCeva, Niko Grafenauer in Bogdan Pogačnik, kot predstavnik koroških Slovencev pa pesnik Andrej Kokot.
Na sporedu tridnevnega srečanja je deset referatov avstrijskih in tujih pisateljev, med predavatelji je tudi Slovenec Niko Grafenauer. I. Lukan
Kulturni referent Ausserwinkler (drugi z desne) z udeleženci srečanja. Desno: pesnik Andrej Kokot.
Hmanjšina}-
Kdo bo vodil novi NSKS?
Prvi krog
CELOVEC - Prvi krog volitev novega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev je mimo - kdo bo novi »šef« NSKS bo znano Sele v sredo, ko bodo preštete vse glasovnice.
Udeležba na prvih neposrednih volitvah je bila po prvi oceni podpredsednika NSKS in predsedniškega kandidata Pavleta Apovnika »relativno dobra«. Števila volilcev Apo-vnik ni želel povedati, po izjavah tajnika NSKS VVedeniga pa je bilo na volilnem seznamu približno 3500 ljudi. Poleg rednih elanov NSKS (približno dva tisoč) so imeli volilno pravico tudi tako imenovani volilni elani, nečlani NSKS, ki pa so se želeli udeležiti volitev.
Za predsednika NSKS so se potegovali Pavle Apovnik (60), Joža Habernik (49), Nanti Olip (39), Bernard Sadovnik (31) in Rudi Vouk (30).
Politični opazovalci pričakujejo, da nihCe od kandidatov v prvem krogu ne bo dosegel absolutne večine glasov, tako da bo potreben drugi krog. Ta bo v drugi polovici junija, v njem bodo volili dva kandidata, ki bosta v prvem krogu zbrala največ glasov. Največ možnosti za zmago ima Pavle Apovnik.
MADŽARSKA / NOV ZAKON O RADIU IN TELEVIZIJI
Mediji še naprej pod nadzorom države
Vlada se zavzema za delni protekcionizem
BUDIMPEŠTA (Reuter) - Po nekaj letih političnega prerekanja je madžarska vlada, v kateri ima vedno sodalno-liberalna stranka, sprejela osnutek zakona o radiu in televiziji, ki naj bi tako odprl pot liberalizaciji na področju elektronskih medijev, je dejal minister za kulturo Gabor Podor. Odlotitev naj bi privedla do privatizadje drugega kanala madžarske televizije in omogočila razvoj komercialnih radijskih in televizijskih postaj.
Razvoj na področju elektronskih medijev se je na Madžarskem ustavil po padcu komuni
nih javnih služb (NPSE).
Osnutek predvideva ustanovitev Svet nacionalnega radia in televizije (NRTC), v okvira katerega bo deloval tudi Odbor za pritožbe, ki naj bi »izvajal družbeni nadzor nad radijskimi in televizijskimi programi«. NPSE in NRTC sta podrejena parlamentu, Nadonalni svet za frekvence, ki nadzira podelitev radijskih in televizijskih frekvenc, pa vladi. Madžarska državna televizija bo tako imela zemeljski in satelitski kanal.
Proces privatizacije se bo zaCel tudi na radiu. Osnutek predvideva predvsem privatizacijo Ra-
zma leta 1990 zaradi sporov med političnimi	dia Danubis, ki oddaja program po vsej Madžar-
strankami, ki so nadzorovale medijske hiše.	ski. Osnutek zakona postavlja tudi minimalne
»Zadovoljen sem, da smo sprejeli to odločitev,	zahteve za zaščito evropskih in madžarskih kul-
saj se je spor zaradi zakona o medijih vlekel že	turnih izdelkov. Sedemdeset odstotkov televi-
predolgo,« je Podor povedal novinarjem. Osnu-	zijskih programov naj bi bilo evropske proizvo-
tek, ki ga bodo prihodnji teden obravnavali po-	dnje, 51 odstotkov pa domače. Madžarskega poslanci v parlamentu, naj bi sprožil tudi precej	rekla naj bi bilo tudi 25 odstotkov predvajanih
ostrih polemik
»Tega osnutka ne jemljemo kot dogmo; odprti smo za vse racionalne predloge, ki bi
filmov, domača glasba pa bo zastopana 10-od-stotno.
»Dobro se zavedamo, da gre za neke vrste
izboljšali zakon,« je dejal Fodor. Po osnutku naj protekcionizem, toda vlada je naredila velik ko-bi Madžarska televizija, Madžarski radio in Te- rak k oblikovanju svobodnega medijskega trga levizija Duna, ki predvaja program tudi preko že s tem, ko je osnutek poslala v obravnavo par-satelita, prešli pod nadzor Ustanove nacional- lamentu.
Sedež madžarskih časnikov v Budimpešti
Obrambni ministri višegrajske skupine o vstopu v Nato
BUDIMPEŠTA (AFP) -Obrambni ministri držav Članic višegrajske skupine (Madžarska, Češka, Slovaška in Poljska) se bodo- srečali 30. in 31. maja, da bi razpravljali o vprašanjih, povezanih z vstopom v zvezo Nato, je v Četrtek povedal predstavnik madžarskega obrambnega ministrstva.
Na dnevnem redu bodo tudi možnosti sodelovanja v okviru Natovega programa Partnerstvo za mir, vprašanje regionalnega letalskega nadzora in tudi sodelovanje v programu »Odprto nebo«. Do srečanja obrambnih ministrov štirih držav bo prišlo le dan po zasedanju Skupščine Severnoatlantske zveze, ki bo prav tako v Budimpešti, od 27. do 29. maja.
GLASBA
Posebno priznanje prof. Eliani Zajec za zasluge pri razvoju pouka harmonike
V	soboto, 20. t.m. je bilo v Ilirski Bistrici 4. tekmovanje mladih harmonikarjev Primorske. To tekmovanje bi sicer morala letos izpeljati Glasbena matica v Trstu, a je organizacijo zaradi protestne akcije profesorjev GM, ki so že štiri mesece brez plač, bila prisijjena odpovedati.
V	Ilirski Bistrici so se tekmovanja ude-1 e ž i 1 i gojenci enajstih primor-skih glasbenih šol s 35 točkami na sporedu in med njimi tudi dva gojenca harmonikarske šole GM iz razreda prof. Eliane Zajec: Robert Rebec in Adam Seli.
Robert Rebec je nastopil v 5. kategoriji rojenih leta 1976 in mlajših. Odlično se je izkazal in osvojil prvo nagrado z 90, 67 točke. Zaigral je Bachovo Trogla-sno invencijo v h-molu, Sonato Solotarjeva, Lon-donovo skladbo Scherzo-Toccata in Ivanova Učušku logovaja.
Adam Seli je tekmoval v 6. kategoriji brez starostne omejitve in osvojil prav tako odlično 3. nagrado z 82, 67 točke. Izvajal je Bachov Preludij in
Fugo v D-duru, Senderovo Koncertno etudo in Kozjakova Sonato št. 1.
Robert Rebec je nato nastopil še na zaključnem koncertu, na katerem se je predstavilo 6 zmagovalcev v posameznih kategorijah. Ena prva in ena tretja na-
grada s samo dvema nastopajočima, predstavlja nov dokaz visoke kakovosti harmonikarske šole Glasbene matice. V potrditev te kakovosti je bila tudi kratka svečanost po koncertu, ko je predsednik Zveze primorskih glasbenih šol prof. Borut Logar v imenu zveze in obenem seveda vseh primorskih glasbenih šol, podelil prof. Eliani Zajec (na sliki, foto KROMA), odlični harmonikarski pedagoginji Glasbene matice, posebno priznanje »za zasluge pri razvoju pouka harmonike na glasbenih šo-
lah Primorske«, kot je zapisano tudi v podeljeni ji listini.
Tovrstno priznanje ni moglo priti v boljše roKe. Prof. Eliana Zajec že več kot dvajset let poučuje koncertno harmoniko na Soli Glasbene matice in vzgojila vrsto odličnih mladih harmonikarjev. Dejansko je bila ustanoviteljica oddelka za harmoniko na šoli GM. Tudi drugi mlajši harmonikarski pedagogi na šoli GM so skoraj vse njeni bivši gojenci. Prof. Eliana Zajec ima največ zaslug, da je bil koncertni harmoniki končno priznan status konservatorij skega predmeta na italijanskih konservatorijih. Prav tako je bila prav ona pobudnica tekmovanja mladih harmonikarjev primorskih glasbenih šol, bila je članica in tudi predsednica raznih mednarodnih in državnih žirij in ocenjevalnih komisij, vodila je vrsto seminarjev o pouku koncertne harmonike na raznih glasbenih šolah in ob individualnem pouku vodila tudi harmonikarske ansamble v večjih in komornih zasedbah.
J. Koren
GLEDALIŠČE
Prijetna burkaška predstava v dokaz, da je commedia deirarte s pravim pristopom še vedno lahko aktualna
V okviru potovanja skozi valove razkošne baročne glasbe, ki ji je letos posvečen pomladni mednarodni festival Občinskega gledališča v Tržiču, je bila v četrtek priložnost za bežen pogled v drugačno umetniško zvrst tistega časa, ki pa se je bo vedno držal nez-bledljiv sloves. S smešno burko o prelisičenem norčevalcu La buffa beffa del beffardo beffato je namreč skupina La Piccionaia - I Carrara iz Vicenze prikazala pravo predstavo italijanske commedie delParte (na sliki prizor iz dela).
Rodbina Carrara se z gledališčem ukvarja že več kot deset generacij in se neposredno navezuje na staro tradicijo improviziranega gledališča Teatro delVlmprovviso, ki je bil zgrajen na rahlih nitih le zasnovane zgodbe, v katero so igralci improvizirano, pač glede na okolje, v katerem so nastopali, in tudi na odziv občinstva, vključevali dialoge,-geste in situacije, ki so se jih naučili v dolgoletnih izkušnjah na gledaliških deskah. Skupina Carrara se je h commedii delFarte in njenim maskam zvesto vrnila leta 1979 z burko An-tiche farse. Topli sprejem, ki ga je doživela med občinstvom, jo je opogumil, da je nadaljevala na poti preučevanja in ponovnega ustvarjanja te tipično italijanske umetniške zvrsti. Njen trud je kronal uspeh na številnih mednarodnih festivalih.
Predstava La buffa beffa del beffardo beffato se nanaša na burkaške predstave, kakršne so bile namenjene preprostemu ljudstvu, ki se je zbiralo na trgu za uro zabave in ki ga je bilo treba zadržati pred odrom s stalnimi smešnimi dovtipi in tudi malce kosmatimi namigi. Skupina poudarja, da v predstavi ne »reproducira« starega, zgodovinskega materiala, temveč gre za stalno stratifikacijo ved-
no novih domislic, ki vsekakor slonijo na tradiciji. Sama zgodba je bila zgrajena po spominih režiserjevega očeta Tommasa Carrare na repertoar očeta Salvatoreja, kar marsikaj pove. V njej nastopa mlada Angelica, ki je zaljubljena v Ottavia. Njen skrbnik stari Pantalone bi se rad poročil z njo, zato se ji zlaže, da je Ottavio umrl v boju s Turki. Toda mladenič s številnimi preoblekami nakano prepreči.
V predstavi nastopata še služabnika Ar-lecchino in Arlecchina, vse pa je postavljeno na preprost odrček, na kakršnem so nekoč nastopale potujoče igralske skupine, obenem pa je prikazano tudi zaodrje, kjer kdo od nastopajočih s preprostimi sredstvi skrbi za potrebne zvočne »efekte«.
Iz vsega tega je skupina ustvarila prijetno predstavo, pri kateri so se gledalci v tržiškem Občinskem gledališču lepo zabavali in prav radi še sami posegli vanjo. Ne^ dolžno Angelico je igrala Martina Pittarello, Armando Carrara, ki je tudi režiser predstave, je bil zabaven tako kot ranjeni Ottavio, kot preoblečen z zdravnika in jecljajočega notarja. Res presenetljiva je bila Argia Laurini kot stari Pantalone. Marco Artusi in Ketti Grunchi pa sta bila klasična Arlecchino in Arlecchina. Luciano Lora je kot godec Zan Chitarron zvočno spremljal predstavo.
Tipične maske commedie delParte je ustvaril Donato Sartori, kostume pa Gara Ber-tuzzo. Izvirne glasbene vložke sta spisala Fiorenzo Carpi in Fiorenzo Tito Benetti.
Z glasbenimi medigrami s skladbami iz tedanje dobe je v predstavi nastopil še zbor Gottardo Tomat pod vodstvom Giorgia Kir--schnerja.
(bov)
Večer slovenske tržaške poezije v Kosovelovi knjižnici v Sežani
Knjiga Kar naprej trajati je bila lepa priložnost, ki jo je Kosovelova knjižnica izkoristila in pripravila svojemu občinstvu lepo doživetje s tržaškimi pesniki. Napoved prireditve z zanimivim programom je privabilo v knjižnico toliko ljudi, da so zasedli vse ci-talniške stole. Omeniti je treba, da je bil pesniški večer obogaten tudi z otvoritvijo razstave Tomaža Kržišnika, poseben lep glasbeni program pa so prispevali študentje konservatorija Tartini iz Trsta, ki so nastopili kot Trio Tartini. Po glasbenem uvodu, ki so se mu obiskovalci odzvali z navdušenim aplavzom, so pesniki prebrali vsak po dve svoji pesmi. Namesto že pokojne Marije Mijot pa je njene pesmi imenitno interpretirala Milica Kravos.
Knjiga poezije šestih pesnikov po izboru Marije Pirjevec (Marija Mijot, Vinko BeličiC, Miroslav Košuta, Ace Mermolja, Marko Kravos in Alenka Tuta) je svojevrstna in kot je prof. Pirjevčeva na otvoritvi dejala ni antologija, ampak izbor, ki ga je po lastni presoji kot avtorica opravila, ker ji je
bila knjiga zaupana. Poudarila je, da so si pesniki v knjigi zelo različni, tako po generacijski kot po svoji duhovni podobi. Nakar je opozorila na poglavitne značilnosti posameznega pesnika, ki so jo vodile pri izboru.
Bogat spremni esej h knjigi je napisal dr. Boris Paternu in tudi obiskovalcem večera, na zanj značilen način -znanstven, a v razumljivem jeziku - ljudem razložil poglavitne značilnosti in bogastvo slovenske poezije na
Tržaškem in podčrtal, da se v nobenem primeru ne bi smel uporabljati izraz zamejska poezija ali zamejska literatura. Dejal je, da je to izraz, ki sodi v terminologijo gospodarskega področja, nikakor pa ne na področje kulturne ustvarjalnosti. V svoji razpravi je poudaril štiri poglavitne značilnosti tržaškega pesništva, ki jih pogojujejo predvsem razmere in okolje, v katerem ta poezija nastaja in zaradi česar je ta bistveno drugačna in pomeni posebno vrednoto za splošno slovensko literaturo.
Kot prvo je poudaril neko notranjo trdnost, kompleksnost, celovitost, ki se kaže v tej poeziji, ki gre kot nit skozi vsa literarna obdobja od starožitne-ga pesništva, do romantike preko moderne, vse do danes. Kot drugo značilnost je poudaril življensko pokončnost te poezije, ki se odraža na poseben način in zna premagovati vse tesnobe in obupe. Ob tem je izpostavil poezijo Marka Kravosa, ki zmore toliko trdoživosti in humorja, da kaj podobnega ne bi našli pri nobenem slovenskem pesniku.. Paternu je tudi
povedal, da je tržaška poezija polna vitalnosti, vselej pokončna in prežeta z vero, ki daje človeku moč.
Kot tretjo značilnost je dejal Paternu, je tržaška poezija za razliko od ostale slovenske konkretna, ne spušča se v abstraktno in v njej je vse polno čutnega sveta. Kot primer je navedel Košuto in njegovo poezijo, ki je polna besed iz okolja, ki ga obdaja, morje, skale... Četrta značilnost, ki daje poseben pečat poeziji, je skrb za jezik. Pesniki na Tržaškem, podobno kot na Koroškem, se zaradi ogroženosti jezika nikoli ne spuščajo v nikakršne avanture besed (kot Šalamun, Zagoričnik in drugi), kajti zavedajo se, da je jezik za identiteto in bitnost naroda na prvem mestu in zanje zato nekaj svetega.
Svoje bogato in zanimivo razmišljanje je dr. Paternu zaključil z besedami, da bo morala literarna zgodovina še marsikaj narediti, da bo tržaška poezija dobila tisto pravo mesto v slovenski literaturi, ki ga zasluži.
a.n.
UKOVNA UMETNOST / ZBIRKA MEDNARODNE SODOBNE UMETNOSTI MODERNE GALERIJE
Iz Male galerije v stalno zbirko
LJUBLJANA- Medtem ko je bilo na področju tradicionalne likovne umetnosti možno zbrati reprezentančno nacionalno zbirko evropskih mojstrov, so dela modeme in sodobne umetnosti iz mednarodnega prostora pri nas zelo skromno zastopana. Dela sicer ostajajo tako kot rezultati mednarodnih kolonij kot drugih mednarodnih projetkov; sistematično zbiranje umetnin na nivoju osrednje nacionalne zbirke pa se v bistvu Sele začenja. Znano je, da se v okvira svojih možnosti z zbiranjem teh del ukvarja Modema galerija v Ljubljani. Pri direktorici ustanove in kustosinji Zdenki Badovinac smo se pozanimali o trenutni situaciji na tem področju.
Anish Kapoor: Praznina, 1991-92 (pred letom v Mali galeriji)
V preteklih stoletjih so na ozemlju, M danes sodi v meje Slovenije, ustvarjali umetniki iz najrazličnejših narodnostnih okolij; tedanji naročniki so z naročili, ki so jih zaupali bodisi domačim bodisi tujim mojstrom ali pa dela uvozili, ustvarili pestro in dovolj svetovljansko podobo nase likovne kulture.
Slovenci smo pojem nacionalnega v primerjavi z nekaterimi drugimi narodi sicer odkrili nekoliko kasneje, zato pa tem bolj temeljito. V skladu z naSo kulturno politiko lahko že dolgo opažamo, da v sodobnosti v Sloveniji na (vselej anonimnih) pomembnih arhitekturnih natečajih vselej zmagujejo (nikoli anonimni) domači arhitekti, da pomembne javne skulpture prispevajo le domači kiparji in da zidove reprezentančnih prostorov krasijo le slike domačih slikarjev.
Kot je povedala Zdenka Badovinac, je nekaj del iz mednarodnega prostora, ki sicer niso kazala na sistematično zbiranje, v Modemi galeriji ostalo kot posledica preteklih projektov; načrtno zbiranje je steklo Sele pred nekaj leti ob projektu predstavitev velikih imen sodobne likovne umetnosti, ki obsega razstave renomiranih tujih sodobnih ustvarjalcev v Mali galeriji. Modema galerija na razpolaga z namenskimi sredstvi, namenjenimi odkupu tujih del; nakupi ne obremenjujejo sredstev, M so sicer namenjena stalni zbirki domačih likovnikov. Zbiranje je zaenkrat povezano
predvsem z entuziazmom, doslej pa je nakupe dvakrat podprlo Mesto Ljubljana, enkrat pa kulturno ministrstvo. Tudi sponzorjev oziroma ustreznih fondacij za to področje ni.
V Modemi galeriji se zavedajo, da bi bilo nesmiselno ustvarjati zbirko z deli najvecjih klasikov umetnosti 20. stoletja, saj bi investicija v takšno zbirko absolutno predraga. Odločili so se za zbirko, ki kot taka dokumentira razstavno dejavnost Male galerije, kar se tudi ekonomsko izplaCa. Kot je povedala Zdenka Badovinac, Modema galerija dela odkupuje, po bistveno nižjih cenah od tistih, ki jih umetniki dosegajo v tujini (v tujini se cene, ki jih dosegajo posamezni avtorji, evidentirajo; ker so zneski, ki jih je nek likovni muzej pripravljen plačati za dela, relevantni, so na željo umetnikov, ki Modemi galeriji prodajajo svoja dela po moCno znižanih cenah, tajni, saj bi jim lahko znižali siceršnje cene). Zaenkrat so v zbirki zastopani nekateri re-nomirani avtorji, ki so se predstavili v Mali galeriji: Pedro Cabrita Reis, Miroslava Balka, Ulf Rollof, Mladen Stilinovič, Anish Kapoor in Cristina Iglesias.
Doslej so nakupili toliko del, da bi lahko z njimi zapolnili en razstavni prostor (kje, je Se vprašanje; kot možnost obstajajo novopridobljeni prostori na Metelkovi, ki pa še niso določeni). Ostaja še draga možnost postavitve, ki je prav tako uveljavljena v tujini; možnost po-
stavitve, ki se odreka ločevanju (nacionalne loCnice so v likovni umetnosti hudo spolzke tudi pri starejši umetnosti), in ki vzpostavlja primerjavo med domačim in mednarodnim likovnim okoljem.
To, namreč primerjava med našim in mednarodnim sodobnim likovnim ustvarjanjem, pa je tudi tisti temelj, .brez katerega se tudi naši li-
kovniki ne bodo uveljaviti v svetu. Seveda pa je nastajajoča zbirka sodobne umetnosti v Modemi galeriji zaenkrat skromen začetek, oziroma natanko toliko, kolikor je naš narod na nivoju svojega osrednjega muzeja likovne umetnosti 20. stoletja pripravljen prispevati k umestitvi svoje likovne kulture v širši mednarodni okvir.
Vojko Urbančič
Tristo gotskih predmetov v Narodnem muzeju
LJUBLJANA - S prvim junijem bodo v Narodni galeriji, Narodnem muzeju in Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani odprti obsežne razstave Gotika v Sloveniji. Za lanskim mednarodnim simpozijem in manjšo spremno razstavo na to temo v Narodni galeriji so včeraj v Narodnem muzeju predstavili svoj delež v projektu, razstavo Svet predmetov in razkošen spremni katalog (13 prispevkov, obsežen kataložni popis, 30 x 21 cm, 393 strani, cena predvidoma med 5 in 6 tisoč SIT). Razstava z okoli 300 eksponati (med njimi tudi veliko takih, ki bodo prvič dostopni javnosti) bo ponujala vpogled v rezultate dosedanjega kultumo-zgodovinskega raziskovanja predmetov iz obdobja poznega srednjega veka v Narodnem muzeju, na njej pa bodo zastopani tako liturgični predmeti, knjige, ki bodo opozarjale na gotsko vezavo, orožje, keramika, novci, pečatniki in steklo kot nekaj umetnin. Svet predmetov, Id so ga v muzeju pripraviti v zadnjih dveh letih, bo med drugim opozoril tudi na nujnost interdisciplinarnega pristopa, ki je pri nas še v povojih. (V. U.J
EVROAGENDA
AMSTERDAM
Neznano 18. stoletje
The Age of Elegance. Rijksmuseum, Stad-houderskade 42, Amsterdam, do 24. septembra, odprto vsak dan med 10. in 17. uro, informacije na tel. 0031/20/673 2121.
V Rijksmuseumu je na ogled 40 del nizozemskih avtorjev iz 18. stoletja. Izbor so pripraviti iz lastnega fonda, v katerem so sicer mnogo bolje zastopani avtorji iz 16. oziroma 17. stoletja. Razstava, ki so jo predstaviti že v Londonu, žeti pozornost obiskovalcev usmeriti na to manj znano obdobje in pokazati na njegovo raznovrstnost stilov in vsebin. Zastopani so Comelis Troost, Rachel Ruys, Isaak Ouvvater, Jacob de Wit, Isaac de Moucheron, Hendriks (Na stiki: Zenska pri šivanju) in dragi. (V. U.)
LONDON_________________________
Nov britanski oder
Barclays New Stages Festival. Royal Court Theatre, Sloane square, London SWlW SAS, od 31. maja do 17. junija, informacije o programih, urnikih in nakupih vstopnic na tel. 0044/171/730 3185.
Festival v Royal Courtu in tudi dragih, ne le gledaliških okoljih, ki ga sponzorira Bar-clays Bank, je doslej omogočil že več kot 50 izvirnih gledaliških produkcij neodvisnih britanskih umetnikov (nekatere med njimi so se kasneje uveljavile tudi na drugih odrih in na televiziji). Letošnji festival bo pomenil prerez skozi različne aktualne koncepte, s katerimi gledališčniki dojemajo svet in svoje vloge v njem. 31. maja se bodo ob 17. uri na otvoritvenem dogodku predstavili dosedanji dobitniki nagrade Bar-clays New Stage Avvard, v kasnejšem programu, ki letos poteka pod programskim naslovom The Best ofthe Bravest, pa bo sodelovalo še devet novih produkcij, ki se bodo potegovale za letošnjo nagrado.
(V.U.)
MILANO
Ruski fauvist
Alexej Jawlensky. Palazzo reale, piazza Duomo, Milano, do 4. junija, odprto od torka do nedelje med 9. in 18.30 uro, informacije na tel. 0039/2/62083914.
Razstava obsega okoli sto del Alexeja von Jawlenskya (1864 - 1941), ruskega slikarja (in vojaka), pomembnega ekspresionista in umetnika, ki se je zgledoval predvsem pri Matissovem fauvisticnem slikarstvu. Razstava Jawlenskya (sicer enega redkih pomembnih likovnikov 20. stoletja, Cigar delo je zastopano tudi v zbirki naše Narodne galerije) poleg del iz zrelega obdobja obsega tudi zgodnja, ki še kažejo izhodišča 19. stoletja (Na sliki: Dekle z zelenimi očmi, 1910).
(V.U.)
LUKSEMBURG___________________
Junij v evropski kulturni prestolnici
Luxembourg, Ville Europeenne de la Cul-ture, več lokacij, informacije o vseh programih, nakupu vstopnic, cenah, umikih in rezervacijah na Syndicat d’Initiative et de Tourisme et Info ’95 oziroma na tel. 00352/221995.
Med napovedanimi junijskimi dogodki so nastop Mitsuka Uchida (1. junij, Conserva-torie municipal, ob 20.30 uri), gostovanje Royal Philharmonic Orchestra z Vladimi-rom Ashkenazyem (15. junij, Theatre municipal, ob 20. uri), koncert sopranistke Barbare Hendricks (19. junij, Theatre municipal, ob 20. uri), izvedba Berliozovega Requiema v mednarodni zasedbi (22. junij, Pont Adolphe), recital Joseta Carrerasa (28. junij, Stade municipal Josy Barthel, ob 20. uri), odprtje razstav grafik nemških ekspresionistov (od 3. junija do 9. julija, Tu-tesall) in nemških grafik iz obdobja Wei-marske republike (od 10. junija do 8. julija, Foyer du Theatre).	(V. U.)

gani-
Mednarodni strip v Ljubljani
LJUBLJANA - V organizaciji Stripburgerja, revije; ki jo izdaja Stripcore, bo od nocojšnje otvoritve ob 20. uri do 3. junija v Galeriji SKUC na ogled mednarodna razstava originalnega stripa z naslovom Signed by War. Gre za projekt, ki ga je pripravila nizozemska AWA (Anti War Foundation for Former Vugoslavia), in la bo, kot obljubljajo or-

v Sloveniji (36 avtorjev iz Evrope in ZDA). Razstavo bo spremljala promocija knjige Signed by War, katere izkupiček od prodaje bo namenjen podpori neodvisne stripovske scene v Srbiji, Hrvaški in Sloveniji, poleg te pa še pogovor z nekaterimi sodelujočimi avtorji in uredniki stripovskih publikacij iz Hrvaške, Slovenije in ZRJ, ki ga bo vodil avtor razstave in predstavnik fondacije AWA Mojmir StojšiC - Moki prihodnji torek ob 18. uri.
(V.U.)
GLASBA / 35. MEDNARODNI JAZZ FESTIVAL
V Ljubljani eden najboljših festivalov na stari, a glasbeno dejavni celini
LJUBLJANA - Zadnje dneve junija bo Ljubljana kot že petintridesetkrat doslej gostila mednarodni jazz festival. Letošnji, šestintrideseti, bo nadgradnja vseh dosedanjih, Se posebej pa lanskega, saj so imeli organizatorji dovolj Časa, da bodo v štirih zadnjih junijskih večerih lahko ponudili privlačen program.
36. jazz festival v Ljubljani tako postaja eden najboljših matih jazz festivalov v Evropi v tem času, prireditve s podobnim programom pa potekajo poleg v Ljubljani le še v mestih z dolgo jazz tradicijo, kot sta to Dunaj in Munchen. Ljubljanski festival se vsebinsko navezuje na munchenskega, zato bo letošnji program izredno kvaliteten, potekal pa bo skoraj izključno pod platneno streho ljubljanskih Križank. V štirih večerih od 2. junija do 1 .julija bo ljubljanski ljubitelj jazza lahko izbiral med najraznovr-stnejšo jazzovsko ponudbo, la sega od klasike do najnovejših trendov. V sredo, 28. junija se bo predstavil basist John Pati-
tucci s skupino Mistura Fina, s katero se bo podal v straight-jazz vode. Isti večer bo na oder stopila še Abbey Lincoln, ena zadnjih pevk stare generacije, ki še javno nastopa. Njen nastop v Ljubljani bo ekskluziven. V Četrtek bo ponudba še pestrejša, najprej se bo v Križankah predstavil trio pianistke Geri Aben, potem pa še zasedba Biti Evans and Push, ra-perska fuzija z vzhodne ameriške obale. Istega dne bo v Klubu CD nastopila še prenovljena slovenska skupina Quate-briga. Dan kasneje, v petek bo v Križankah najprej zablestel legendami bobnar Max Roach s solo recitalom, kasneje pa bo oder zasedel oktet Eddieja Pal-
mierija, ki se bo predstavil v resni, latino jazz ediciji. Opolnoči istega dne v klubu CD pričakujemo koncert Roka Goloba in jam session slovenskih jazzistov. Zadnji dan festivala, prvi dan jubja bodo obiskovalci lahko prisluhnili Kipu Han-rahanu in njegovi dvanajstčlanski zasedbi, v kateri gostuje tudi basist skupine Cre-am Jack Bruce. Sledil bo nastop kubanskega acapeUa jazza s skupino Vocal Sampling, 36. jazz festival pa bodo s povabilom na ples sklenili Los Van Van, prav tako s Kube. Cankarjev dom, ki tudi tokrat nastopa v vlogi organizatorja, vabi k nakupu kompleta vstopnic v predprodaji, ki bo s ceno 4.000 tolarjev pomenil olajšanje za marsikateri, predvsem študentski žep. Cene vstopnic neposredno pred koncerti bodo namreč precej dražje.
(M. P.)
ILM / 48. MEDNARODNI FILMSKI FESTIVAL V CANNESU
Od neperspektivne mladosti k aidsu in vojni v Bosni in Hercegovini
LJUBLJANA - Mednarodni filmski festival v Cannesu se približuje koncu. Žirija bo jutri podelila palme, prva predvidevanja med glavne kandidate za zlato palmo uvrščajo Zemljo in svobodo Loacha, Carrington Hamptona in Otroke Clarka, v tekmovalnem delu pa se mora odvrteti še nekaj težko pričakovanih filmov, med njimi tudi Mrtvec Jarmuscha in Sovraštvo Kassovitza. Dnevi po razburkani premieri prvenca ameriškega fotografa Larryja Clarka Otroci (Kids) so biti na Croissette veliko bolj umirjeni, pa tudi polni razočaranj, od teme neperspektivne mladosti v 90-ih pa se je tema filmov posredno preselila na vojno v BiH. Razočaral je Pogled Uliksesa grškega režiserja Thea Angelopoulosa, o moškem (Harvey Keitel), ki na Balkanu išče prve tri filme bratov Manakias in jih končno najde v Sarajevu. Izžvižgati so Samostan (O convento) portugalskega režiserja Manoela de Riveire s Catherine Deneuve v vlogi Helene, žene ameriškega profesorja Padovica 0ohn Malkovich), ki v arhivih portugalskega samostana išče dokaze, da je Shakespeare bil potomec portugalskega Zida. V Cannesu je bila tudi hčerka Catherine Deneuve Chiara Mastroi-anni, ki se je udeležila premiere filma Xaviera
Beauvoisa Ne pozabi, da bos umrl (Ne oubbe pas que tu vais mourir), v katerem igra dekle, v katero se zaljubi seropozitivni narkoman, ki kljub ljubezni odide v vojsko in umre v Bosni. Angleški Neonska biblija Terenca Daviesa o rasizmu in puritanizmu mesteca na ameriškem jugu ni navdušil, bolje pa se je godilo edinemu itabjanskemu filmu v tekmovalnem delu - Ubita ljubezen (Uamore molesto) Maria Martoneja o Debji (Anna Bonaiuto), Id poizveduje o skrivnostni smrti matere. Satira o britanski monarhiji in fascinaciji nad oblastjo z odhčnim Nige-lom Hawthomom Norost kralja Jurija, prvenec Britanca Nicholasa Hytnerja pa je navdušil. Vojna v BiH je posredno tudi tema filma Emila Kusturice Podzemlje (Underground), v Cannesu pa so sinod prirediti tudi gala večerjo s premiero filma Odpeti (Unzipped) o svetu mode, na kateri so zvezde - Johnny Depp, Linda Evangelista in Naomi Campbell - plačale 1.000 dolarjev za vstopnico, in na ta način prispevale denar za boj proti aidsu. Večer je vodila Sharon Stone, ki bo prisotna tudi na premieri zaključnega filma festivala - vestema Hitri in mrtvi (The Quick and the Dead) Sama Raimija.
(AFP, Reuter, V. R.)
H ZAIRE / RAZVOJ
Epidemija ebole je prešla v končno fazo
Število mrtvih pa bo v prihodnjih tednih še narastlo
ŽENEVA, KINSASA - Svetovna zdravstvena organizacija je včeraj v Ženevi potrdila ocene zairskih virologov, da je epidemija smrtonosne ebole prešla v svojo konCno fazo. Predstavnik za tisk Philippe Stroot pa je pojasnil, da to še ne pomeni, da v prihodnjih dneh ne bo novih žrtev. Občasno bodo ljudje še kak teden umirali zaradi ebole, ker je skoraj gotovo, da pri številnih okuženih še ni prišlo do vidnih znakov bolezni. Stroot je tudi povedal, da je za Svetovno zdravstveno organizacijo ebola terjala smrt 108 oseb. Priznal pa je, da se lahko ta podatek vsak trenutek spremeni. Zairske
zdravstvene oblasti navajajo namreč, da se je z virusom ebole do sedaj okužilo 160 oseb, od teh pa jih je umrlo 121.
Položaj bo vsekakor jasnejši, ko se bo danes v Ženevo iz Kikvvita vrnila ena od ekip Svetovne zdravstvene organizacije. Po Strootovih trditvah bodo v začetku prihodnjega tedna predstavili izčrpno poročilo o poteku epidemije in o iz-gledih za njeno zajezitev.
Pomirjujoče so tudi vesti, ki prihajajo iz Kinšase. Od štirih sumljivih primerov so zairski zdravniki prepričani, da dva bolnika nista zbolela za ebolo, o drugih dveh pa se bodo razjasnili v prihodjih dneh.
V porušenem zbirnem centru za begunce je umrlo 32 ljudi
LUANDA - V Caali, mestecu v osrednji Agoli, je življenje izgubilo 32 oseb, ko se je zrušil zbirni center za pomoč beguncem. Zupan Baltazar Mauel je povedal, da je nudenje pomoči številnim ranjencen do skrajnosti obteženo, ker primanjkuje zdravnikov in zdravil.
Z vrhunskim računalnikom do idealne skodelice espressa
LONDON - Z vrhunskim računalnikom, ki ga običajno rabijo za študije molekularne fizike, bodo poskušali preveriti, kaj se dogaja, ko gre para skozi mešanico kave in v skodelico priteče dišeči espresso. Kot je zapisal dnevnik The Times, je študijo naročil Emesto Illy, lastnik istoimenske tržaške družbe za praženje, prodajo in izvoz kave. Timesu je Emesto Illy povedal, da je priprava vrhunskega espressa zahtevna zadeva, ker se mora voda pretakati s hitrostjo enega milimetra na sekundo, pritisk pa je zelo visok, molekule pa so zelo različne. K temu je treba še dodati, da okus in vonj zagotovijo razna eterična olja, ki so prisotna v mešanici, kot zadnje pa je pomemben tudi ogljikov dioksid, ki zagotovi značilno peno v skodelici. S pomočjo računalnika bodo sedaj poskušali uresničiti idealen stroj za espressno kavo.
Kje se bodo srečali
NEW YORK - Potem ko jima je newyorški Metropoh-tan Museum obrnil hrbet, Michael Jackson in Lisa Marie Presley išCeta primeren kraj za prvo tiskovno konferenco po njuni tajni poroki. Konferenco bo organizirala televizijska družba ABC, ki skupaj s slavnim parom preverja kraje, ki bi bili najprimernejši. Izbira je ogroma, saj gre od glavne postaje, sedeža OZN, VVorld Trade Centra in Times Squarea do živalskega vrta v Bromcu.
Odslej se bodo lahko sloni pasli tudi po hladni Aljaski
JUNEAU (ALJASKA) - Guverner Aljaske Tony Know-les je podpisal zakon, ki zasebnikom dovoljuje tudi v hladni Aljaski posest slonov. Zakon so sprejeli izključno zaradi eninega slona Moxieja, ki bi ga morah lastniki odpeljati v kako drugo ameriško državo, ker na Aljaski ni bilo dosedaj ustreznega zakona.
Na smrt obsodili plenilce nekropol
PEKING - Kitajsko Časopisje je z velikim poudarkom posredovalo vest, da so na smrt obsodih in takoj usmr-tili 12 plenilcev starih kitajskih nekropol, ki so s pomočjo skorumpiranih funkcionarjev preprodajah izkopane predmete in umetnine. Kitajska poskuša tudi s takimi skrajnostmi zaustavih rastoči kriminal in korupcijo.
Pred usmrtitvijo povedal, kje je v celici skril pištolo
VVASHINGTON - Preden so 49-letnega Uoyda Turnerja v virginijskem Jarratu usmrtili z injekcijo strupa, je svojemu odvetniku povedal, naj pregledajo njegov pisalni stroj. V njem so kasneje našh skrito pištolo. Turner je bil v krilu na smrt obsojenih kar 15 let zaradi umora nekega zlatarja. Po odkritju pištole je jasno, zakaj je po zadnjem neuspešem prizivu izjavil, da se ne bo upiral usmrtitvi.
ZDA / PO IZPUSTITVI IZ ZAPORA
Mike Tyson se pripravlja na poroko z lepo Monico Turner
videva namreč, da se verniki lahko poročijo, če ljubljeni trikrat ponovijo, da jo oženijo. Zaradi tega ameriška javnost sedaj nestrpno čaka, da bo Tyson spregovoril med prireditvijo, ki bo na sporedu čez en mesec v gledališču Apollo v Harlemu. Obljubil je namreč, da bo ob tisti priložnosti povedal marsikaj; nekatere izjave bodo baje osebnega značaja, druge pa bodo zadevale Črnsko skupnost. Vsekakor se vsi strinjajo, da je Monica Turner osvojila športnikovo srce, kljub konkurenci bolničarke Geraldine Eckelstone, ki je pred časom razkazovala ogromen briljant, ki ji ga je baje poklonil Tyson.
NEWYORK-Ugledni dnevnik New York Post je včeraj poročal, da so bivšega svetovnega boksarskega prvaka Mika Tysona pred dnevi videli v Las Vegasu s poročnim prstanom.
Mnogi trdijo, da bo Tyson v kratkem znova šel pred sodnika, tokrat pa v nekoliko veselješih okoliščinah, oženil naj bi se namreč z zaročenko Monico Turner, študentko medicine, ki ga je čakala, ko je marca prišel iz zapora. Prvak, ki je star 28 let, je v ječi prebil tri leta zaradi posilstva lepotice Desiree Wa-shington. V zaporu je Tyson postal musliman, zato nekateri menijo, da se je neuradno že oženil. Muslimanska vera pred-
Ljubezen pa taka
NEW YORK - Videti je bilo, da se bosta Ivana Trump in italijanski poslovnež Riccardo Mazzuc-chelli po dolgih letih naposled oženila, vendar zaroke ne bo tako zlahka konec, vsaj dokler Ivani ne bo uspelo skleniti predporočne pogodbe.
Ivana je sicer zelo bogata, njeno premoženje znaša namreč okrog 35 milijonov dolarjev (do katerih je prišla v glavnem po zakonski razvezi z milijarderjem Donaldom Tmmpom), medtem ko ni znano, koliko znaša Mazzucchellijevo premoženje. Kakorkoli že: poroko, ki je bila predvidena maja letos v Londonu, so zaenkrat odložili. Se veC, oktobra lani sta na zaročni veselici v Londonu zaljubljenca že napovedala, da se bosta vzela marca, vendar so lastovke priletele, ne da bi se ogromni safir na Ivaninem prstancu spremenil v nevpadljiv zlat obroček.
Vsi sedaj Čakajo, kaj bo. Znano je, da Ivana Tramp strastno zagovarja predporočne pogodbe. Trdi, da niso potrebne samo v primeru, da ima eden od zaročencev 90 let in krhko zdravje.
Ameriška pošta je včeraj predstavila znamko za 32-centov, s katero se ZDA umetniško in simbolično spominjajo vseh svojih vojnih ujetnikov (POW) in vseh v vojnah pogrešanih ameriških vojakov (MIA), ki jih ne bodo nikoli pozabili, saj so se žrtvovali za domovino. (Telefoto AP)
Sobota, 27. maja 1995
SVET
BOSNA IN HERCEGOVINA
Nov napad Nata in krvav pokol v Tuzli
SARAJEVO (Reuter, AFP) - Z zavrnitvijo zahtev Združenih narodov in z maščevalnimi akcijami zaradi letalskih napadov Nata so se bosanski Srbi odločili mednarodno skupnost vključiti v stopnjevanje nasilja, katerega prva žrtev je civilno prebivalstvo v bosanskih mestih.
Napetost je začela naraščati na začetku tedna, ko so bosanski Srbi iz skladišč ZN vzeli težko orožje in ga kljub večkratnim zahtevam ZN niso hoteli vrniti. Nato so se stopnjevali napadi na Sarajevo,-Slo je torej za očitno kršenje dogovora iz februarja lani, o umiku težkega orožja iz 20-kilometrskega vamostnga območja okoli Sarajeva.
V Sarajevu in tujini so se vrstile obtožbe na račun delovanja Unproforja, ki je zato v sredo formalno izrekel ultimat sicer obema stranema, vendar je bil namenjen predvsem Srbom. Zahteval je prenehanje bojev in umik težkega topništva oziroma vrnitev
v skladišča, kjer bi ga nadzoroval Unprofor. Toda Srbi niso vrnili štirih kosov težkega orožja, zato je Unprofor zahteval posredovanje Nata.
V	četrtek popoldne so Natova letala bombardirala vojaška skladišča v bližini Pal. Očitno pripravljene na take akcije so sile bosanskih Srbov začele takoj napadati Sarajevo, proti večeru pa še ostala tako imenovana varovana območja v Bosni: Tuzlo, Goražde, Bi-hač in Srebrenico.
V	Tuzli so granate padle-pred lokale, kjer se zbirajo mladi, in povzročile najhujsi pokol doslej. Ubitih je bilo 71 ljudi, 150 pa ranjenih. Bosanska televizija je pokazala tudi
grozovite posnetke posledic napada. Natova letala so še-pred iztekom ultimata znova napadla vojaška skladišča v bližini Pal. Čeprav sprva ni bilo poročil o žrtvah, so po drugem napadu srbski mediji pro-
čali, da so letala zadela bolnišnico in šolo ter da je bilo veliko žrtev med civilisti.
Bosanski Srbi so za talce vzeli najmanj 13 vojaških opazovalcev ZN, od tega sojih devet uporabili za žive
SCite na strateških ciljih v okolici Pal, da bi tako pre: prečili nove napade letal zveze Nato. To je prvič od začetka vojne, da so se bosanski Srbi zatekli k uporabi živih ščitov.
Vodilni predstavniki zahodnih držav so napade Natovih letal na srbsko skladišče orožja pri Palah večinoma označili kot nujno potezo in se zavzeli za Se ostrejšo akcijo proti bosanskim Srbom, če ti ne bodo zaceli spoštovati ultimatov ZN. Ameriški predsednik Clinton je izrazil upanje, da bo najnovejša lekcija prepričala KaradžiCa, da bo nehal napadati varnostna območja. Generalni sekretar Nata Claes je dejal, da je bil že skrajni cas za resnejše opozorilo Srbom. Nemški zunanji minister Kinkel je poudaril, da tokratna odločna in učinkovita akcija Nata ne bi smela ostati osamljen primer. Britanska vlada je ostro obsodila napade na varnostna območja, Id so jih Srbi izvedli kot odgovor na Natovo posredovanje, temu mnenju pa se je pridružil tudi francoski premier Juppe, ki je hkrati zaradi zao-
strenih razmer v BiH pozval k sklicu izredne seje skupine za stike. Ruski predsednik Jelcin je sprva izjavil, da je Moskva sicer nasprotovala vojaški akciji Nata, vendar pa je dejstvo, so bili Srbi prej opozorjeni, naj ustavijo napade na varnostna območja, zato morajo krivdo za posledice nespoštovanja ultimata pripisati sami sebi. Pozneje je Jelcin v telefonskem pogovoru z nemškim kanclerjem Kohlom in britanskim premierom Majorjem menda izrazil nezadovoljstvo, češ da se Nato pred napadom na srbske položaje ni posvetoval s Kremljem. Dodal je še, da bo Moskva posredovala pri Srbih za mimo rešitev krize, toda le pod pogojem, da Natova letala ne napadejo več. Vlada v Beogradu pa je sporočila, da je jugoslovansko vodstvo globoko zaskrbljeno zaradi splošnega zaostrovanja krize, (dpa)
Šest varovanih območij v Bosni
PARIZ (AFP) - VS ZN je pred dvema letoma razglasil na ozemlju BiH Sest »varovanih območij«, muslimanskih enklav oziroma ozemelj, kjer so Muslimani v večini. Od šestih »varovanih območij« so jih v četrtek zvečer bosanski Srbi bombardirali pet, kot povračilo za zračni napad sil NATO, do katerega je prišlo le nekaj ur prej na Palah. Razen Srebrenice na vzhodu, ki so jo za »varovano območje« razglasili 16. aprila 1993, so štiri druge muslimanske enklave - Tuzla na severovzhodu, Bihač na severozahodu, ter Goražde in Žepa na vzhodu - pridobile ta status 6. maja 1993. Tudi bosansko prestolnico Sarajevo, v katerem je večina prebivalstva muslimanskega, so za »varovano območje« razglasih 6. maja 1993.
- Srebrenico so razglasili za »varovano območje« v trenutku, ko se je zdelo, da bo dokončno prešla pod nadzor bosanskih Srbov. Enklavo, ki leži na vzhodu Bosne, v bližini reke Drine, ta pa predstavlja mejo med Bosno in Srbijo, so demili-tarizirali v pasu, ki je dolg štiri kilometre in širok kilometer in pol. Na tem območju prebiva približno 44 tisoC prebivalcev, med katerimi je 20 tisoč beguncev. V tej enklavi so prav tako name-
stili 1200 pripadnikov nizozemskih modrih Čelad.
-	Sarajevo, prestolnica, ki jo oblegajo že vec kot tisoč dni, ima približno 380 tisoC prebivalcev. V njem ima Unprofor približno pet tisoč mož, med katerimi je polovica Francozov. Dan po tistem, ko je granata, ki je priletela na sarajevsko tržnico februarja 1994, terjala 68 mrtvih in dvesto ranjenih, so Sarajevo razglasili kot območje brez težkega orožja: ZN in NATO sta prepovedala to orožje v polmeru 20 kilometrov okrog Sarajeva.
-	Tuzla je glavno mesto severovzhodne Bosne. Prebivalstvo mesta, pred vojno jih je bilo 130 tisoC, se je povečalo za vec deset tisoč beguncev. Tuzelsko letališče je pod nadzorom Unproforja od marca 1994, ko mu ga je prepustila bosanska vladna vojska. Tam je zdaj 1100 pripadnikov modrih čelad nordijskega bataljona. Okolico Tuzle in samo mesto brani približno 20 tisoC vojakov bosanske vladne vojske, ki jim pomaga nekaj tisoC pripadnikov bosansko-hrvaških sil (HVO).
-	Bihač, ki je pred vojno štel 70 tisoč prebivalcev, je najveCje središče sedanjega bihaskega že-
pa, ozemlja, ki zajema 1500 kvadratnih kilometrov in na katerem je približno 180 tisoč prebivalcev. Bihaški žep leži na skrajnem severozahodu Bosne, kot enklava med območji, ki so pod nadzorom bosanskih Srbov, ter hrvaškimi območji, nad katerimi so prevzeli nadzor hrvaški Srbi iz Krajine. »Varovano območje« predstavlja obroč okrog Bihača na površini približno 80 kvadratnih kilometrov. V bihaškem žepu je razmeščenih 1200 pripadnikov bangladeških modrih čelad.
-	Goražde, ki leži 70 kilometrov vzhodno od Sarajeva, na Drini, je enklava, ki obsega približno dvesto kvadratnih kilometrov. ZN so aprila 1994 razglasili obroč s polmerom 20 kilometrov, kjer ne sme biti težkega orožja, neposredno po ultimatu sil NATO, ki sta ga podprla tudi dva letalska napada. V mestu živi približno 65 tisoč prebivalcev, med pripadniki modrih čelad, ki so razmeščeni v tej enklavi, prevladujejo Britanci.
-	Žepa leži približno 90 kilometrov vzhodno od Sarajeva, v težko dostopni kotlini. V tej enklavi je kakih 40 tisoč ljudi. Žepa se nahaja 40 kilometrov zraCne črte južno od Srebrenice, kar najbližje meji med Bosno in Srbijo.
NOVICE
Clinton za mir na Severnem Irskem
VVASHINGTON - Predsednik Clinton je v Četrtek pozval vse paravojaške skupine v Severni Irski, naj odstranijo orožje in nadaljujejo mirovni proces. »Vse, Id sodelujete v premirju, pozivam, da storite naslednji korak in se začnete resno pogovarjati o-predaji orožja,« je izjavil ameriški predsednik na konferenci o trgovini in naložbah na Irskem. London zahteva, da začnejo irski gverilci oddajati orožje, preden bo v mirovna pogajanja v celoti vključil politično krilo Irske republikanske armade (Ira) Sinn Fein. Predsednik Sinn Feina Geny Adams pa je v sredo od britanskega sekretarja za Severno Irsko Patrcka Mayhewa v VVashingtonu zahteval, da mora biti razpustitev Ire del širše demilitarizacije, kamor spadata tudi umik britanskih vojakov iz Irske in izpustitev osemstotih zapornikov Ire. Clinton je izrazil upanje, da se bosta sprti strani kmalu spet srečali in nadaljevali pogajanja o prihodnosti. Obema Irskama je obljubil tudi veliko finančno pomoč v obliki naložb. »Možnost za trajen mir je tu. V naši moči je, da vse spremenimo,« je izjavil Clinton in požel aplavz, ki se mu je pridružil tudi Gerry Adams. »Storimo to,« je sklenil ameriški predsednik, ki bo Irsko vnovič obiskal jeseni. (Reuter)
Mubarak pri Chiracu
PARIZ - Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je prvi predsednik kake arabske države, ki je obiskal novega francoskega predsednika Francije Jacquesa Chiraca. Delovnega kosila v elizejski palači se je udeležil tudi francoski zunanji minister Herve de Charette. Sogovorniki so se poleg dvostranskih odnosov med državama pogovarjali tudi o bližnjevzhodnem mirovnem procesu in položaju v BiH. Popoldne pa se je Chirac sestal še z kuvajtskim predsednikom šejkom Ahmedom Al Sabahom. (dpa)

OSEMNAJSTI VRH SKUPNOSTI NEODVISNIH DRŽAV
Jelcin pohvalil Belorusijo
Pogodbe skupnosti še zmeraj ostajajo samo na papirju
MINSK (Reuter) - Ruski predsednik Jelcin je včeraj odnose z Belorusijo, Id je gostila vrhunsko srečanje Skupnosti neodvisnih držav (SND), označil za primer, kakšno bi moralo biti razmerje med nekdanjimi sovjetskimi republikami. Zavrnil je tudi obtožbe, da se je skupnost izkazala za neučinkovito, in pozval druge države v SND, naj bodo potrpežljive.
2e ob prihodu je novinarjem sporočil: »Poglejte Belorusijo. Ustanovili bomo carinsko unijo in že danes sprostih mejo med državama. Kaj ni to pomemben re-
zultat?« Uradno slovesnost ob sprostitvi meja sta obe strani označili kot začetek procesa, ki bo morda nekoč pripeljal do politične unije.
Praznično razpoloženje v
Jelcin in Lukašenko pregledujeta častno četo (AP)
rusko-beloruskih odnosih pa je v ostrem nasprotju s prevladujočim pesimizmom v zvezi s prihodnostjo SND. Na enodnevnem vrhunskem srečanju SND - osemnajstem po vrsti - so se pogovarjali predvsem o ustanovitvi nadnacionalne denarne komisije in odpravi meja znotraj skupnosti. Vendar pa se je z ustanovitvijo komisije strinjalo le sedem držav, meje pa bosta odpravila le še Rusija in Kazahstan. Sest držav je podpisalo tudi konvencijo o človekovih pravicah, vendar pa je treba upoštevati, da so doslej na srečanjih SND podpisali vec kot tristo dokumentov, od katerih pa niso spoštovali skoraj nobenega. Na srečanju so podaljšali tudi mandat mirovnim silam SND, ki pod ruskim vodstvom preprečujejo spopade v Tadžikistanu in Gruziji.
Na srečanju je zaradi prehlada manjkal kazahstanski predsednik Nazar-bajev, kot ponavadi pa ni bilo tudi turkmenistanskega voditelja Nijazova.
ZN GROZIJO Z NOVIMI
LETALSKIMI NAPADI
Združeni narodi so včeraj zagrozili bosanskim Srbom z novimi napadi, potem ko so Karadžičeve enote ponoči približno dve uri neprekinjeno obstreljevale pet od šestih varnostnih območij.
Tuzla:	Srebrenica:
vsaj 71 ljudi je umrlo, več kol 150 je bila tarča pa je bilo ranjenih, ko je v eni od obstreljevanja, najbolj prometnih ulic razneslo 130-milimetrsko topovsko granato.
i Bihaški žeo

BOSNA IN
HERCEGOVINA
: .
J*
F
4?
Bihač
je bil tarča obstreljevanja.’ Sarajevo:
Srbi so obstreljevali mesto in blokirali vsa skladišča orožja ZN.
X

4
F
/
■J
r_
Goražde:
izstrelki so ubili štiri, ranili pa
LEGENDA	sedem ljudi.
Muslimanska varnostna območja
C3 .Vojska bosan-1 i Bosansko-hercegovske skih Srbov	vladne ebote
Vir: ZN	REUTER
Civilisti in modre čelade v vlogi talcev
Strah pred stopnjevanjem vojne v BiH je že odvečno razkošje: od včeraj je spopad že v fazi eskalacije. Po opozorilnem bombnem napadu letal zveze Nato na vojaško skladišče na Palah so bosanski Srbi okrepili obstreljevanje varovanih območij - 70 žrtev je bilo samo v Tuzli - in potem ko so v četrtek v okolici Sarajeva obkolili prvo skladišče s težko oborožitvijo, so včeraj obkolili še ostalih osem. Hkrati je včeraj opoldne neuspešno potekel ultimat za vnovično oddajo težke oborožitve v skladišča pod nadzorom OZN "ah pa za njihov umik dvajset kilometrov od Sarajeva. V devetih skladiščih, ki so bila pod nadzorom Unproforja in ki so jih Srbi zdaj obkolili, je približno dvesto pripadnikov modrih čelad.
Srbska vojna v BiH je, kot je mogoče povzeti iz dogajanja zadnjih dveh dni, vojna s tald: poniglava in aziatska, vendar učinkovita. Zato tudi ni čudno, da politične sile, H simpatizirajo s srbsko stranjo, nenehno opozarjajo na to, da utegne povečan pritisk na srbsko stran plačati tivilno prebivalstvo. Nevarnost, da pride do hitrega stopnjevanja spopadov, pa ni povezana z usodo »dvilnih talcev«; povezana je z usodo talcev iz vrst Unproforja. Danski zunanji minister je včeraj, potem ko so ga seznanili z usodo prve skupine obkoljenih unproforjevcev, od generalnega sekretarja OZN zahteval, naj poskrbi za prerazporeditev modrih čelad na način, M bi onemogočil, da bi Unproforjeva postajali tald enot bosanskih Srbov. Dogodki so ga prehiteti. Te vrste talcev je zdaj že več kot dvesto. Zaradi smrti 70 ljudi, kolikor jih je padlo po srbskem obstreljevanju Tuzle, ne nastaja nikakršna obveznost za oster obračun s Srbi. Toda če bi prišlo do podobnega krvavega obračuna z modrimi čeladami iz držav, Id so njegove članice, bi moral Nato odgovoriti s tako ostrimi povračilnimi ukrepi, da bi vojna v BiH preskočila v novo obliko. Prav to je razlog, da so mirovne sile OZN ta trenutek -tudi spričo arogance bosanskih Srbov, arogance, o kateri so včeraj poročati tudi dopisniki, k se jim je posrečilo prebiti v bližino Pal - najbolj kočljiva postavka na bosanskem paralelogramu sil. Na dlani je, da se v to smer nagibajo tudi razmišljanja strategov zveze Nato; poveljnik južnega krila Nata je včeraj Srbe zelo jasno opozoril na to, da utegnejo, ce bodo lok se bolj napenjati, dobiti odgovor, s katerim očitno sploh ne računajo.
Zal le, da je ena od stalnic bosanske drame prav dejstvo, da prihajajo odgovori vedno prepozno ati v napačnem kontekstu. Četrtkov napad Natovih letal na Pale bi moral biti po vsej logi-k znamenje, k naj bi Srbom povedalo, da je zahodnega obotavljanja konec in da svet od Srbov pričakuje, da se vključijo v zasnovani mirovni proces. Toda kaj, ko je do napada prišlo na večer pred razpravo, v kateri naj bi se Varnostni svet odločil, ati naj skrči število pripadnikov mirovnih sil v BiH in kako naj ga skrči. Generalnemu sekretarju OZN Butrosu Galiju je mogoče očitati to in ono, vendar pa je treba v njegov prid povedati, da mu velike sile, k so konec koncev vir njegove moči in vpliva, pri posredovanju v BiH niso kaj veliko pomagale: na voljo je imel premalo denarja, premalo ljudi in premalo opreme; odzivi svetovne skupnosti so bili po pravilu zapozneti; predvsem pa so mu kot utež na nogah gibanje ovirala nenehna navzkrižja med OZN in Nato, med ZDA in evropskim zaveznik, med evropskim zaveznik samimi ter med Zahodom in Rusijo. Ce se bodo v OZN v resnici odločiti za umik iz BiH - podobno kot so se že odločili za umik iz Somalije - bo to nedopustno priznanje hudega poraza svetovne organizacije.
Pri tem pa je tudi res, da se je svetovna organizacija lotila pustlovščine, k je imela od samega začetka konstrukcijsko napako: modre čelade so oddelk za ohranjanje miru, in kako naj ti oddelk ohranjajo mir, če sprte strani ati ena od njih miru nočejo? Razmere v BiH so že od samega začetka takšne, da bi morale vanje poseči mednarodne sile. Te pa bi morale poseči v položaj Ze tedaj, ko so bosansk Srbi ignorirati prvo grožnjo in opozorilo Varnostnega sveta. Ker se Varnostni svet ni na ustrezen način odzval na prvi izziv s Pal, se je celotna akcija OZN sprevrgla v kobčič kompromisov, posledica pa je bila ta, da nikoli ni postala del mirovne arhitekture, temveč le spremljevalni del vojne. Rezultat tega pa je vse bolj razširjeno prepričanje, da pravzaprav ni razloga za vztrajanje mirovnih sil v BiH, saj so njihove možnosti za zagotavljanje človekoljubne pomoči in varnosti civilnega prebivalstva iz dneva v dan manjše.
Ce bodo bosansk Srbi nadaljevali tako, kot so ta teden začeli, je mirovne operacije konec; in prav lahko se zgodi, da se bo začela vojaška operacija.	Marjan Sedmak
SVET

BRITANSKO-NEMŠKI VRH
Kohlov in Majorjev poziv Jelcinu
ha, ki mu- je poročal o položaju v Bosni.
Britanski premier in Kohl sta poklicala tudi francoskega zunanjega ministra Juppeja, Kohl pa je povedal, da se je ponoči pogovarjal se z ameriškim predsednikom Clintonom. Jelcin je »razumel, kako resno ocenjujeva položaj,« je povedal Kohl. Major pa je bosansko vlado pozval, naj bo zadržana.
Po zaključku rednih britansko-nemskih posvetovanj se premier Major ni vrnil v London, temveC se je v britanskem veleposlaništvu v Bonnu sestal s svojim zunanjim ministrom Hur-dom. Nemčija in Velika Britanija želita sestaviti kar najjasnejšo podobo trenutnega položaja v nekdanji Jugoslaviji.
BONN (dpa) - Nemški kancler Helmut Kohl in britanski premier John Major sta si včeraj prizadevala, da se konflikt, ki se je zaradi dogodkov v nekdanji Jugoslaviji nevarno zaostril, ne bi razširil. Po Stiriurnih pogovorih sta na skupni tiskovni konferenci, na katero so morah novinarji Čakati več kot uro, v Bonnu povedala, da sta telefonirala ruskemu predsedniku Jelcinu in ga pozvala, naj pomaga za popuščanje napetosti.
Vpliva naj na srbskega predsednika Miloševiča, da bi preprečil nenadzorovana dejanja in prispeval k umirjanju položaja. Major je s kanclerjevega telefona poklical tudi vrhovnega poveljnika modrih čelad Ruperta Smit-
Nemški kancler Kohl in britanski premier Major pregledujeta častno četo (Telefoto: AP)
ŠPANSKI RIBIČI OGROŽAJO UGLED SVOJE DOMOVINE
Atentat na lastne interese
Evropska-unija se je tokrat postavila na stran Maroka
MADRID - Španski ribici, ki z bojkoti in uničevanjem maroških izdelkov nasprotujejo nepopustljivosti Rabata v ribolovnem spom z Evropsko unijo, postavljajo na kocko ugled svoje domovine. V ribolovnem spom s Kanado in po tem, ko so francoski kmetje uničili Španske jagode, je Španija se lahko igrala vlogo žrtve, zdaj pa je obnašanje Madrida, Ce drugega ne, dvomljivo.
Maroko je Španski ribolov po izteku sporazuma konec aprila označil za »piratstvo« ter »vandalizem« in, kar je Se huje, dobil podporo Evropske unije. Evropska komisarka za ribolov Emma Bonino je dejanja špansMli ribičev komentirala diplomatsko: »Pretreslo me je, da se tako obnaša dežela, ki je obtožila obnašanje Kanade.« Španski pomorščaki so uničili na tone rib in morskih sadežev, ki so jih iz severnoafriškega kraljestva pripeljah v andaluzijsko pristanišče. Nad razjarjenimi ribici je vihal nos celo domad tisk, med njim tudi dnevnik El Pais, ki je objavil konjentar z naslovom Atentat na lastne interese. »Takšna dejanja niso domoljubna in imajo predvsem nasproten učinek,« je zapisal komentator.
Tako jasnih besed pa v zadnjih dneh pred lokalnimi voUtvami ni bilo slišati iz ust politikov. Gospodarski minister Luiz Atienza se je zadovoljil z izjavo, da taksno ravnanje ne bo prispevalo k napredku pri pogajanjih, ki se bodo predvidoma zaCela v začetku junija in se vrtela okoli 650 predvsem španskih in portugalskih kuterjev v maroških vodah. Ribice je pozval k miru in premišljenemu ravnanju. Ogroženi nadaljujejo svoje bojkote in ne pomislijo na škodo, ki jo bo pri tem utrpela Španija. Pri tem jih bo podpirala opozicija in del tiska, ki je manjšinski vladi socialističnega premiera Gonzalesa že očital napake pri pogajanjih z Marokom. Da bi se izognih konfliktu, ki bi lahko ogrozil njihovo preživetje, odgovorni raje jemljejo v zakup materialno škodo, ki bi nastala, ker bi maroške ladje iztovarjale v francoskih pristaniščih. Med njimi nihče nima volje, da bi prost pretok maroških dobrin zagotovil s'policijskim nasiljem. Poleg tega se je vlada znašla pred dilemo: zaradi izumiranja rib najvecji ribolovni floti na svetu ne morejo iz klobuka pričarati novih ribolovnih kvot	Jiirgen Gesper / dpa
Sobota, 27. maja 1995
O čem pišejo drugje po svetu
O Natovih letalskih napadih v BiH
»Združeni narodi bodo zdaj, po napadu Natovih letal na srbske položaje v okolici Sarajeva, prisiljeni pokazati karte. Dokončno se bodo morali odločiti, kako daleč so pripravljeni iti in koliko pripadnikov mirovnih sil so pripravljeni izgubiti. Doslej take drznosti ni bilo zaznati... Modre Čelade že od srede aprila delujejo v Sarajevu kot prestrašeni in negotovi notarji na obroke razdeljenega pobijanja civilnega prebivalstva. Zato morebitni umik mirovnih sil ZN iz Bosne ne preseneča... Na prvi pogled se zdi, da je Natovo razkazovanje mišic le svarilo Srbom, naj Sarajevo končno pustijo pri miru, oziroma zadnji poskus reševanja mirovne misije ZN v Bosni. Lahko pa bi bilo prikaz tega, kaj vse je Nato sposoben narediti, Ce bodo srbske milice motile morebitni umik modrih Čelad iz Bosne.« (La Repubblica, Rim)
»Po včerajšnjem Natovem napadu je postala poslanica mednarodne skupnosti bosanskim Srbom povsem jasna. Za medle odločitve in popuščanje ni vec prostora. Ce si bo voditelj bosanskih Srbov Radovan KaradžiC upal napasti modre Čelade, mora računati na odgovor Nata in na to, da bo svoja dejanja globoko obžaloval. Danes se bo iztekel Se en ultimat ZN, naj umaknejo težko orožje iz dvajsetki-lometrskega varovalnega pasu okoli Sarajeva. Ce Srbi tega ne bodo storili, bi Nato lahko ponovil akcijo ... Najverjetneje se morajo pripadniki mirovnih sil ZN iz Bosne tako ali tako umakniti, saj so vse manjše tudi možnosti, da bi civilnemu prebivalstvu nudile vsaj osnovno človekoljubno pomoC. Načrti umika že ležijo v predalih ... Za vzpostavitev pravičnega in dokončnega miru v BiH je že prepozno, kar pa ne velja za princip, katerega bi se moral Nato strogo držati: napadi na njegove vojake bodo storilca drago stali. Pri varovanju španskih vojakov, pa tudi vojakov iz drugih držav v mirovnih silah ZN, mora Nato pokazati vso svojo veličino, saj so te države žrtvpvale svoje ljudi zato, da bi vsaj s človekoljubno pomočjo nadomestile poropadla politična prizadevanja.« (El Pais, Madrid)
»Natova akcija bi lahko Se okrepila vrste najbolj zagrizenih nacionalistov. KaradžiCevi privrženci bodo svoje vojaške strasti se podvojili ... Predsednik nekdanje Jugoslavije Slobodan Miloševič je sicer že na glas razmišljal o priznanju BiH, vendar ga bodo zdaj vse številčnejši skrajneži prisilili k spremembi staliSCa ... Hrvaški voditelji, ki jih Nato ni kaznoval, ko so napadli Krajino, pa bodo zdaj pri morebitnih novih vojaških akcijah izhajali iz dejastva, da za Nato ne predstavljajo nobene nevarnosti. Kar pa zadeva odgovorne v muslimanskem taboru, ki si odgovornost za vojno v veliki meri delijo s srbskimi voditelji, bi ti lahko svoje ambicije izkoristili za osvojitev zasedenih ozemelj. In ker bodo nove vojaške akcije sledile novim vojaškim akcijam, se bo vprašanje umika mirovnih sil ZN iz BiH na koncu izkazalo kot povsem logično.« (LHumanite, Pariz)
»Bombardirati ah ne bombardirati, to je zdaj-drugorazredno vprašanje v veliki dilemi, ki je nastala v treh letih mlačne mirovne operacije ZN v BiH. Včerajšnji Natov napad na srbske položaje v okolici Sarajeva naj bi bil le uvod za okrepitev misije - dobrodošlo znamenje, da je omahovanja konec. Toda na predvečer napada se je sešel Varnostni svet ZN in razpravljal o nadaljnjem omejevanju pristojnosti mirovnih sil na omocju nekdanje Jugoslavije. Generalni sekretar se sicer lahko z vso pravico pritoži, da je bil Unprofor zaradi pomanjkanja denarja, osebja in nesoglasij med ZN in Natom ter ZDA in ostalimi državami zapostavljen. Toda Ga-lijeva ljubezen do zmanjševanja števila enot in umika je nesprejemljivo priznanje poraza.« (The Guardian, London)
NEW YORK - Ameriški kongres se pripravlja na morda najobsežnejše posredovanje v zunanji politiki ZDA po Marshallovem načrtu, s katerim so leta 1947 obnovili v drugi svetovni vojni razdejano zahodno Evropo. Tokrat bodo ameriški zakonodajalci, ki držijo v rokah ključe predsednikove zunanjepolitične blagajne, manj radodarni. Državno diplomacijo bodo prisilili k ostremu varčevanju. Obsežni, 358 strani dolgi dokument z nazivom Ameriški prekomorski interesi, Id je v pripravi, pa vsebuje tudi številne obvezne napotke predsedniku v odnosih do Rusije, Kitajske in drugih držav, zaradi katerih je zadnji državni sekretar v zadnji republikanski vladi Lavvrence Eagle-burger vCeraj dokument ocenil z besedami: »Predstavniškemu domu se je zmešalo!«
Kongres, ki je pod georgijskim politikom Nevvtonom Gingrichem trdnjava konservativne revolucije in narekuje tempo tudi senatu, se ta teden sicer Se ni dogovoril o natančnem zmanjšanju finančne pomoči tujini. Toda ker že nekaj mesecev brez milosti »ubijajo« tako priljubljene domače vladne programe, kot so pomoč revežem, zdravstvu, kmetom in izobraževanju, so opazovalci prepričani, da ne bodo dolgo oklevali pred najmanj priljubljenim delom državnega proračuna, pa Čeprav gre za en sam boren odstotek. V prihodnjih dveh letih naj bi kongresniki dovolili predse-
dniku Clintonu in State Departmentu samo 32, 3 milijarde dolarjev za druge države, kar je poldrugo milijardo manj od načrtovanega. Razpravo bodo nadaljevati v začetku junija. Zunanji minister VVarren Christopher je Billa Clintona obupano pozval, naj prepreči izvajanje zakona, in predsednik Clinton je že zagrozil z vetom. Kljub temu pa bo morda Amerika kmalu pogojevala dobre odnose s Kitajsko s 'samostojnostjo Tibeta, finančno pomoč Moskvi s preklicem msko-iranskih poslov, ubežne Kubance pa bo spet povzdignila med privilegirane begunce. Predsednik Clinton jih je pravkar, prvič po Castrovi revoluciji v začetku Šestdesetih let, prisilil v povsem običajno Čakanje pred ameriškim veleposlaništvom v Havani. Moc zunanje politike Gingrichevega predstavniškega doma se je že izkazala pri vietnamskih beguncih. Republikanci so prepričani, da morajo nagraditi nekdanje ameriške prijatelje v boju proti komunizmu, zato so pred dnevi naznanili prednostno priseljevanje v ZDA za tiste, ki so po koncu vietnamske vojne in zmagi komunizma v tej državi zaradi ■ sodelovanja z Američani zbežali v soseščino. V Hongkongu so se zato minuli teden v upanju na odziv ameriških republikancev vietnamski begunci nasilno uprli izgonu.
Predsednik Clinton meni, da bo zakon o zmanjšanju državne pomoči tujini povzročil še hujše mednarodne nemire. Bližnji vzhod,
Barbara Kramzar
kamor gre skoraj polovica pomoči v Izrael in Egipt, najbrž ne bo prizadet, saj Čutijo Američani vseb političnih barv posebno naklonjenost in obveznost do židovske države. Se posebej zdaj, ko prihajajo iz Sirije prva znamenja o načelnem soglašanju z ameriškim zagotavljanjem varnosti na tem območju, ne bo nihče v ZDA zaradi petih milijard dolarjev tvegal uničenja mirovnega procesa. Zato pa naj bi jih zaradi vse bolj pogosto protiameri-ske politike dobili po glavi Rusija in Kitajska. Desni del ameriškega političnega odra se še bolj od predsednika Clintona jezi na rusko prodajanje jedrske tehnologije Iranu in kitajsko nespoštovanje kapitalistične etike in ekonomije. Predsednik Clinton najbrž opozarja, da milijarde dolarjev, ki jih podarjajo Rusiji, Se najbolj koristijo Američanom. Rusi z njimi uničujejo jedrske rakete in s tem povečujejo ameriško varnost ter spodbujajo zasebne poslovneže, to pa koristi mednarodni, s tem pa tudi ameriški trgovini. Samostojnost Tibeta, za katero se očitno spet zavzemajo republikanci, pa naj bi nevarno zamajala odnose v AzijUZe brez tega se vsi bojijo političnih pretresov v velikanski kitajski državi, ki bo kmalu ostala brez svojega zadnjega cesarja.
Na najhujsem udaru republikanske zunanjepolitične kritike pa so seveda ameriški odnosi z Združenimi narodi. Svetovna organizacija je v državi, ki sta jo od prevelike
vpletenosti v mednarodne zadeve vedno ločila dva oceana, priljubljena prispodoba vsega, kar omejuje ameriško suverenost. Republikancev ne prepričajo podatki, da je od vec kot poldrugega milijona ameriških vojakov samo sedemdeset pod poveljstvom ZN. To so opazovalci na izraelsko-sirski meji, v Gruziji, Zahodni Sahari in Kuvajtu. Petsto vojakov v Makedoniji je pod poveljstvom zveze Nato, tistim na Haitiju pa poveljuje ameriški komandant. Za republikance je preveč en sam ameriški vojak z modro Čelado na glavi. Tisti prebivalci zemeljske oble, ki se ne poglabljajo preveč v ameriški način odločanja, so prepričani, da je predsednik alfa in omega diplomacije ZDA. Ponavadi tudi je, v tokratnem razmerju sil med izvršilno oblastjo v Beli hiši in zakonodajalsko na Capital Hillu pa je očitno močnejši republikanski kongres. Strokovnjaki za ustavna vprašanja se zato že bojijo ponovitve položaja ob koncu 18. stoletja, ko so ameriško zunanjo politiko voditi parlamentarci. Njihovo vladanje diplomaciji je bilo tako katastrofalno, da so po sestih letib vsa pooblastila spet soglasno podelili predsedniku.
Kljub tako korenitim spremembam v ameriški zunanji politiki, ki jih napoveduje republikanski kongres, pa Nevvta Gingricha, Roberta Dola in prijateljev ne moremo označiti za izolacioniste. Tradicija sicer narekuje ZDA, da se ta velikanska država po vsaki vojni uma-
kne pred svetom in se posveti svojim težavam. Na prvi pogled bi bila osamitev Se posebej upravičena po koncu hladne vojne, saj je Amerika plačala zmago z velikansko zadolžitvijo in hudim razkolom med revnimi in bogatimi, tako da marsikje bolj spominja na Bangladeš kot pa na edino preživelo velesilo sveta. Toda tudi republikansko vodstvo se dobro zaveda, da so gospodarske zakonitosti konca dvajsetega stoletja drugačne od tistih iz prejšnjih obdobij. Newt Gingrich in Robert Dole zato nista izolacionista, ampak unilaterista. Po njunem mnenju morajo ZDA voditi v mednarodnih odnosih, ne pa se podrejati zaveznikom ali ZN, v mednarodna krizna žarišča ali spore pa naj bi se vmešavali natančno toliko, kolikor ustreza nacionalnim interesom.
Ce bodo Američani zavračali kakršnokoli posredovanje v kriznih žariščih, se lahko mednarodna ureditev zlomi na kakšni strateško povsem nepomembni državi, opozarjajo zagovorniki dejavnejše ameriške politike. Drugi pa trdijo, da se nobena ameriška zunanjepolitična juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Predsednik Clinton je moral preklicati večino svojega predvolilnega zu-najpolitiCnega besedičenja proti politiki svojega predhodnika Busha in mu tega javnost nikoli ne bo odpustila. Najverjetneje bodo morati tudi republikanci svoja dejanja prilagoditi kruti resničnosti._______________
VSEEVROPSKI SEMINAR O (NE) STRPNOSTI
Glavna tarča rasistov so Romi
Najhuje je v vzhodni Evropi
DUNAJ - Pred nekaj dnevi so na Češkem zverinsko ubili nekega Roma; pred enim mesecem je v podtaknjenem požaru v Sofiji zgorel neki Rom, petnajst pa jih je bilo ranjenih: očitno je poglavitna tarCa rasističnega nasilja v vzhodni Evropi prav romska manjšina.
V Romuniji je po padcu diktatorja Nico-laja Ceausescuja prišlo do 20 večjih incidentov med Romuni in Romi, ki so terjali deset smrtnih žrtev. Najhujši je bil septembra leta 1993 v Hadareniju (v osrednji Romuniji), ko so vaščani, v želji, da bi se maščevali za smrt sovaščana, ki naj bi ga umorili Romi, do smrti linčali dva Roma, tretjega pa živega zažgali. Pred kratkim je skupina obritoglavcev v madžarski prestolnici napadla neko romsko družino v njihovem stanovanju, ki pa se je na srečo ubranila. Zal podobno nasilje ni omejeno samo na vzhodno Evropo: divja tudi po zahodni Evropi.
Med enim taksnih napadov so februarja v Avstriji ubili štiri Rome; storilcev Se vedno niso odkrOi. SpriCo naraščanja nasilja proti Romom, ki jih večinsko prebivalstvo obravnava kot tatove in lenuhe, je Peter Leu-precht, namestnik generalnega sekretarja Sveta Evrope, na vseevropskem seminarju o strpnosti, Id se bo danes zaključil v Bukarešti, udeležence pozval v boj zoper »diskriminacijo, potiskanje v brezdomski položaj, nasilje in napade« na Rome v Evropi, s poudarkom na »tem delu celine«. Humanitarna organizacija Amnesty International pa je objavila srhljivo poročilo s Številnimi obremenjujočimi podatki za državo gostiteljico omenjenega seminarja, Romunijo, v katerem podrobno navaja primere diskriminacije in policijskega maltretiranja romske manjšine. Amnesty International romunski policiji očita, da romske manjšine ni zavarovala pred pritiski večinskega prebivalstva. Na
Češkem, kjer med 10 milijoni prebivalcev živi tudi 200 tisoč Romov, je rasistično nasilje v petih letih zahtevalo 12 mrtvih, med katerimi so bili vsi, razen enega, Romi. Podobno kot v drugih vzhodnoevropskih državah je bilo ukrepanje zoper rasistične zločine skrajno pomanjkljivo. V zadnjih petih letih je bilo na Češkem za tovrstne zločine obtoženih le 225 oseb, Čeprav so samo v obdobju od januarja 1993 do poletja 1994 zabeležili kar 450 primerov rasističnega nasilja. Pod vtisom najnovejsih zverinskih rasističnih izgredov je konzervativna vlada Vaclava Klausa sprejela nekatere ukrepe proti rasizmu. Odslej bodo prepovedane vse organizacije, ki kakorkoli zagovarjajo rasizem, kazni za tovrstne zločine pa bodo poostrili.
Na Madžarskem, kjer med 10, 6 milijona prebivalcev živi 800 tisoč Romov, so slednje po letu 1993 priznati kot narodnostno manjšino. Z letošnjim aprilom pa so Romi že lahko izvolili svoje predstavnike, ki bodo zagovarjali njihove interese. O Cem podobnem zaenkrat Se ni slišati v Bolgariji, kjer med 9 milijoni prebivalcev živi 600 tisoč Romov, saj se zanje lokalne oblasti ne zmenijo. V Romuniji, kjer je med 23-milijonskim prebivalstvom po uradnih podatkih 400 tisoč Romov, po njihovih podatkih pa dva milijona, so prav Romi, podobno kot v drugih srednje- in vzhodnoevropskih državah - tudi najvecje žrtve brezposelnosti.
Ena najnovejših Čeških javnomnenjskih raziskav ponazarja del vzrokov za njihovo marginalizacijo in izključenost: 90 odstotkov vprašanih odločno zavrača misel, da bi se njihovih otroci poročili z osebo romskega porekla, več kot 70 odstotkov vprašanih pa ne bi hotelo imeti Romov v svoji soseščini.
VVolfgang Schvveitzer/AFP
Hrvati imajo vse več postojank okoli srbskih položajev v Bosni in Hercegovini
LIVNO - Hrvaške zastave, denar in Časopisi lahko hitro preslepijo nepoučenega obiskovalca, vendar pa se Livno nahaja na ozemlju Bosne in Hercegovine, obenem pa tudi na robu nove bojne Črte izjemnega pomena.
Opazovalci Združenih narodov pravijo, da so sile bosanskih Hrvatov v minulih mesecih ob podpori redne hrvaške vojske potisnile Srbe iz okolice mesta, saj so uspesno delovale na vsej bojni črti, ki poteka vzdolž gorskih dolin proti severu. Hrvatje so si priborili nove položaje tudi v Dinarskem gorovju, tako da imajo zdaj veC pomembnih postojank bosanskih Srbov »kot na dlani« in seveda v dosegu svojega topništva, pregled pa imajo tudi nad mednarodno priznano mejo Republike Hrvaške.
Težko je z gotovostjo trditi, kaj se je tu v zadnjem Času dogajalo, saj so Hrvatje območje zaprli za tuje poročevalce, pa tudi opazovalce Svetovne organizacije so držali bolj »na kratko«. Dejstvo je, da so srbske enote, ki imajo hude težave s preskrbo, muci pa jih tudi pomanjkanje človeške sile, nudile hrvaški vojski le slaboten odpor in se hitro umaknile. Predstavniki Združenih narodov se bojijo, da utegnejo v teh krajih kmalu spet izbruhniti srditi boji, še zlasti, ker se položaj nevarno zapleta na celotnem kriznem območju Balkanskega polotoka. Uporni krajinski Srbi so se zdaj Se tesneje povezali z bosanskimi rojaki in strnili vrste ob mejah s svobodnim delom Hrvaške, kjer le redko mine dan brezoboroženega incidenta.
Livno, kjer so Hrvatje vselej sestavljali večino desettisočglavega prebivalstva, je imelo doslej precejšnjo srečo, saj ga je vojna vihra v glavnem obšla. Obiskovalec v prvem trenutku sploh nima občutka, da je v resnici zelo blizu bojišča. V glavnem vlada mir, pomanjkanja ni, zgradbe so nepoškodovane. Po cestah se podijo dragi avtomobili nemške izdelave, v trgovinah pa je mogoče z markami ali kunami kupiti raznovrstno uvoženo blago, in to po razmeroma sprejemljivih cenah.
V mestu ponoči načelno velja policijska ura, vendar pa si s tem nihče
pretirano ne beli glave. Dve diskoteki v predmestju sta odprti vse tja do jutra, rock in techno glasba pa se razlega tudi iz številnih kavarnic, ki so posejane po središču Livna. »Lastniki lokalov zvečer samo zagrnejo zavese na oknih, v notranjščini pa je se dolgo živahno,« pravi župan Mirko Bakovič. »Mladi se pac morajo sem in tja malo pozabavati.«
Vendar pa za večino tukajšnjih ljudi, ki zaslužijo povprečno dvesto mark na mesec, Časi niso ravno zabavni. »Tisti, ki imajo sorodnike v Nemčiji, si lahko privoščijo, karkoli jim pade na pamet. Ostali pa v trgovine, bolj redko zahajajo,« pojasjnuje osemnajstletna prodajalka Marjana. Večina »ostalih« se zato z nostalgijo spominja obdobja pred bratomorno vojno, ko so se ljudje sicer radi pritoževali, da jim gre slabo, pa so imeli vendarle vsi vsega dovolj.
»Livno je bilo nekoč pomembno tranzitno središče in vselej smo imeli polno gostov,« se spominja Ivanka Ivancid, direktorica enega od dveh tukajšnjih hotelov, v katerih se zdaj tlačijo hrvaški begunci, ki so jih Srbi ali pa Muslimani pregnali z domov v osrednji Bosni. Občasno se v hotelu naseli tudi kakšen preprodajalec ali skupina novinarjev. »Delo v mestu poteka redno, Čeprav ne v normalnih pogojih. Je pac vojna - in obramba nas ogromno stane,« razlaga župan Bakovič.
. Napetost med Hrvati in Muslimani ter vsakodnevni premiki močnih vojaških enot na obrobju mesta pričajo o tem, da je pravi mir še daleč,- Število hrvaških vojakov na tem območju je od leta 1992 krepko naraslo, Čeprav je bilo samo mesto z okolico le redkokdaj v nevarnosti. Celo leta 1993, ko so na več krajih Bosne potekali srditi spopadi med hrvaškimi in muslimanskimi silami, je vojna Livnu prizanesla. Prebivalci so sicer ostali brez najboljše in najkrajše cestne povezave z osrednjo Bosno, potem ko je muslimanska vojska zavzela Bugojno, pomembno prometno križišče, ki leži približno 50 kilometrov severovzhodno od Livna. Odtlej je mesto odvisno od pošiljk iz Hrvaške, do
koder je le 15 kilometrov v smeri proti zahodu. Zaradi tega se je pri večinskem prebivalstvu Livna močno okrepila hrvaška narodna zavest, kar tukajšnje Muslimane navdaja z občutkom nelagodja.
Nedolgo tega se je izkazalo, da je njihova zaskrbljenost upravičena, saj so neznanci pognali v zrak eno od dveh mošej v mestu. Preostali muslimanski božji hram je sicer nepoškodovan, a skoraj vedno prazen. »Da da, mošejo imamo, ampak iz nje se nikdar ne razlega imamovo petje. Ljudje se je v glavnem izogibajo, Ce pa se že odpravijo k obredom, naredijo to potiho in s sklonjeno glavo,« je dejal neki prileten Musliman, ki ni želel izdati svojega imena.
Med zadnjim predvojnim popisom prebivalstva (leta 1991) se je 72 odstotkov prebivalcev Livna opredelilo za Hrvate, 14 odstotkov pa za Muslimane. Ko je dve leti zatem v osrednji Bosni prišlo do vojaškega spopada med tema dvema narodnostima, so tukajšnji Hrvatje nemudoma razorožili približno 1500 Muslimanov, pripadnikov Hrvaškega obrambnega zbora.
Čeprav je bila z ustanovitvijo federacije bojna sekira zakopana, se položaj Muslimanov v Livnu ni kaj prida izboljšal.
Sami pravijo, da nikoli niso dobili nazaj svojega orožja in da še naprej ostajajo izključeni iz občinskega političnega in vojaškega življenja. »Samo tole bom rekel: vem, da so Časi težki, ampak dejstvo je, da ima večina Hrvatov delo, večina Muslimanov pa ne,« potoži že prej omenjeni Musliman.
Vodstvo Hrvaškega obrambnega zbora se dobro zaveda, da lahko sodelovanje z Muslimani izjemno koristi obema stranema v skupnem boju proti srbskim zavojevalcem. Ker zdaj res ni pravi trenutek za spore med zavezniki (pa Čeprav nenačelnimi), utegnejo Hrvatje že v kratkem odločneje ponuditi roko svojim federalnim partnerjem. »Resno razmišljamo o tem, da bi znova oborožili tukajšnje Muslimane, Čeprav Se vedno nismo prepričani, da jim lahko povsem zaupamo,« pojasnjuje lokalni poveljnik hrvaških enot.
Zoran Radosavljevič / Reuter
NEKJE V EVROPI
Življenje za književnost
Nekje v Evropi so kar naprej tihi in občutljivi, spontani in nenačrtovani potresi. Nekateri seizmografi jih s precizno natančnostjo zaznavajo, nekateri drugi potresi, posebno tisti v naših glavah, ostajajo prikriti. na površje izplavajo kvečjemu pra-znoglave misli, lubenice računov brez krčmarja, umazano perilo, politični nesporazumi, navidezno lokalne vojne z velikimi Človeškimi izgubami, da bi se hitro našel kakšen pametnjakovič in z angleško hladnokrvnostjo izjavil, kako so vojne potrebne, da bi človeštvo preživelo.
Morda se tudi kje v Evropi Čuti, da nas je preveč, pa ne fizično, kot na primer v Prekmurju, kjer je najvecja gostota prebivalstva na kvadratni kilometer v Sloveniji - preveč nas je zaradi naše megalomanije, kajti kdor danes sanja o Veliki Srbiji, ta ne pozna ne zemljepisnih meja ne političnih dogovorov. Ko sta se Miloševič in Tudman dogovarjala, da se bosta srečala na meji, je odšel Miloševič v Karlovac, Tudman pa v Zemun. Toda pustimo Salo ob strani, toliko stvari na tem svetu je okrutnih, da bi bilo smeSno, Ce ne bi bilo res. To prasketanje, pokanje milnih mehurčkov v naših glavah je postalo ena od oblik prepoznavanja naših vsakdanjih ravnanj, stalisc in nemogočih rešitev.
Te dni je dobil znani Ceski književnik Bogumil Hrabal mednarodno nagrado Življenje za književnost. Nagrado v višini 10 milijonov lir mu je podelil italijanski Torino, Tega, danes enainosemdesetie-tnega pisatelja sem srečal doslej trikrat, dvakrat v praških pivnicah in enkrat na vrtu najinega skupnega prijatelja Jirija Plannerja v VVestvvoodu, v Los Angelesu. Prvič me je sprejel k mizi v praski pivnici in ves Cas gledal v oci kot sita, zadovoljna mačka. Ob pivskem vrčku je imel položen odprt, žepni nožič, jaz pa sem kar naprej premišljeval, zakaj ga je položil na
mizo. Pa ja ne bo rezal goste pivske pene. Po tekočem pogovoru je potegnil iz plastične vrečke Se domaCo tlačenko in kruh ter mi ponudil, da skupaj z njim in njegovimi prijatelji pomalicam. Tako me je sprejel v svojo družbo. Enega od mnogih svojih apostolov. Da bi me ob prvi priložnosti lahko prijateljsko poslal v rit. Ker sem postal del njegovega miselnega vesolja. Gospod Hrabal je sprva, v Šestdesetih letih, pisal drobno prozo, jo zbral v knjigi Biseri na dnu in omogočil sedmim češkim avtorjem, da so po njegovih zgodbah posneli kratke in srednjedoige igrane filme. Hrabalov svet je bil svet vsakdanjega praškega predmestja. Pisatelj ga je lahkotno opisal, kajti tudi sam je bil delavec v pivovarni, na železniški progi, na odpadu s starim papirjem. Njegov mikro-svet je s pomočjo nadarjenih filmskih režiserjev postal Češka makropodoba. Skromen ahti junak je postal v njegovem filmu Strogo nadzorovani vlaki osveščen mladenič. Celo oskarjevec. Taksna je pot od življenja do umetnosti.
Slovenski književniki, ki so imeli po Vojni ne samo vse svoje objavljene knjige, priznanja in status, marveč štiri četrtine mitološkega sonca, se zdaj potegujejo za tricetrtine političnega sonca v megli. Pa kako je bilo prej hudo in kako se ni dalo živeti in podobno literarno nakladanje. Pri tem pa nihče od njih ni imel ob zgodovinski prelomnici nobene prepovedane knjige v predalu, nobenega političnega zatiranja v biografiji, nefoenega zajebavanja -s petimi, sedmimi častnimi izjemami -kvečjemu nemoč, kvečjemu spoznanje, materbožjo, o Cem pa zdaj, ko je Slovenija slednjič državotvorna, o Cem pa zdaj pisati?! Zdaj, ko je tudi izpovednost dobila na stežaj odprta vrata, ko so pesniki in pisatelji že zdavnaj v devetih nebesih, popre-dalckani, zaviti v vato. Njihov pogled na
Branko Somen
življenje je lahko samo pogled, zaznavanje - zviška. Od zgoraj, z oblazinjenega uredniškega stolčka. Daleč od ponorelega
sveja. Tako je tudi s hrvaškim književnikom. Dokomolckal se je v senco samega predsednika države, da bi postal pisatelj
brez sence, vendar z lovorjevim vencem na glavi. Neki dan mi ga je pokazal Rom, ko je Sel zmagoslavno Cez bg bana Jelačiča z obešeno usnjeno torbico Cez rame.
- Vidiš ga. Dobil je politično legitimacijo in izgubil bralce. Trg pa poln maturantov. Vsak razred si je omislil svoje uniforme, majice s trapastimi napisi Danes smo, jutri nismo. Ali Danes nismo, jutri smo. Okrog vratu so imeli piščalke, v katere so neusmiljeno piskali, v rokah so nosili papirnate torbice z moko, se z njo obmetavali, postajali beli po obrazu in obleki kot kipi v Idparskem ateljeju, kot mlinarji na Muri. Najbrž bi bil tudi hrvaški književnik mokast, Ce bi ga nebrzdani maturanti videli in prepoznali. Mladina, »hrvatska mladež« pa je sipala moko po licih in tlakovanem trgu, ne da bi se zavedala, da je to barva svetlobe, sijaja. Prepričan pa sem, da so vedeli, da moka prinaša srečo, Čeprav je mladost sama po sebi določena sreča. Normalno. Človek, ki ima danes moko, ima tudi kruh. Kdor ima kruh, je sit. Kdor je v tej vojni sit - je srečen.
In Bohumil Hrabal je bil takrat, ko me je povabil k mizi in mi odrezal z žepnim nožickom domači kruh, srečen. Imel je ustvarjalno »bazo«, zaledje oziroma življenje, imel je inspiracijo, imel je bralce. Za razliko od mnogih današnjih književnikov je Hrabal pisal, pisal, pisal (približno Šestdeset knjig), ker so videli bralci v njegovih knjigah lastno muko, okno v svet - današnji avtorji pa so, Ce so, podobni samo še izrezljanim okvirjem na političnem oknu, zazrtem predvsem vase, v svojo izpovedno, bolečo praznino.
• Bohumil Hrabal je razdal življenje za literaturo, naši pisatelji pa ponujajo svojo dolgočasno, spolitizirano književnost za lepše življenje! A kdo bo to kupil, kdo bo to bral - that is tile question.
Foto: Romeo IbriSevič
TEČAJNICE
MENJALNIŠKI TEČAJI
26. maja 1995
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS).		(tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	Drodajni
A banka Ljubljana	80,85	81,65	11,32	11,62	6,85	7,25
A banka Koper	80,70	81,65	11,22	11,60	6,80	7,22
A banka Nova Gorica	-	-	-	-	-	-
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	80,95	81,45	11,35	11,60	6,90	7,30
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	80,80	81,70	11,40	11,60	6,80	7,20
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	80,93	81,49	11,32	11,58	6,85	7,01
Come 2 us	81,20	81,50	11,47	11,55	6,85	7,15
Tel: 061/ 15-92-635. od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	80,00	81,50	11,40	11,60	6,70	7,20
Kida, od 7-19, sob od 7-14	81,40	81,43	11,51	11,53	7,08	7,11
Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095	81,29	81,34	11,49	11,50	7,08	7,10
Kompas Hertz Celje	81,00	81,40	11,45	11,53	6,90	7,10
Tel: 063/26515, od 7-19, sobod 7-15						
Kompas Hertz Velenje	81,00	81,40	11,45	11,53	6,90	7,10
Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija	81,00	81,40	11,45	11,53	6,90	7,10
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Tolmin	81,00	81,40	11,45	11,53	6,90	7,10
Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Bled	81,00	81,40	11,45	11,53	6,90	7,10
Tel: 064/ 741519, od 7-19, sob od 7-19						
Kompas Hertz Gorica, 065/741 519	81,00	81,40	11,45	11,53	6,90	7,10
Tel.: 065/28 711						
Kompas Hertz Maribor	81,00	81,40	11,45	11,53	6,90	7,10
Tel: 062/ 225252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	80,50	81,80	11,35	11,70	6,65	7,40
Lemo Šempeter,t: 065/ 32-25						
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	81,20	81,75	11,38	11,55	6,85	7,15
Poštna banka Slovenije	79,35	81,40	10,70	11,48	6,38	7,28
Publikum Ljubljana, t: 312-570	81,40	81,44	11,53	11,55	7,00	7,05
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	81,10	81,49	11,41	11,51	6,85	7,10
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	81,00	81,45	11,45	11,55	6,85	7,30
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	81,20	81,45	11,48	11,51	6,70	7,15
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	80,30	81,80	11,30	11,65	6,50	7,10
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	81,15	81,40	11,37	11,50	6,90	7,00
Publikum NM, t: 068/ 322-490	81,05	81,47	11,48	11,59	6,90	7,25
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	81,05	81,50	11,44	11,55	6,60	7,30
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,70	81,35	11,46	11,56	6,80	7,30
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	81,12	81,62	11,42	11,65	6,95	7,25
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,85	81,48	11,31	11,58	6,60	7,30
SKB d.d.,***	80,92	81,65	11,35	11,73	6,80	7,25
SHP Kranj, t: 064/331-741	81,00	81,40	11,45	11,55	6,80	7,20
SZKB d.d. Ljubljana	81,05	81,59	11,41	11,54	6,91	7,22
UBK Ljubljana, t:061/444-358	80,80	81,70	11,36	11,60	6,85	7,30
Upimo Ljubljana, t: 212-073	81,38	81,43	11,50	11,52	7,02	7,07
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:""
		
Sedež: tel.+39/40/6700'	1 - Agencija Stara mitnica:	
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
26. MAJ 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1619,00	1685,00
nemška marka	1166,00	1213,00
francoski frank	328,00	341,00
holandski gulden	1041,00	1084,00
belgijski frank	56,80	59,10
funt šterling	2598,00	2704,00
irski šterling	2644,00	2752,00
danska krona	297,00	309,00
grška drahma	7,10	7,40
kanadski dolar	1182,00	1230,00
japonski jen	19,20	20,00
švicarski frank	1409,00	1467,00
avstrijski šiling	165,70	172,50
norveška krona	261,00	272,00
švedska krona	224,00	234,00
portugalski escudo	11,10	11,50
španska pezeta	13,40	13,90
avstralski dolar	1170,00	1218,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	13,50	14,00
hrvaška kuna	300,00	320,00
		
26, MAJ 1995	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1627,00	1672,00
nemška marka	1175,00	1210,00
francoski frank	329,00	344,00
holandski gulden	1046,00	1074,00
belgijski frank	57,10	58,30
funt šterling	2611,00	2701,00
irski šterling	2658,00	2748,00
danska krona	299,00	307,00
grška drahma	7,20	7,80
kanadski dolar	1188,00	1233,00
švicarski frank	1424,00	1454,00
avstrijski šiling	166,50	171,50
slovenski tolar	13,80	14,60
			
11. MAJ 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	8,90
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	13,80	14,60
Italija	Maska kreditna banka	13,50	14,00
			
14. MAREC 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	
francoski frank		28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		120.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira		0.8365	
švedska krona	-	19.4450	
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 29. S. 95 Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj za DEM 8123	81.50
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje.
Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
Sobota, 27. maja 1995
												
Tečajna lista št. 099 z dne 26.5. 1995 - Tečaji veljajo od 27. 5. 1995 od 00.00 ure dalje												
						ZA DEVIZE						
država		šifra	valuta		enota	nakupni			srednji		prodajni	
Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj KRK se uporablj		036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 a za izka;	avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta zevanje rezultatov pos		1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 lovanja z Rep	80,6901 1153,1555 394,5083 81,8170 2072,9884 2642,1077 2295,9341 8107,1117 6,8173 134,5943 7242,3260 1818,9926 77,0419 1545,5397 9813,6587 180,0995 112,0403 149,1304 93,2561 ubliko Hrvaško, kjer je			80,9329 1156,6254 395,6954 82,0632 2079,2261 2650,0579 2302,8426 8131,5062 50,0332 185,6423 6,8378 2260,1359 134,9993 7264,1184 1824,4660 77,2737 1550,1903 9843,1883 180,6414 112,3774 149,5791 93,5367 > omenjena valuta p		81,1757 1160,0953 396,8825 82,3094 2085,4638 2658,0081 2309,7511 8155,9007 50.1833 186,1992 6,8583 135,4043 7285,9108 1829,9394 77,5055 1554,8409 9872,7179 181.1833 112,7145 150,0278 93,8173 rlačilno sredstvo.	
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 27.5.1995 |												
št. dni -do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)					tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)					
		(A) tolarski del		(8) devizni del	skupaj		APOEN	(A) tolarski del		(8) devizni del		skupaj
1) BLAG/	VJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995:						1,700,000	834,454		800,406		1,634.859
131	98.	1710%	94.		1654%	96.	682%		170,000	83,445		80,041		163,486
TTTTTTTTfrf Tečajnica borznega trga
st.; 96	Datum: 25. 5.1995
uitiuv* st on: ochanci. rc
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon št.daE(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpiaš prnudba			Max,	Min.	1000SIT
	HSE			BUBE						
LEE	796	14.5.93)	12.100		17.5.	11.500	12.000			
>RB	1.000	(6.6.94)	14.290	,65-	26.5.	14.230	14.390	14.660	14.200	3.158
iti	500	|7)(29.8.94)	19.993	J7-	26.5.	19.980	20.030	20.050	19.970	6.398
SKBR	458	(16.5.94.)	32.311	1,28-	26.5.	32.280	32,390	32.500	32.250	6.075
	20$	SJEH								
m	8,0	4.(31.12.94)	98,8	,08	26.5.	98,5	98,6	95,7	98,5	6.393
!S02	9,5	8.(1.10.94)	103,3	,32-	26.5.	103,2	103,9	103,6	103,2	1.023
!S08	5,0	3,(30.11.94)	84,0	,48	26.5.	83,5	85,0	64,0	83,6	475
1S11	7,0	4.(15.1.95)	88,5A		26.5.	85,0		88,5	88,5	1.365
iSUD	8,0	4.(31.12.94)	97,5		25.5.	07,3				
8SL2D	9,5	8.(1.10.94)	100,7		25.5.	102,0	104,0			
SKBl	10,0	4.(1.11.94)	96,0		26.5.	96,0	96,0	96,0	95,8	9.582
	20W			iBHB						
3TBR			10.946	4,82-	26.5.	10.400	11.390	11.800	10.500	142
MD	10.000	(1.6.94.)	119.976	1,20-	26.5.	120.200	121.000	12.000	117.100	14.757
FMD		(8)	14.277	7,80-	26.5.	14.260	14.900	15.000	14.000	942
ra			21.500		17.5.		21.940			
HMER			15.200		15.5.		15.500			
m	218	(30.3.93.)	9.103	2,02-	26.5.	9.020	9.200	9.160	9.100	3.16«
m	4.000	(0)(10.6.94.)	4.245	1,40-	26.5.	4.250	4.264	4,299	4.210	6.656
im		(5)	756,8	1,27-	26.5.	751,0	774,0	759,0	755,0	459
	2077	STCTT*								
mr	4000	(23.5.94)	35.512	1,00-	26.5.	35.110	35.500	35.600	35.100	8.558
M			34.440	4,34	26.5.	32.300	34.400	34.440	34.440	34
iGSP		(6)	679,6'	14,15-	26.5.	630,0	770,0	700,0	630,0	96
OBKP			10.210A	,97-	26.5.	10.210	'11.080	10.210	10.210	1.419
IIP			40.900		22.5.	40.900	41.100			
	2077	mf-llg	•I.UJ-J							
LEKUO 4.	1.11.94)		98,5		23.5.	96,0				
3ZG	11,0	4/1.1.95)	89,6		24.5.	89,7	94,0			
ra	12,0	6.(1.12.94)	98,7		24.5.	98,8				
PL)	12,0	7.(1.1.95)'	99,0		25.5.	98,9		97,0	97,0	723
PGO	10,0	l.(1.6.94)	97,0	,03	26.5.	96,6	97,5			
iSGSl	10,0	4.(1.6.94)	43,0		12,5,	31,0	40,0		38,0	
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v od-
olajsava; A - aplikacijski tečaj: Itorzni p ,	„
S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSL1, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 aelovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvišji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 27. maja 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar <virnl. Pri kor iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnlh [ -.oseben	1154,8223 2292,7080 8127,0000 7,0266 183,6702 112,6809 »slih Je možno odsl doaovor.	1158,8010 2300,6070 8155,0000 7,0508 184,3030 113,0691 topanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,20 81,18 panje.	81,50 81,50
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 27.maja 1995 od 00.00 do 24.			>djetij ure
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dota veljavni tečajnici Banke Stovenie, pri drugih va oziroma zmanjšano za 02&oastotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, Id objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM Ceni na podle utah pa je razi 3čqji velrao z< ■upih se tečaj kupovali in pogoje nakup	81,20 81,25 81,20 81,25 81,25 gi srednjih teča merje Banke Slov odkup prilivov jdočivsporazurr podajati tujo val a ali prodaje.	81,50 81,40 81,50 81,55 81,52 ev po trenutno snije povečano prodajo deviz u jto po objavile-
/O ljubljanska banka
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
PODRUŽNICA MILANO
P i a z z a A. D i a z 2 Milano tel.: 0039 2 864 65300 faz: 0039 2 864 65358|
MILANSKI DEVIZNI TRG
26. MAJ 1995		V LIRAH	
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1645,950	—
ECU	—	2188,620	
nemška marka		1190,130 336,800	
francoski frank	—		—
funt šterling	—	2645,860	—
holandski gulden	—	1063,140	—
belgijski frank španska pezeta		57,919 13,684	
danska krona		304,420	
irski funt	—	2709,890	—
grška drahma	—	7,322	—
portugalski escudo	—	11,310	—
kanadski dolar	—	1200,110	—
japonski jen	—	19,771	—
Švicarski frank	—	1440,660	—
avstrijski šiling	—	169,270	—
norveška krona švedska krona		266,900 226,450	
finska marka -		387,740	
avstralski dolar	—	1185,410	—
		
26. MAJ 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,5000	10,0000
kanadski dolar.	6,9500	7,3500
funt šterling	15,3500	16,1500
Švicarski frank	832,5000	864,5000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	195,5000	203,5000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemška marka	690,1000	716,1000
italijanska lira	0,5830	0,6170
danska krona	176,5000	184,5000
norveška krona	155,0000	162,0000
švedska krona	132,7000	139,3000
finska marka	225,0000	235,0000
portugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	7,9300	8,3700
japonski jen	11,3500	11,8500
slovenski tolar	8,70	9,10
hrvaška kuna		
TeCaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute,		
22
Sobota; 27. maja 1995
TV SPORED
e
RAI 1
RETE 4
Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Oddaja za najmlajše Dok.: Kvarkov svet - Razmišljanja o slonih Tednik o televizijskih programih Canal Grand Laraichevedrai Aktualna odd.: Verde-mattina
Vreme in dnevnik Odd. o medicini Check-up (vodi A. Manduca) Izžrebanje lota, vreme Dnevnik in Tri minute Aktualna oddaja o morju Linea Blu
Sedem dni v Parlamentu Otroški variete Disney Club, vmes risanke Znanstveno-tehnološki tednik Albedo Izžrebanje lota Dnevnik
Oddaja o zdravju in lepoti: Piu sani piu belli Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik, šport Variete: I cervelloni (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Posebnosti TGl Dnevnik 1 in vreme Film: Morte di un mate-matico napoletano (dram., It. ’92, i. C. Cec-chi, A. Bonaiuto)
RAI 2
Komični filmi Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 Aktualne odd.: RAI 2 za vas, 10.25 Evropski dnevi, 10.55 Tvoj bližnji, 11.15 Potrebujem te Variete: In famiglia Dnevnik, športna odd. Dribbling in vreme Glasba: Mio Capitano Aktualno: Dream Roads Izžrebanje lota Nan.: Harry in Henderso-novi
Film: Billy the Kid (vestem, ZDA '89, i. V. Kil-mer, D. Regehr)
Sereno variabile Nan.: Miami Vice Vreme, dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film:. L* ostaggio (dram., ZDA '88, i. C, Hamilton, C. Burriett, L. Russon) Aktualno: Profondo gial-lo (vodi E. Gardini) Dnevnik in vreme Tedenski dnevnik o programih Laraichevederai Nočni šport
Jk RAI 3
Pregled tiska Film: Rita Da Cascia Dnevnik o televizijskih programih
Film: Un sogno perso (dram., It. ’92)
Oddaja o kmetijstvu Dnevnik
Dok.: La stagione del di-luvio (r. M. Douglas) Deželne vesti, dnevnik TGR-Okolje Italija Šport: rally, gimnastika, atletika, tenis, dresura Vreme in dnevnik Deželne vesti
S Kolesarstvo: Giro di sera Tednik TG3 Omnibus Aktualna odd.: Ultimo minuto
Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes 9.15 Guadalupe,
10.20	Teleprodaja, 10.00 Guadalupe, 10.35 Febbre d’amore, 11.40 Rubi,
12.20	Cuore selvaggio, 13.00 4 x 7, vmes (11.25) dnevnik
Dnevnik
Medicine a confronto Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi
Nad.: Uccelli di rovo, vmes (19.00) dnevnik Film: Ben Hur (zgod., ZDA ”59, r. W. Wyler, i. C. Heston, S. Boyd), vmes (23.30) dnevnik Film: Una notte con vo-stro onore (kom., ZDA ’81, i. W. Matthau)
CANALE 5
Na prvi strani Aktualno: A tutto volu-me, 9.30 Nonsolomoda Aktualno: Affare fatto -Teleprodaja Nan.: Komisar Scali Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Arniči, 15.25 Anteprima
Otroški variete, vmes risanke in nanizanka TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, i) prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: Non dimenticate lo spazzolino da denti Dnevnik
Film: Sabato italiano (dram., It. ’92), vmes (24.00) dnevnik
ITAUA 1
Otroški variete Nanizanke
Variete: L’ Italia del Giro Odprti studio Kolesarstvo: 78. Giro d’ Italia, vmes (14.00) Odprti studio
Šport: Studio tappa Aktualno: Village Nan.: College Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: Lionheart - Scom-messa Vincente (pust., ZDA ’91, i. Jean-Claude Van Damme)
Variete: Girosera Film: Eroe per forza (pust, ZDA -91, i. M. Pare, L. Lamas), vmes (0.10) Fatti e misfatti Italia 1 šport Sgarbi quotidiani Film: Giggi il bullo (’82)
# TELE 4
17.45, 19.30, 22.05, 0.10 Dogodki in odmevi Nan.: Gavilan, 21.15 The Rookies

MONTECARLO
	Dnevnik, deželne vesti	
	Aktualno: Harem (vodi C. Spaak), 23.50 Letti ge-	
	melli, filmske novosti	
	Dnevnik, pregled tiska,	
	vreme, filmske novosti	
	Variete: Fuori orario,	
	vmes 11 plombo nelle ali	
18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik
Športna odd. Ciclissimo Film: Ritratto in nero Španski nogomet Film: Un treno per 1 ’in-ferno (dram.. Fr. ’83)
Risanke: Bojan Dnevnik
@8 Koper
OtO Hrvaška 1
m
NBC
SLOVENIJA 1
Radovedni Taček, pon. Prgišče priljubljenih pravljic, 1/13 del lutkovne igrice
Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 21. oddaja, pon. Male sive celice, kviz za šestošolce, ponovitev Mlada Evropa poje, oddaja madžarskeTV Lahkih nog naokrog Tok tok, za mladostnike Zgodbe iz školjke Miškon in njegov mladič, ameriški risani film Poročila
Intervju: Tone Partljič, ponovitev
Malo angleščine, prosim Tednik
Poglej in zadeni, ponovitev TV dnevnik 1 Svet narave, 9/10 del angleške plz oddaje RPL - studio Luvvigana Hugo, igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip Ona + on Za tv kamero Irska, 2. oddaja Ozare
Poročila, šport
Sova:
Inšpektor Morse,1/18 del angleške nanizanke Prepovedano potovanje, nizozemski (GB) film
SLOVENIJA 2
Vrhund baleta Komisar Rex, ponovitev Turistična oddaja Sova, ponovitev Pomlad na Dunaju, posnetek koncerta dunajskih simfonikov
Športna sobota:
Kolesarska dirka Giro Dlta-lia, prenos
Rally Sarumus, posnetek iz Ljubljane
Slovenski magazin Karaoke, razvedrilna oddaja"
Rapsodija v modrem, ameriški (ČB)film Kronika Exodos -a Sobotna noč:
David Bvrne, Jure Weber; angleška glasbena lestvica
KANAL A
Ponovitve Spot tedna
Na begu, ponovitev filma Ameriških deset, glasbena oddaja
Beverly Hills 90210 III,
ponovitev
Vreme
Živeti danes, dokumentarna oddaja
Splošna praksa, 23. del avstralske nanizanke Vroče maščevanja, ameriški film Vreme
Dionne Warwick Spot tedna Erotični film
Juke box, ponovitev ” Euronews
Juke box, ponovitev Carlo Goldoni: Sior To-dero Brontolon, 2. del Slovenski program:
TV poper - kabaret Primorska kronika TV dnevnik
Jutri je nedelja - verska oddaja
O. J. - filmi, ki jih ustvarijo otroci Euronevvs
Po Magellanovih poteh -potovanje okoli sveta v iskanju sledi, 4/5 del dokumentarca
Achtung baby! oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferrucci
»II piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Vsedanes
Aliča v svetu filma italijansko - francosko - belgijski film
Igrajo: Christine Pascal, Andre Dussollier Režija: Čarobne Huppert
EEOF Avstrija 1
Nekoč je bil človek Duck Tales Mala trgovina groze Serije
Ljubezen in tako naprej Blossom Nepozabna noč Parker Levvis Mambo sanje Knight Rider Superman
Noči v apartmaju za mladoporočence Melrose Plače Škriplje na vseh koncih Beverly Hils 90210 Idealen par Milijonsko kolo Čas v sliki, kultura Vreme
Pogledi od strani Ladja sanj Šport
Kottan poizveduje Kapela
Rudniki kralaj Salomona, ameriški film, 1950 Igrajo: Stewart Granger, Deborah Kerr, Richard Carlson in drugi Klic na pomoč Kalifornija, ponovitev Melrose Plače, ponovitev Beverly Hills, ponovitev Jezni človek, ponovitev francosko - kanadske kriminalke, 1978
mMP Avstrija 2
Podmorniška akademija, ameriški film Noč sv. Valentina, ponovitev
Hello Austria, Hello Vi-enna
Formula 1
Potovanje z balonom nad Kapadokijo, dokumentarec
Avstrija D.
Zemlja in ljudje Kdo me hoče?
Čas v sliki Ozri se po deželi Svetovne religije Nogomet Sporni primeri Avstrija danes Čas v sliki, kultura Zakonsko življenje Marije Braun, zahodnonemški film,1978
Režija: Rainer Wemer Fassbinder
Izganjalec hudiča III,
ameriška grozljivka, 1990 Čas v sliki
Roka, ki ziblje zibko, ameriški triler, 1991
Poročila Dobro jutro Cvekalnica
Otroci z ribnika, risana
serija
Poročila
Cesarica, 183. del serije Me je kdo iskal, zabavnoglasbena oddaja Najhujša čarovnica, angleški film Risanka
Umetnine iz znanih muzejev Poročila
Beverly Hills, 14/30 serije
Turbo Limach Show Televizija o televiziji Prizma, multinacionalni magazin
Na začetku je bila Beseda
Dnevnik
Šport
Dokumentarna oddaja Skoraj popolno razmerje, ameriški film, 1979 Igrajo: Monica Vitri, Ke-ith Carradine, Raf Vallo-ne in drugi
V Cannes, na filmski festival, pripotuje svetovno znan režiser, skupaj s svojo lepo ženo Mario. Nekdanja igralka naj bi možiu stala ob starni v dneh napetega pričakovanja in živčnosti. Tod ona se zaplete v ljubezensko razmerje z mladim ameriškim režiserjem Haloni Raymondom in... Dnevnik Slika na sliko Sanje brez meja
Hrvaška 2
TV koledar Slika na sliko Briljantina, oddaja za mladino
Čudovite avstralske živali, 4., zadnji del dokumentarne serije Ekran brez okvirja Namizni tenis Risanka Dnevnik
Festival domoljubnih pesmi, prenos Latinica:
Me je kdo iskal?
Cro Pop Rock Športna sobota Smrtonosna molitev, ameriški film Festival domoljubnih pesmi, razglasitev zmagovalcev
Madžarska
Vaška TV
Sončni vzhod, jutranji informativni magazin Otroški program Sole na vidiku, serija Srednjeevropska iniciativa
Sosedje
Othello v kraju Gyulaha-za
Rolonda Super prodaja Poročila
Antarktika, dokumentarec
Ameriška hokejska liga Golf
Mojstri na ledu
Danes
ITN novice
Ushuaia
Skozi čas
Govoreči jazz
ITN
Večer z Jayom Lenom Zlata doba Rock 'n 'Roba Zares osebno Najboljše iz Riviere Skozi čas Enak čas
CNN
Real News For Kids
Healthvvorks
Moneyweek
Science and Technology Style With Elsa Klensch Sliovvbiz This Week Diplomatic Licence Earth Matters Evans and Novak World Bussines This VVeek From London Newsmaker Saturday Healthvvorks Style With Elsa Klensch Your Money
International Correspon-dents
Headline News
Futurevvatch
Headline News
Both sides ... VVith Jesse
Headline News
Managing VVith Lou
Dobbs
Pinnacle
On THe Menui
The Big Story
Shovvbiz This VVeek
Larry King VVeekend
CNN VVorld News
Capital Gang
Headline News
DISCOVERV
Nebesne meje, film o letenju
Nebesne meje, film o pilotih v divjini Nebesne meje, film o boju proti požaru Nebesne meje, film o ba-lonarjih
Nebesne meje, film o jadranju
Izganjajoči svet, film o plemenu Mursi iz Etiopije
Detektivi pod drobnogledom, film o privatnih detektivih
Klasika na kolesih, film o Austinu
Po letu 2000, oddaja o robotu vrtnarju
SKY NEWS
	Risanka		
	Srednjeevropska iniciativa, koncert za slovo	E	The Reporters
	Čas X	Em	Travel Destinacion
	Skrite pokrajine		48 Hours
	Štorije		Fashion TV
	Kolo sreče		Live at Five
	Pravljica	BS	VVeek in Revievv Uk
	Dnevnik		Sportsline
	5 minut proze		Sky VVorld News Tonight
	Kumara, politična solata	zlS	The Reporters
	Extralarge, italijanska kri-		49 Hours
	miserija.		CBS Evening News
	Pop rock		Newswatch
	Nočni program,vmes ob		The Reporters
	1.55 Indijanci, it. film		F.T. VVest Of Moscovv
			Critical Earth
			Newswatch
TVS!
23.40
PREPOVEDANO POTOVANJE, nizozemski film, 1993
Režija: Peter Delpeut
Igrajo: Joseph 0'Connor Roy VVardin drugi
Leta 1941 odkrijejo v neki ribiški irski vasici ladijskega mizarja, ki je pripovedoval, da je edini preživeli s skrivnostne ekspedicije na Južni tečaj davnega 1905 leta. J. C. Sulli-van, tako je mizarju ime, naj bi se takrat "vkrcal na ladjo Hollandija, ne da bi vedel, kam je ladja pravzaprav namenjena. Slo je za skrivnostno ekspedicijo, o kateri ni bilo kasneje nikjer prav nič napisanega. Sulliva-novi pripovedi ne bi nihče verjel, če ne bi razpolagal s filmskim materialom, ki so ga med ekspedicijo posneli in kaže neznana bela prostranstva, ki so jim odpirala tvegano raziskovanje neznanega, skrivnostnega in seveda tudi nevarnega.
H
TVSl
22.40
INŠPEKTOR MORSE angleška nadaljevanka, 1/18
	
	KANAL	20.35
	SPLOŠNA PRAKSA, avstralska nanizanka, 23. del
Režija: Graham Thorbum
Igrajo: Michael Craig, John McTeman in drugi
Julie je presrečna, ko ji Kate Mavvson pove, da je noseča. To je že njerj tretji poskus, da bi dobila otroka, toda po čudnem spletu okoliščin se ji tudi ta poskus, žal ponesreči...
Igrajo: John Thaw, Kevin Whately, Geo£lrey Pahner, Usa Harrovv, Geraldine James in drugi
John Thaw se kot priljubljen višji inšpektor Morse z oddelka za umore policije v znamenitem univerzitetnem mestu Qxford vrača z novimi zapletenimi in nenavadnimi primeri.
Da je inšpektor Morse tako priljubljen, je brez dvoma v veliki meri prispeval tudi John Thaw. Prepričljivo in prijetno igra policista, ki je pogosto siten in čemeren in se rad znaša nad svojimi
Pogosto ima težave z nadrejenimi, ker se pri nepopustljivem iskanju resnice ne drži vedno
Očitke in grožnje Sefe mora poslušati tudi v prvem primem, ko poizveduje o akademskih krogih.

TVSl
17.10
SVET NARAVE, angleška plz serija, 9. del
Eno izmed sedmerih čudes sveta narave so barvita srečanja plameneev. Zberejo in plodijo se sredi enega najbolj negostoljubnih jezer na svetu. V velikem tektonskem jarku v vzhodni Afriki živijo plamena v vročih, grenkih in strupenih vodah - starodavnih lužnatih jezerih, ki so jih ustvarili vulkani. Hranijo se s hranilno in gosto kašo modrozelenih alg, ki obarvajo njihova krila bleščeče škrlatno. V antiki so Feničani to perje prodajali kot feniksova peresa, ki dajejo večno življenje.
Kljub velikemu številu in bleščečemu videzu zelo malo vemo o njih in o njihovem težkem boju za plodiSča. Kamera spremlja potovanje ptic, ko se selijo z enega na drugo v verigi lužnatih jezer, skupaj plešejo in se bahavo razkazujejo v pripravah na parjenje. Toni lahko potovanje, kajti luga-sta jezera so nepredvidljiva. Vode se dvigajo in upadajo, alge umirajo in jezera lahko presahnejo. A njihovo dolgo iskanje se konča na ježem Nar-ton v Tanzaniji. Narton je najbolj strupeno jezero v Velikem tektonskem jarku in plamenci se napotijo prav na sredino. To je njihovo najpomem-bejše vzhodnoafrisko plodišče in tu gnezdijo že vsaj 30 let
/7 /zn) Ar) n 97 z) 'tt* rt rt zpzPd) rvp IJ z_5 /_£z Al/ /j-.a IJ	IJ iJš l—i IJ U / J
MUSIČ TELEVISION
07.00	Video: VVeekend Alternative; 10.00 The Wor-st Of Most Wanted; 10.30 Cik - cak šov; 11.00 Velika slika; 11.30 Hit Ust Uk; 13.30 First Look; 14.00 Video; 17.00 Dance; 18.00 Velika slika; 18.30 MTV News - VVeekend Edition; 19.00 Evropski Top 20;
21.00	Unplugged; 23.00 Firs Look, pon.; 23.30 Cik -cak šov; 02.00 The VVorst Of Most Wanted; 02.30 Chill Out Zone; 04.00 Nočni video
SKY ONE
16.00	Daddy Dearest; 16.30 Tretja kompanija;
17.00	Dogodivščine Brisco Countryja ml.; 18.00 Parker Lewis ne more izgubiti; 18.30 Konjeniki;
19.00	Rokoborba; 20.00 Space Precinct; 21,00 The X Files Reopened; 22.00 Cops I; 22.30 Cops II;
23.00	Zgodbe iz kripte; 23.30 Seinfeld
PRC7
11.55	Parker Levvis; 12.50 Superman - Loisine in Clarkove pustolovčine; 13.45 Potovanje na dno morja, pon.; 15.35 Pro Movie; 16.05 Herkules, folijski zgodovinski film, 1982; 19.00 Risanke; 19.55 Poročila; 20.15 Mikrokozmos, am. zf film, 1987; 22.30 Smrtonosno orožje, ameriški akcijski film, 1986; 00.35 Poročila; 00.45 Maščevalec, ameriški film, 1886; 03.40 Oceanska pustolovščina; 04.25 Poročila; 04.35 Bonanza
PREMIERE
15.10 Nogomet; 17.55 S snemanja filma Na ognjeni črti; 19.50 48. filmski festival v Cannesu, dokumentarni film; 20.15 Receptor, am. komedija, 1993; 21.50 Pobeg v Las Vegas, ameriški triler, 1993; 23.15 Na ogneni črti, ameriški triler, 1993;
01.30	Intrige poželenja, ameriški triler, 1992; 02.15 Nomadi, ameriški film, 1985; 05.25 Eksitus, ameriški film, 1993; 06.55 Benny in Joon
SATI
12.55	Catvi/alk - skupina hoče na vrh, 7/29 del ameriške hum. serije; 13.50 Cagney in Lacey; 16.50 Pojdi na vse!; 18.00 Nogomet; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Steinerjeva glasbena parada;
22.00	Ohoho moški; 23.00 V znamenju dvojčka, danski erotični film, 1975; 00.40 Osumljen umora, kratki film
EUROSPORT
08.30	Rugby; 10.00 Olimpijski magazin; 11.30 Boks, ponovitev; 14.00 Dirke s tovornjaki; 15.00 Rugby,; 18.30 Formula 1, prenos svetovnega pokala: VVales - Japonska in Anglija - Argentina; 18.30 Formula 1, posnetek iz Monaca;
19.30	Formula 3; 20.00 Golf; 22.00 Formula 1, posnetek iz Monaca; 23.00 Rugby, posnetek; 00.30 DTM; 01.00 Mednarodni motošport
11.55	Princ z Bel - Aira; 12.25 Full Flouse; 13.00 Formula 1; 14.10 Kdo je tu šef?; 15.45 Knight Rider;
16.45	Beverly Mills 90210; 17.45 Melrose Plače; 19,10 Mini Playback Show; 20,15 Sanjska poroka;
22.00	Boks; 23.30 Boks Ektra; 00.40 Kickboxer USA, ameriški akcijski film
RTL2
12.45	Povej resnico, am. film, 1946; 15.05 Risanke;
16.45	Sedem otrok, ponovitev ameriškega pustolovskega filma, 1975; 18.25 Lady Godiva, ameriški pustolovski film, 1955; 20.00 Poročila; 20,15 Dvoboj, am. triler, 1971; 22.00 Mož s kosilnico, am. fantazijski film, 1991; 00.05 Končno maščevanje
SKY MOVIES
15.00	Age Of Treason, ameriški film, 1980; 17.00 Wild In The Countr/, ameriški film, 1961; 19.00 The Secret Garden, ameriški film, 1993; 21.00 Prelude To A Kiss, ameriški film, 1992; 23.00 Hot Shots! Part Deux, ameriški film, 1993; 00.30 Emmanuelle 7;
01.55	Swom To Vengeance, ameriški film, 1993
MOVIE CHANNEL
15.00	T Bone ‘N1 VVeasel, ameriški film, 1992; 17.00 The Gift Of Love, am. film, 1993; 19.00 Teenage Mutant Ninja Turtles lil, ameriški film, 1992; 21.00 Betrayal Of Trust, ameriški film, 1993; 23,00 The Musič Of Chance, ameriški film, 1993; 00.40 VVhiospers in The Dark, ameriški triler, 1992; 02.25 Voung Lady Chatterley, ameriški triler, 1993; 03.50 Tony And Nancy, ameriški film, 1994
FILMNET +
12.00	With The Hostile Intent, ameriški film, 1993;
16.00	Murder Betvveen Friends; 18.00 The Fugiti-ve, ameriški film, 1993; 20.10 Coneheads, ameriška komedija, 1993; 22.00 Pure Country, ameriški film, 1992; 00.10 Creademaster, erotika;
04.00	Key Exchange
SUPER CHANNEL
05.30	Poročila; Gospodarstvo; McLaughlinova skupina;Hello Austria, Hello Vienna; Europa Journal; Video moda; X press zabava; Rolanda; Super Shop; Antarktika, dokumentarni film;
14.00	Šport, hokej na ledu, golf, gimnastika;
18.00	Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Ushuaia;
20.30	Detaline; 21.30 Govorimo o jazzu; 22.00 Novice; 22.30 The Tonight Show; 23.30 Pozno zvečer z Conan CBrienom; 00.30 Zlata leta Rock' n 'Rolla; 01.30 The Tonight Show
DSF
12.00	Hattrick; 12.45 Moto Šport; 12.45 Motošport;
14.30	Hattrick; 16.00 Goro DTtalia; 20.15 Moto-
šport; 20.55 Hattrick Espanol; 22.50 VVrestling; 23.45 Bikini Open; 00.15 Motošport; 01.15 Direktno; 01.30 VVrestling; 02.25 Bikini Open
vox
16.30	Amerikanec v Parizu, ponovitev filma; 18.20 Džungla in savana; 18.45 Zakuoma, dokumentarni film; 19.15 Živa divjina; 20.15 Inšpektor Wexford posreduje; 22.00 Spiegel TV special; 23.50 Smrtonosni ples, ameriški triler, 1990; 01.30 Nedolžni s črnimi dušami
TNT
20.00	High Barbaree, am. film, 1947; 22.00. Above And Beyond, am. film, 1952; 00,10 The Giri And The General, am. film, 1967; 02.00 Battle Of The VI; 03.50 Tomorrow We Live
3-SAT
17.00	Indijančeva volja, ameriški vestern, am. film, 1980; 18.45 Svetovna dediščina, Dunajska secesija; 20.15 La Perichole; 22.35 Od razvaline do postmoderne; 00.25 Šport
ZDF
13.05 Ta teden; 15.20 Dr. Mag,; 15.40 Zgubite milijone; 17.50 Sodeluj; 18.00 Schwarzwaldska klinika, nadaljevanka; 19.00 Danes, vreme, 19.25 S srcem in smrčkom; 22.00 Aktualni športni studio; 23.20 Polnočna akcija
FILMNET
14.00	Comme in Spinner, ameriška komedija;
18.00	Nezvesto tvoja, ameriški film, 1984; 20.00 Zbujen pred nevarnostjo, ameriški triler, 1994
CARTOON NETVVORK
06.00	Dotik modrega med zvezdami; 06.30 Sa-dežovi; 07.00 Jutranja ekipa; 08.00 Kremenčko-vi otroci; 08.30 Scooby Doo, kje si?; 09.00 Yo-gijev lov za zakladom; 09.30 Richie Rich; 10.00 Dinozaver Dink; 10.30 Sadežovi; 11.00 Biskvitki;
11.30	Heathcliff; 12.00 Svetovne risanke; 13.00 Vrnitev v Bedrock; 13.30 Dotik modrega med zvezdami; 14.00 Yogi medved in prijatelji; 14.30 Popajev lov za zakladom; 15.00 Kapitan Planet;
15.30	Scoobyjeva olimpiada; 16.00 Sharky & George; 16.30 Bugs & Daffy nocoj; 17.00 Detektiv Palec; 17.30 Ed Grimley; 18.00 Top Cat;
18.30	Scooby Doo, kje si?; 19.00 Jetsonovi;
19.30	Kremenčkovi
TVS
16.10 Geniji v kratkih hlačah; 17.15 Lunapark; 17.45 Vprašanje za pivaka; 18.15 7 dni v Afriki; 18,30 Poročila; 19.30 Belgijska poročila; 21.30 Festival; 21.55 Poročila; 22.40 Gledališče	j

Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9,00, 10.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.00 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila;
14.05	Poslušalci čestitajo;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 5x5 v živo; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Igra;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.30 Novice, obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Glasbene Zelje; 16.35 Popevki tedna; 17.50 Šport; 19.00 Večer z J. VVebrom: gost, koncert, country.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.10 Glasbena matineja;
10.05	Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Moreske in moteti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba;.! 6,40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv;
18.05	Roman; 18.25 Glasbeni ciklus; 19.30 Fausto-vo pogubljenje; 22.30 Znamenite prtiture; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 -
98.1	- 100,3-100,6-104,3
-	107,6 MHz)
8.30,	9.30,10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 O KG obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija;
11.30	Turistična poročila;
12.00	S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Terenska akcija; 13.40 Pet zvezdic; 14.10 Okno v svet; 14.45 Zanimivost;
15.30	Dogodki in odmevi
-	prenos RS; 16,00 Glasba po željah; 16.45 Popoldne na MV; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik;
19.30	Športni pr. MV.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17:30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Ballo e bello;
l 13.00 Glasba po željah;
14.00	Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Redazione teen; 16.00 Modri val; 18.45 Rigatoni;
20.00	Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
7.00-11.00 Dej nehi no;
8.00	Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice;
11.05	Notranjsko-kraški mozaik; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 16.30 O kulturi; 17.30 Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo;
22.00	DJ Jernej in hot mix.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Pesmi tedna; 19.30-24.00 Večerni - Večno mladi.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17;
12.05	Sestanek starejših;
13.00	Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni.
Radio Študent
11.00	Curriculum vitae;
14.30	Kinoburger; 17.00 RO: La Sguadra; 18.00 Radio Ropot!; 19.00 TB: Figure 8 (ROVA x4); 20.30 Latina Ghost (glasba Karibskih otokov).
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Revi-val; 9.15 Filmi na ekranih; 9.25 Potpuri; 10,10 Koncert: violinist A. Bari, pianistka A. Fanfoni; 11.30 Iz Dopisnic z najbližjega vzhoda; 11.40 Znani ansambli; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas; 12.30 Glasba za vse okuse; 12.45 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Glasbeni predah;
15.00	Tu 362875, z vami kramlja S. Verč; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci;
18.00	Mala scena: Srce brez potnega lista (j. Povše, 3. nad.); 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah; 19.00 Morski val.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
ŠPORT, ODBOJKA
Sobota 27. maja 1995
SOČA SOBEMA / V TREH SEZONAH IZ D V C1 LIGO
SOČA SOBEMA / OCENE
Večletno sestavljanje zdaj popolnega mozaika
Uspeh je tudi sad sodelovanja - S. Cotič zapušča trenersko mesto
SoCa Sobema je prav gotovo tisto nase odbojkarsko društvo, ki je letos doseglo najodmevnejši rezultat. Skok iz deželnih lig v državno Cl ligo predstavlja namreč pravi podvig, poudariti pa je treba tudi naCin, kako so soCani ta uspeh dosegli, saj ni bila njihova zmaga skoraj nikoli v dvomu. Matematično napredovanje so tako dosegli že pet kol pred koncem prvenstva, izgubili so samo dve tekmi in na lestvici prehiteli drugouvrščeni Vi vil za 10 točk, Buio za 12, Pred četrtim pa imajo že 18 toCk prednosti. Poudariti je treba tudi dejstvo, da je to že drugo napredovanje Co-ticeve ekipe v treh sezonah.
»Z razpletom sem seveda presenečen, saj nismo ne jaz ne društvo načrtovali takega uspeha, Čeprav smo se zavedali, da imamo po prihodu Lutmana in Ferija kompetitivno ekipo,« je priznal trener-igralec Stefan Cotič. »Pred prvenstvom se je namreč zdelo, da bo prvenstvo precej zahtevno, saj se je nekaj ekip, na primer Faedis, Buia, Vivil in Prevenire, okrepilo z igralci, ki so nastopali v B2 ali Cl ligi. Zato sem bil na začetku bolj previden in smo začeli prvenstvo, da naredimo Cim lepši vtis. Potem pa so bili rezultati dobri, navdušenje pa se je iz kola v kolo veCalo. Po prvem delu pa smo zaceli resno misliti na napredovanje.«
Težkih trenutkov tudi letos ni manjkalo, vendar so jih soCani vse premostili brez večjih težav. Že v prvem kolu se je tako
Sočani so si napredovanje zagotovili že pet kol pred koncem
poškodoval Lutman, med prvenstvom so potem sledile poškodbe Brainija in Ferija, vendar je ekipa vedno reagirala in še naprej dosegala odlične rezultate. Cotič tako ne pozablja na nekatere težke tekme, ki bi jih lahko zgubili. Tako na primer tekme z Maniagom, Pre-venirejem in derbi z 01ympio. »Na tistih tekmah nam je predvsem izkušnja pomagala, da smo sli skozi brez večjih težav. Sesterko smo namreč predvsem preko sodelovanja z ostalimi društvi vsako leto dograjevali, letos pa je bil s prihodom Lutmana in Ferija mozaik popoln,« pravi Cotič.
Po velikem navdušenju in praznovanju pa se mora društvo zdaj soočiti tudi z novimi problemi. Tega se zaveda tudi predsednik društva Matjan Cemic, ki je povedal, da so nekaj težav že rešili, nekaj problemov pa je ostalo še odprtih. Rešeno je vprašanje pokrovitelja, saj je društvo še za naslednje leto obnovilo sodelovanje s podjetjem Sobema, ki je priskočila društvu na pomoč, saj se bodo stroški v naslednjem letu znatno povečali.
Najbolj pereče pa ostaja vprašanje trenerja. Po petih letih namreč zapušča to mesto Stefan Cotič. »Glavni razlog za to odločitev je v tem, da nisem opravil trenerskega izpita druge stopnje, poleg tega pa sem zaCutil tudi potrebo, da se umaknem. Mislim, da je po petih letih bolje, da pride nov trener, ki prinese tudi nov naCin dela, pa tudi za igralce bi bil to nov izziv. Sam sem z opravljenim delom zelo zadovoljen, saj sem s to ekipo
v petih letih dosegel dve napredovanji, kar je lepo zadoščenje,« je svojo odločitev komentiral Cotič, ki pa bo še ostal pri ekipi kot pomožni trener.
Kdo bo v naslednji sezoni vodil moštvo pa še ni znano. Društvo išče slovenskega trenerja, vendar nima veliko možnosti, v bistvu pa ostajata zdaj dva kandidata: Franco DrasiC ali Vojko Jakopič.
Glede igralskega kadra so v glavnem potrjeni vsi igralci. Nekaj problemov imata še Lutman in Feri, saj je prvi precej zaseden z go-kartom, drugi pa študira v Trstu, v kratkem pa bi moral tudi na služenje vojaškega roka. Do možnih okrepitev pa bi lahko prišlo le v sklopu sodelovanja z ostalimi goriškimi društvi. Trenutno pa je gotovo le to, da se bo ekipi pridružil mladi Matej Makuc, ki bo drugi po-dajaC v ekipi, saj je bil doslej Tomšič edini po-
dajač. »Vse skupaj pa bi radi uredili do konca junija,« pravi Cemic.
V naslednji sezoni bo seveda edini cilj obstanek v ligi, saj bo večina igralcev prvič nastopala v tej kategoriji. Po Cotičevem mnenju bo morala ekipa naslednje leto biti bolj konstantna in si ne bo smela dovoliti pavz. Osnovnih reči se ne bo smelo več zgrešiti, saj bodo drugače nasprotniki vse to izkoristili. Izboljšati pa bo treba tudi obrambo.
Čeprav je pogled društva že nekaj Časa uprt v prihodnost, se za sočane letošnja sezona še ni zaključila. Čaka jih namreč še finale deželnega pokala, ki bi moral biti v Buii v nedeljo, 4. junija. To bo še ena priložnost za SoCo, da potrdi svojo premoč, ki ni bila v prvenstvu praktično nikoli vprašljiva in tako z novim uspehom krona izredno sezono.
Soča Sobema: točke + menjave		
Mitja Feri	21	441 (148+293)
Diego Petejan	26	366 (147+219)
Aleš Klede	26	326 (152+174)
Damjan Lutman	24	314 (131+183)
Franco Muscau	22	187 (88+99)
Daniele Braini	23	125 (54+71)
Marko Tomšič	26	93 (63+30)
Livio Mučic	15	41 (16+25)
Igor Cotič	12	31 (1+20)
Igralci so se zlasti odlikovali z borbenostjo in resnostjo
Trener Stena Cotič je na našo prošnjo ob koncu sezone podal kratko oceno o igri in delu igralcev, s katerimi se je Soča Sobma prvič povzpela do državne Cl lige.
Aleš Klede: s Petejanom odlično sprejemal, tako da skozi celo sezono nismo imeli težav v tem elementu. Zelo je napredoval v obrambi, predvsem proti koncu prvenstva.
Daniele Bralni: tako kot Aleš je precej napredoval v obrambi. Zelo požrtvovalen, je dal vedno vse od sebe. Med sezono si je poškodoval gleženj in je nekoliko zaostal, potem pa je tudi to nadoknadil. V vlogi centra se je izmenjaval z Mu-scauom.
Mitja Feri: izredno delaven, pred napori in problemi se ne ustavi. Med prvenstvom je nosil glavno breme v napadu, saj je v kritičnih trenutkih moral on zabiti žogo na tla. Odlikuje se z dobrimi napadi iz druge linije.
Marko Tomšič: stalno spodbujal in bodril soigralce. Ponavadi se govori več o tolkaCih, toda tokrat zasluži on posebno pohvalo, saj je ekipo odlično vodil. Ker je bil edini podajaC in ni imel ustrezne menjave, si ni smel nikoli dovoliti pavz.
Damjan Lutman: tudi on je stalno spodbujal igralce, da niso izgubili, koncentracije in da so se navadili, da je pomembna vsaka točka. S svojo izkušenostjo je kraljeval na mreži, presenetil pa me je v obrambi, kjer je pobiral veliko žog.
Diego Petejan: s Kle-detom je bil pravi steber v sprejemu, zelo pa se je izkazal tudi v napadu. Mislim, da ima še velike rezerve, predvsem v bloku.
Franco Muscau: po mojem je pravi talent za odbojko, saj ima odličen odriv, močan udarec in dober blok. Skoda, da je talent tudi pri glasbi, tako da smo ga večkrat pogrešali, predvsem proti koncu sezone.
Livio Mučič in Igor Cotič: sam bi jih morda lahko večkrat poslal na igrišče, saj nista nikoli zatajila. Na igrišču sta vedno dala vse od sebe in upravičila zaupanje. Kljub temu, da sta manj igrala, pa sta redno trenirala in zaslužita pohvalo za svojo požrtvovalnost.
David Pahor: bil je izredno dragocen na treningih, kjer mi je pomagal kot pomožni trener, na tekmah pa je vodil statistiko, kar nam je med tednom tudi zelo koristilo.
Obvestila
GORIŠKI POKAL / FINALE
MLADINKE / V GRADIŠČU
PRIMOTOR KLUB
organizira ob priliki VN Italije avtobusni izlet v Mugello dne 11. junija 1995. Vse informacije telefonsko na številkah 228292 (Jasna / 18.00-19.00) in 228641 (Andrej /18.00-20.00).
SPDT- Mladinski odsek
obvešča, da je izlet na Višarje v nedeljo, 28. t. m. Informacije na tel. št. 55180 ali 229463. Vabljeni!
JKCUPA
sporoča, da je v teku vpisovanje v sledeče JADRALNE TEČAJE: od 12. do 23. 6. za letnike 85-88 - celodnevni, od 12. do 23.6. za letnike 80-86 - popoldanski, od 26.6. do 7.7. za letnike 85-88 - celodnevni, tečaj od 26.6 do 7.7 za letnike 80-86 -popoldanski ter tečaj od 10. do 21. 7. - nadaljevalni ter tečaje VVindsurfa: enotedenski tečaj (sobota in nedelja izključena) od 3. do 7.7. ter od 10. do 14.7. Prijave sprejemamo na klubskem sedežu v Sesljanskem zalivu vsako soboto od 16. do 18. ure, tel. št. 040/299858.
SK BRDINA
obvešča, da bo vpisovanje za tekmo 4. Kraški bike slalom in vzporedni slalom jutri, 28. t. m.na tere-mu od 9.15 do 10. ure.
SK DEVIN
vabi vse člane na družabni večer, ki bo danes ob 19, uri na sedežu v Cerovljah. V primeru slabega vremena bo zaključni večer v Domu Alberta Sirka v Križu. Na programu je tudi nagrajevanje klubskih tekmovalcev in članov smučarske selekcije ZSSDI Devina in Mladine. Zaradi organizacijskih razlogov prosimo, da se zainteresirani javijo na tel 220423.
V1. tekmi Cormons gladko premaal Naš prapor
Naš prapor - VBL Cormons 0:3 (11:15, 4:15, 9:15)
NAS PRAPOR: Devetak, Gulin, Kovic, Boškin, Sošol, Paulin, Mikluš, Sfiligoj, Cevdek.
V prvi finalni tekmi za odbojkarski Goriški pokal (tekmovanje je za mladince in moštva 1. divizije razpisala goriška odbojkarska zveza) je Naš prapior potegnil proti Krminčanom krajši konec. V treh setih je zbral vsega 24 točk in ga torej na povratni tekmi, ki bo prihodnjo sredo ob 20.30 v Krminu, čaka skoraj nemogoča naloga.
Pokazalo se je, da je VBL Cormons za goriško še-sterko letos resnično nepremagljiva ovira. Sesterki sta se doslej pomerili že štirikrat in vsakič so zmagali KrminCani. V pokalu dvakrat z 2:1, v prvenstvu pa s 3:2 oziroma 3:0.
Zasčetek srečanje je obetal tokrat srečnejši razplet, a vodstvo Našega prapora (9:5) je bilo žal kratkočasno. Gostje so po sporni sodnikovi odločitvi hitro nadoknadili zaostanek in osvojili prvi set, v preostalih dveh pa niso imeli večjih težav, da ukrotijo slovenske odbojksarje.
»Igrali smo slabo. Posebno zanič je bil protinapad, s katerim nismo dosegli niti točke. Premalo smo si želeli zmagati, vseeno pa bomo na povratni tekmi poskusili presenetiti nasprotnika, ki ni po mojem mnenju prav nic boljši od nas,« je bled nastop Našega prapora komnentiral trener Sandro Legiša, ki upa, da enako razmišljajo tudi igralci.
Na memorialu M. Bressan tudi šesterki Bora in Sloge
Jutri Koimpex proti Asfjr, Bor Friulexport pa z Juvenilio
Na kakovostnem odbojkarskem memorialu »Magda Bressan« za mladinke (letnik 1977 in mlajše), ki ga že vrsto leto prireja Torriana iz Gradišča, bosta tudi letos sodelovali šesterki Bora in Sloge. Turnir vsako leto pridobiva na veljavi. Letos bo na njem sodelovalo kar devet moštev, ki jih je organizator razdelil v tri skupine s po tremi ekipami. Med njimi so trije deželni finalisti: deželni prvak Fincantie-ri, Sangiorgina in Bor ter deželni prvak med deklicami Juvenilia.
Danes in jutri bo v Gradišču in Bagnarii Ar-si na sporedu izločilna faza. Ekipe iz vsake skupine se bodo pomerile med sabo po sistemu vsaka proti vsaki na dva zmagana seta. V polfinale, ki bo v petek, 9. junija
Borova mladinka Tanja Pitacco (Foto KROMA)
v Romansu, se bo, poleg seveda zmagovalcev vsake skupine, uvrstila tudi najboljša med drugouvrščenimi ekipami. Finalni tekmi za 1. in 3.
mesto bosta v soboto popoldne, 10. junija v Gradišču.
V Bagnarii Arsi bodo jutri igrale borovke in slogašice. Koimpex se bo ob 10.30 pomerila z ekipo ASFJR iz Čedada, sledilo pa bo srečasnje med Borom Friulexport in domačo Juvenilio. Obe naši ekipi bosta v areni tudi popoldne. Nasprotnik
slogašic (17.00) bo Finca-tieri, borovk (18.30) pa Vivil.
Sestava izločilnih skupin je sledeča:
Skupina A: Bor Friu-lexport, Juvenilia in Vivil.
Skupina B: Koimpex, Fincantieri, ASFJR.
Skupina C: Torriana, Tarcento, Sangiorgina.
Prehodni pokal imajo v rokah borovke, ki so zmagale na lanski izvedbi.
JADRANJE / DP V BENETKAH n
Arianna Bogateč ima naslov že v bistvu v rokah
Danes konec DP - Z zmago tudi vozovnica za Atlanto
Arianna Bogateč bo danes osvojila svoj 7. naslov državne prvakinje v razredu evro-pa in dosegla glavni cilj, ki si ga je zadala pred letošnjo jadralno sezono: uvrstitev v italijansko olimpijsko reprezentanco, M bo prihodnje leto sodelovala na olimpijskih igrah v Atlanti v Združenih državah Amerike. Na državnem prvenstvu v Benetkah bodo namreč danes na sporedu zadnje regate, toda prednost Sirenine jadralke je že tako velika, da je praktično nemogoče, da bi jo še kdo lahko prehitel.
Po četrtku, ko zaradi pomanjkanja vetra niso mogli izvesti niti ene regate, je včeraj pihal
vzhodnik s hitrostjo 7 do 8 vozlov in tako so v vseh razredih lahko izvedli po dve regati. Bo-gatceva ni imela problemov in lahko povsem mimo Čaka na današnje zadnje preizkušnje.
V podobnem položaju kot Bogatceva sta tudi Colon (soling) in Ivaldi (470), mdetem ko v razredu finn poteka boj med Vaccarijem in Devotijem, ki pa ima že v žepu vozovnico za 01. Včeraj sta v bistvu padli tudi odločitvi v razredih star in laser. V razredu laser je Francesco Bruni izkoristil diskvalifikacijo Negrija zaradi prehitrega starta, v razredu star pa sta Chieffi in Sinibaldi praktično neulovljiva.
______KOŠARKA / DRUGA FINALNA TEKMA PLAV OFFA V C1 LIGI
Jadran TKB bi lahko že nocoj proslavljal napredovanje v B ligo
Tekma bo ob 19.30 no Alturi - Jadro novci so letos že trikrat premagali Servolono in so tudi nocoj favoriti - Lotte Corso morda tudi brez Ažmana
Otroci so med najglasnejšimi navijači združene ekipe (Foto Balbi/Kroma)
r NAMIZNI TENIS / PRVENSTVO TREH BENECIJ n
Kras s številnim zastopstvom
Zgoničanke bi se morale še posbej izkazati pri dekletih
Bocenski deželni odbor s sodelovanjem namiznoteniškega društva Lana, organizirata konec tedna prvenstvo Treh Benecij v absolutni kategoriji. SK Kras pošilja na prizorišče precejšnje število svojih predstavnic in dva moška predstavnika. Urnik te velike športne manifestacije predvideva nastop veteranov (Sonja Milic) in mladinskih kategorij (Katja Milic, Vanja Milic, Nina Milic, Martina Milic, Kristina Stubelj, Barbara Santini, Gorazd Milic) danes (sobota) s pričetkom ob 15. uri.
Jutri ob 8. uri, bodo na vrsti tekmovanja absolutne kategorije. Tu bodo prišli do izraza naslednji Krasovi pingpongaši: Igor Milic, Ana Bersan, Vanja Milic, Katja Milic, Sonja Milic in Martina Milic posamezno, v dvojicah pa bodo nastopili: Igor Mi-
lie-Gianni Franzolini (Rangers Udi-ne), Ana Bersan-Katja Milic in Vanja MiliC-Sonja Milič. Za zmagovalce so predvideni pokali in gastronomske košarice. Upajmo, da si bodo Krasovi predstavniki priskrbeli z uvrstitvami tudi dobro popotnico iz Zgornjega Poadižja. 0.J.)
Turnir »Top 12« v Cagliariju odpadel
Ana Bersan, ki si je pridobila pravico do nastopa na tekmovanju dvanajstih najboljših v Italiji Top 12, z uvrstitvijo med prvih osem na predhodnem turnirju druge kategorije v Alassiu, ne bo odšla v Cagliari, kjer bi se moral ta turnir .odvijati. Top 12 v Cagliariju je odpadel zaradi premajhnega števila prijav. J.J.
NOGOMET / NAJMLAJSI
Bora Farco se bo pomeril še na deželni ravni
Najmlajši nogometaši Bora Farco in sicer vratarja Jaš Gregori in Andrej Hrovatin ter vezni igralec Marko Berce so bili izbrani v pokrajinsko reprezentanco Trsta, ki nastopa na mednarodnem turnirju, ki ga organizira tržaško društvo Olim-pia in ki poteka na Opčinah. Poziv v pokrajinsko vrsto predstavlja za vse tri lepo zadoščenje, istočasno pa je to tudi priznanje nogometni sekciji Bora Farco za kakovostni mladinski igralski kader, ki so ga uspeli pri-
praviti trenerja Zeželj in Babuder v teku leta. Predvsem pa to potrjuje pravilnost politike združevanja na področju mladinskega nogometa.
Ekipa Bora Farco bo jutri, ob 10.30 v Bazovici gostila ekipo Palu-deseja iz Latisane. Gre za dodatne tekme za deželni naslov najboljših ekip, ki gojijo samo mladinski nogomet. V isti skupini je še ekipa San Odorico iz Sacileja, pri kateremu bodo naši nogometaši gostovali v nedeljo, 4. iimiia. fd.er.l
Zadnja etapa jadranovega »Gira«? Nocoj ob 19.30 se bosta Jadran in Servolana, najboljši ekipi letošnjega košarkarskega prvenstva Cl lige, Četrtič v teku sezone in drugič v konCnici pomerila med seboj, lahko pa bi bilo tudi zadnjic. Jadranovci so namreč osvojili prvo tekmo in za uvrstitev v B ligo potrebujejo samo še eno zmago, Servolana nocoj nima izbire. Če želi ostati v teku za napredovanje v B ligo mora nujno prvič letos premagati našo združeno ekipo. Po tem, kar sta ekipi pokazali na prvi tekmi in po zadnjih vesteh, da bo Servolana ponovno igrala v nepopolni postavi, brez Tonuta in Monticola, je Jadran nesporen favorit, saj ima na svoji strani bolj homogeno moštvo in dosti veC izkušenosti.
Tokrat smo za napoved zaprosili trenerja Servolane Ro-gelia Zovatta: »Jadran je še enkrat potrdil, da je boljši od nas, tako da je nesporen favorit tudi nocoj. Mi se bomo seveda borili kot levi, saj bi bilo tudi lepo, da bi se vse odločilo v tretji tekmi. Moram pa biti iskren in priznati, da so naše možnosti res minimalne. Ob Tonutu in Monticolu, ki bosta spet morala slediti tekmi s tribun, je sedaj pod vprašajem tudi Ažman, ki je dobil moCan udarec v mišico na nogi in še ne vemo, Ce bo lahko sploh igral. Na drugi strani igrišča nas Čaka »super« Jadran, ki lahko igra na zelo visoki ravni in, kljub vsemu našemu trudu, mu ne moremo priti do živega. Prva peterka je brezhibna, vsi so zelo solidni v obrambi in nevarni v napadu. Ob tem pa je bil na prvi tekmi odločilen Samec, ki je prevesil tehtnico na stran Jadrana. Kar pa mi je najbolj všeC, je igra, ki jo zna Jadran prikazati, tako da sem sam zaploskal nekaterim njihovim akcijam. O Vite-
zu enostavno nimam besed, Arena je odličen obrambni igralec, poglavje zase pa je Oberdan. Tehnično je zelo podkovan, Vatovec pa ga je izoblikoval v odličnega play-makerja in B liga bi lahko bila zanj celo premalo, Ce bi se znal spremeniti v pravega profesionalca. Rauber in Pregare sta že vrsto let protagonista Ja-dranovih podvigov.«
Kratek pogovor smo izpeljali tudi s Petrom Ažmanom, bivšim borovcem in ja-dranovcem, ki letos igra za Servolano.
Na prvi tekmi nisi prišel do izraza, saj te je tvoj bivši soigralec in vrstnik Christian Arena odlično pokrival...
Christian je zelo dobro opravil svojo nalogo, udarec v mišico pa je močno pogojeval mojo igro.
S tribun so te mladi jadra-novi navijači zafrkavali, ker naj bi zapustil Jadran. Si jih slišal?
Slišal sem jih in se nasmehnil, saj so bili otroci. Žalostno pa je, da je bilo občasno slišati žaljive pripombe kakega starejšega navijaCa. To me boli, saj sem zapustil Jadran, ker takrat nisem prišel v poštev za naslednjo sezono.
Jadranovci upajo, da ne boš nocoj ponovil tekme, ki si jo odigral proti Don Bosem...
Zaradi poškodbe sploh nisem treniral in ne vem, Ce bom sploh lahko igral.
Jadran se bo moral za B ligo primemo okrepiti. Misliš, da si tudi ti na seznamu možnih kandidatov?
To ni odvisno od mene, vprašanje moraš postaviti Vatovcu.
Marino Ažman je predsednik Bora, navijač Jadrana in tvoj oCe. Kako sledi temu play ofiu?
Navija zame in za... Jadran.
Vanja Jogan
KOŠARKA
JUTRI / V ORGANIZACIJI SK BRDINA
KOLESARSTVO

domači šport
Danes in jutri Borov turnir za dečke
V Velikem Repnu Kraški bike slalom
Jutri spet Gorica-Trst-Portorož
V	organizaciji KK Bor bo danes in jutri košarkarski turnir za dečke, na katerem bodo poleg Borove nastopile še ekipe Don Bosca B, Poggija B in Sokola.
SPORED
DANES. Ob 15.30: Sokol -Don Bosco B, 17.00: Bor - Pog-gj B.
JUTRI. Ob 9.30: finale za 3. mesto; ob 11.00: finale za 1. mesto.
Vse tekme bodo v telovadnici v Ulici Caravaggio v Trstu.
Minibasket-Trofeja Zini
Polet-Poggi 29:62 (17:29)
POLET: Starec 4, Schillani, Iskra, L.Milie, Malalan, D.Mi-lic 2, Rebecchi, Ferfolja 23 (1:4), Cibic, Vatho; vaditelj Vremec.
V	zadnjem kolu letošnje izvedbe trofeje Zini so poletovci po pričakovanju zgubili s Pog-gijem. Vremcevi fantje so v prvi četrtini izkoristili boljšo postavo in povedli s 17:8, nato pa so bili gostje boljši tekmec, Čeprav so se mladi poletovci dobro upirali. (VJ)
Jutri bo s pričetkom ob 10. uri pri nogometnem igrišču v Velikem Repnu 6. Kraški bike slalom, pol ure po tem tekmovanju pa bo na vrsti še vzporedni bike slalom za »Trofejo Lea Motor-bike«.
Tekmovanje, ki bi moralo biti v nedeljo, 21. t.m., so zaradi slabega vremena prenesli na jutri in bo za naslednje kategorije: baby sprint (moški in ženske, letnik 1986 in mlajši), miški (m, ž 1984/85), deCki (m, ž 1983/82), naraščajniki (m, ž 1981/80), mladinci (m, ž 1979/76), člani (m, ž 1975/61), amaterji (1959/60), dame (1960 in starejše), veterani (1955 in starejši). Organizator te manifestacije, ki je tudi na prejšnjih izvedbah zabeležila velik uspeh, je SK Brdina z OpCin.
Za kategoriji baby sprint in miške bo proga krajša. Tekmovalci teh kategorij in dečkov se ne bodo udeležili vzporednega bike slaloma. Na le-tem pa bo nastopilo prvih 16 najbolje uvrščenih za moške in prvih .8 za
ženske v kategorijah naraščajnikov, mladincev, elanov, amaterjev, dam in veteranov. Točke za društveno lestvico bodo dodelili po tabeli T3 pravilnika FISI.
Organizator pričakuje množično udeležbo. Na lanski izvedbi je nastopilo 100 tekmovalcev, letos pa upajo, da bodo presegli to število. Vpisovanja so se sicer končala sinoči, interesenti pa se lahko višejo še pol me pred startom slaloma. Predvideno je bogato nagrajevanje; ki bo pol me po končanem vzporednem bike slalomu. Nagrajeni bodo namreč prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji in prvih pet uvrščenih društev. Zmagovalcem tako v moški kot ženski kategoriji pa bodo poklonili liCno trofejo.
Danes se torej v Velikem Repnu obeta zares zanimivo tekmovanje v tej, sicer mladi športni panogi, ki pa ima tudi pri nas zelo veliko privržencev. Naj omenimo tudi, da zaradi varnosti organizator priporoča vsem nastopajočim rabo varnostne Čelade.
V organizaciji društva Pedale iz Gorice bo jutri na sporedu že 12. mednarodna kolesarska dirka Gorica - Trst - Portorož, ki je dolga 100 km, namenjena pa je vsem kolesarjem, moškim in ženskam, aktivnim tekmovalcem in amaterjem v starosti od 15 do 65 let. Dirka nima izrazito tekmovalnega značaja, saj bodo priznanja prejeli vsi nastopajoči, nekateri (najmljaši in najstrejši udeleženec na primer) pa še posebna priznanja, ki ga bo prejelo tudi zmagovalno društvo.
Dirka se bo zaCela ob 10. uri na Korzu Italija v višini hišne številke 49, pot pa bo nato kolesarje vodila skozi Gardisce, Trzic, Sesljan in Trst proti državni meji s Slovenijo na Škofijah. Po slovenskih cestah bodo kolesarji peljali mimo Kopra, Izole in Pirana, cilj pa je v Portorožu, kjer bo sledilo nagrajevanje vseh sodelujočih in najboljših ter najbolj številnih društev.
Danes
Sobota, 27. majal995 KOŠARKA
MOŠKA Cl LIGA - FINALE »PLAV-OFF«
19.30	v Trstu, na Alturi: Servolana Latte Carso - Jadran TKB
MOSKADUGA
18.30	v Nabrežini: Sokol VVarm - Acli Ronchi; 18.45 v Dolini: Cicibona Mingot - Grado
PRVENSTVO »POMLAD«
18.15 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas Ts - Dom
NOGOMET
CICIBANI
17.30	na Proseku: Primorje - Esperia ODBOJKA
I.	MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor - Fos-salon, 20.30 na Opčinah: Korting - Le Volpi TRŽAŠKI POKAL
16.00	v Repnu: Sloga - Volley club
Jutri
Nedelja, 28. maja 1995 NOGOMET
ZA PRESTOP V PROMOCIJSKO LIGO
16.30	v Ronkah: Sovodnje - Zaule
ZA PRESTOP V PROMOCIJSKO LIGO
17.00	v Bazovici: Zarja - Azzanese ZA OBSTANEK V 2. AL
17.00 v Bagnarii Arsa: Bagnaria Arsa - Primorec
KOŠARKA
MOSKADUGA
II.	00 v Trstu, telovadnica »Suvich«: Scoghetto - Konto-vel
TENIS
ITALIJANSKI ZENSKI POKAL
15.00	na PadriCah: TC Triestino - Gaja B ITALIJANSKI MOŠKI POKAL
9.00	na Opčinah: TC Obelisco - Gaja GORSKO KOLESARSTVO
10.00	v Repnu: IV. Kraški bike slalom
KOLESARSTVO / 78. KROŽNA DIRKA PO ITALIJI
HOKEJ NA LEDU / KONČNICA V NHL
Švicar Richard kronal beg z etapno zmago
V skupni uvrstitvi še naprej vodi Tony Rominger - Tudi na ostalih mestih brez sprememb - Mario Cipollini odstopil
Detroit in Chicago samo še korak do finala konference
Pascassl Richardje na zmagovalnem odru (Telefoto AP)
NOVICE
Rydmark podpisal za LA Kings
LOS ANGELES (STA/AP) - Švedski hokejist, elan prvoligaša Maknoja in švedske državne reprezentance, Daniel Rydmark bo v prihodnjem letu zaigral za »Kralje« iz Los Angelesa. Petindvajsetletni Rydmark že pet let igra kot srednji napadalec Maknoja, v letošnji sezoni pa je v 25 srečanjih dosegel osem zadetkov in sedem podaj. Losange-leškim »lovcem« na nadarjene mlade igralce je Rydmark vzbudil pozornost že leta 1989, ko so ga tudi izbrak v šestem krogu »drafta«.
Filippini in Sanchez v polfinalu
BOLOGNA (STA/APA) - V četrtfinalu teniškega turnirja v Bologni z nagradnim skladom 303.000 dolarjev sta včeraj slavila Spanec sanchez, ki je premagal rojaka Burilla in Urugvajec Filippini, ki je ugnal Ceha Dosedela.
Izidi - osmina finala: Schaller (Avt/1) - VVilander (Sve) 6:4, 6:1; Alamai (Mar) - Boetsch (Fra/5) 6:4, 7:5; Rios (Čile) - Furlan (Ita/8) 6:4, 7:6; Philippous-sis (Avs) - Carbonell (Spa) 6:4, 7:6; Četrtfinale: Fihp-pini (Um) - Dosedel (Ceš) 6:4, 7:6 (7:2), Sanchez (Spa) - Burillo (Spa) 6:4, 6:4.
Hrvaška presenetljivo v finalu
DUSSELDORF (dpa) - V zadnjem krogu predtekmovanja svetovnega moštvenega pokala v tenisu v Dusseldorfu z nagradnim skladom 1.8 milijona dolarjev sta zmagi v rdeči skupini zabeležili reprezentanci Hrvaške in Španije. Tako so se Hrvati, ki so na tekmovanje prišli s povabilom organizatorjev, uvrstili v finale, kjer se bodo pomerih s Švedi. Goran Ivaniševič je v dvoboju proti Rusiji premagal Jevgenija Kafeljnikova s 6:4, 7:6 (7:4), Saša Hkšzon pa je presenetljivo ugnal Andreja Cesnokova s 4:6, 7:6 (7:4), 6:2. Hiršzon je šele 280. igralec na lestvici ATP, Cesnokov (številka 44) pa je v drugem nizu zapravil štiri zaključne žoge za zmago. Dvojica Ka-feljnikov - Olhovski je ugnala Ivaniševiča in Sariča s 4:3, 6:1 in 7:5. V dragem dvoboju se je Španija poslovila od tekmovanja s svojo prvo zmago. Spanci so z 2:1 premagali Nizozemce. Alberto Berasate-gui je bil boljši od Jacca Eltingha s 6:4 in 6-4, Sergi Braguera je ugnal Richarda Krajicka s 6:1 in 6:4, v dvojicah pa sta Haarhuis in Eltingh premagala Be-rasatguija in Carlosa Costo s 6:1 in 6:2.
Po porazu doma ima SAK le še točko prednost pred VSV
CELOVEC - Slovenski atletski klub (SAK) je s porazom proti predzadnjemu na lestvici LUV Gradec skorajda popolnoma zapravil prednost treh točk in s tem odlične možnosti za osvojitev naslova prvaka in napredovanja v 2. zvezno ligo. Moštvo trenerja Ivana Ramšaka je pred 350 razočaranimi navijači na domačem igrišču izgubilo tekmo proti Štajercem z 2:4, prednost pred drugouvrščeno ekipo VSV iz Beljaka pa se je tako zmanjšala na eno samo točko. Gostje so vodili že 3:0, preden da sta Eberhard (75.) in lippusch (84.) rezultat zmanjšala na 2:3. V 88. pa je LUV Gradec iz protinapada dokončno odločil tekmo v svojo korist. Na sporedu so še štiri tekme, SAK med dragim tudi še igra proti VSV in to na domačem igrišču. (I.L.)
Vrstni red po 24. kolu: 1. SAK 31, 2. VSV/Beljak 30, 3. WAC 28, 4. Voitsberg 28, 5. Marchtrenk 23, 6. Traun 19, 7. LUV Gradec 19, 8. SV Donau Linz 8.
ROVERETO - Mnogo truda za nič. S tem kratkim stavkom bi lahko strnili dogajanje na včerajšnji etapi gira, ki je predstavljala nekakšno »predjed« za etape v Alpah. 218 kilometrov dolgo etapo od Pieve di Centa do Rovereta je dobil Švicar Pascal Richard pred Kolumbijcem Olivie-rom Rinconom in Rusom Bobrikom. V skupni uvrstitvi ni prišlo do sprememb in Švicar Tony Rio-minger še naprej vodi z dobrimi tremi minutami prednosti pred Latvijcem Pjotrom Ugrumovim. Približno 60 kilometrov pred ciljem pa je odstopil Mario Cipollini, ki se je tudi včeraj zapletel v padec. Očitno mu je bilo po Četrtkovi diskvalifikaciji to dovolj, da se je odločil, da z dirko ne nadaljuje.
Prve tri ure se ni zgodilo nič pretresljivega, kmalu nato pa se je zaCel odločilni beg, v katerem je poleg kasnejšega zmagovalca sodelovalo še 14 kolesarjev. Richard je nato zdržal do konca, ob njem pa je vztrajal še Rincon, medtem ko je obema iz ozadja grozil Bobrik. Richard se je pravočasno odločil za zadnji napad in je brez težav slavil.
Danes je na sporedu prva res težka etapa od Trenta do Masocorta v Val Se-nalesu. Dolga je 240 km in ima tudi dva gorska cilja prve kategorije (Prelaz Pennes in Monte Giovo), pa tudi cilj je v strmini na nadmorski višini 2.004 metre. Višinska razlika med Startom in ciljem znaša 1464 m, strmina pa ponekod dosega 12%.
Vrstni red 13. etape (Pieve di Cento - Rovereto, 218 km): 1. Pascal Richard
(Svi - Mg Technogym) 5 ur 44 minut in 7 sekund, poprečna hitrost 38, 010 km na uro; 2. Oliverio Rincon (Kol) isti Cas; 3. Vladislav Bobrik (Rus) + 3; 4. Giuseppe Guerini (Ita) + 26; 5. Mariano Piccoli (Ita) + 48; 6) Davide Rebellin (Ita) + 1:22; 7. Claudio Chiappuc-ci (Ita); 8. Francesco Casa-grande (Ita)...15. Toni Rominger (Svi); 19. Pjotr Ugramov (Lat); 20. Evgenij Berzin (Rus) vsi v Času Re-bellina.
Skupni vrstni red po 13. etapi: 1. Toni Rominger (Svi - Mapei) 55 ur in 18 sekund, poprečna hitrost 38, 992 km na uro; 2. Pjotr Ugrumov (Lat) + 3:08; 3. Evgenij Berzin (Rus) + 3:16; 4. Francesco Casa-grande (Ita) + 3:20; 5. Claudio Chiappucci (Ita) + 5:12 itd.
ORLANDO - Tudi na drugi tekmi polfinala NBA je Orlando izkoristil prednost domačega igrišča in še dragic premagal Indiano. Pacersi so se tudi tokrat enakovredno upirali Magic-som in bodo v naslednjih dveh tekmah pred lastno publiko skušali izenačiti stanje na 2:2.
Orlando (1) - Indiana (3) 119:114
(2:0 v zmagah; 0’Neal 39, D.Scott 25 - 7:10 za 3, A.Hardaway 19, N.Anderson 17; R.Miller 37, Smits 19, McKey 16)
NEW	YORK
(STA/AP) - Hokejisti Detroita in Chicaga so v končnici severnoameriške profesionalne hokejske lige (NHL) že tretjič zapored slavili in so tik pred uvrstitvijo v finale zahodne konference. Chicago je po podaljšku s 3:2 ugnal Vancouver, medtem ko je Detroit veliko lažje, in sicer s 6:2, opravil s San Josejem.
Srečanje v Vancouvra je odločil Chris Che-lios, ki je v 7. minuti podaljška dosegel odločilni zadetek in novo zmago za Chicago. Srečanje so sicer bolje zaceli domači hokejisti in povedli v 19. minuti prve tretjine (R. Courtnall). Zanimivo je, da je bil
Kot že na prvi tekmi se je vse določilo šele v zadnjih minutah zadnje Četrtine. Nizozemec Rik Smits in neustavljivi Reggie Miller sta poskrbela, da je Indiana nadoknadila nekaj točk zaostanka in s košem plavolasega centra tudi prehitela Magicse (109:108) dve minuti in pol pred koncem. Toda takrat se je prava drama šele začela. Smitsu je odgovoril Shaquille 0’Neal, ki je v naslednji minuti dosegel pet točk (kar 17 v zadnji četrtini). S trojko Andersona je Orlando 14 sekund pred
pri Vancouvra v teh trenutkih izključen G. Courtnall zaradi »visoke palice«, kar pomeni, da so dosegli zadetek z igralcem manj, toda le 15 sekund pozneje, ko so bili domači še vedno številčno oslabljeni, je izenačujoči zadetek za goste dosegel Poulin. V dragi tretjini gledalci niso videli zadetkov, zato pa sta bila nadaljnja dva dosežena v zadnji. Spet so z zadetkom R. Court-nalla povedli gostitelji (53. minuta) in ko je že kazalo, da bodo minimalno vodstvo tudi obdržali do konca tekme, je Craven le 45 sekund pred iztekom srečanja izid izenačil.
V dragem srečanju se domači San Jose ni mo-
koncem povedel za 5 toCk, neukrotljivi Miller pa je z metom iz nemogočega položaja s trojko znižal na 116:114. Do konca je nato ostalo samo še nekaj sekund in Horace Grant je z novo trojko zapečatil usodo Indiane in poskrbel za drugo zaporedno veselje igralcev Orlanda.
Shaquille 0’Neal je po tekmi govoril predvsem o hladnokrvnosti Andersona: »Nick je letos v konCnici že večkrat odločil tekmo s trojkami v najbolj kritičnih trenutkih. Zadel je v Bostonu, v Chicagu in
gel resneje upirati razigranim hokejistom Detroita, ki so že v prvi tretjini z zadetkoma Sheppaida in Kozlova povedli z 2:0. Oba zadetka sta bila dosežena v 16. minuti srečanja. Rus Kozlov je nato v drugi tretjini vodstvo povišal na 3:0, dokončna odločitev pa je padla v prvih minutah zadnje tretjine, ko je najprej zadel še en Rus v vrstah Detroita Fedorov (41. minuta), le minuto zatem pa še McCartry. Po visokem vodstvu s 5:0 so gostitelji izid znižali na 2:5 (Whitney v 50. in Makarov v 52. minuti), minuto in pol pred iztekom tekme pa je končni izid na 6:2 postavil Ciccarelli.
tudi nocoj. Ko je metal, sem bil prepričan, da bo tudi zadel...« Trener Pa-cersov Larry Brovvn je bil kljub novemu porazu zadovoljen: »Ge bi kak trener ne bil zadovoljen z igro, ki smo jo prikazali na teh dveh tekmah, bi pomenilo, da je z njim nekaj narobe. Važno je, da še naprej verjamemo v lastne sposobnosti in da igramo, tako kot znamo. Tudi lani smo proti Knicksom izgubljali z 0:2, zatem pa zmagali v naslednjih treh tekmah in to je naš cilj tudi letos proti Orlandu.« (VJ)
_________KOŠARKA / KONČNICA V NBA_________
Orlando proti Indiani povedel z 2:0
Srečanje seje odločilo v zadnji četrtini - Zdaj bo dvakrat domačin Indiana
FORMULA INDY / 500 MILJ INDIANAPOLISA
Največji avtomobilistični spektakel tokrat brez Unserja in Fitlipaldija
\ M A POT J Sl - Pn clrnrai mo- In iacnn rla Pon cVoiorza čocno J-n no PoV+J Vo nnoPonVmr xr lonL-o-lV.	H1 ^ „ + — ^: 1
INDIANAPOLIS - Po skoraj mesec dni trajajočih treningih bo jutri v Indianapolisu že 79. dirka voznikov formule indy, znana pod imenom »Indy 500«. NajveCji avtomobilistični spektakel na svetu, kot Američani imenujejo to dirko, bo svojevrsten zlasti zato, ker se lanskemu zmagovalcu Alu Unserju ni uspelo kvalificirati za nastop, kar je prvi tak primer v zgodovini dirke. Prvič po letu 1962 se je tudi zgodilo, da na Startu ne bo nobenega predstavnika iz klana Unserjev. Al Unser starejši je dirko dobil petkrat, njegov brat Bobby trikrat, »Little Al« pa dvakrat. Da bi bila katastrofa za moštvo Penske, katerega elan je Unser, še toliko veCja, se na dirko ni uvrstil niti Emerson Fittipaldi, tako da moštvo, ki je lani prepričljivo osvojilo tako Indianapolis kot prvenstvo, na najpomembnejši dirki sezone ne bo imelo predstavnika. Unser in Fittipaldi sta v zadnjih dneh kvalifikacij poskušala vse, da bi se na dirko uvrstila. Od moštva Rahal Hogan sta si celo izposodila dirkalnika, saj je bilo kma-
lu jasno, da Penskejeva šasija za to dirkališče ni primerna. Kako zelo se posamezni tipi dirkališč med seboj razlikujejo, pove podatek, da sta Fittipaldi in Unser letos že zmagala tako na uličnem kot ovalnem dirkališču, a v Indianapolisu vseeno nista bila dovolj hitra.
Dirko bo s prvega štartnega mesta začel American Scott Brayton, ki je v kvalifikacijah dosegel povprečno hitrost 372.720 km/h. Družbo v prvi vrsti mu bosta delala specialist za velike ovale Nizozemec Arie Luyendyk, ki je to dirko dobil leta 1990, in Kanadčan Scott Goodyear, ki v letošnjem prvenstvu sicer ne nastopa. Najboljši novinec v kvalifikacijah je bil Brazilec Gil de Ferran, ki bo štartal kot 20., tudi letos pa bo nastopila Lyn St. James, ki je dosegla 29. Cas kvalifikacij. Vsega skupaj bo štartalo 33 avtomobilov. Izrazitega favorita za zmago kot običajno v Indianapolisu ni. Dosežki s treningov so lahko samo vodilo, približno tri ure dolga dirka pa je odvisna še od marsičesa drugega. Se kako pomembna je pravil-
na taktika postankov v boksih, saj je med dirko potrebno vsaj šestkrat zaviti po gorivo in sveža kolesa. Ker nobena dirka ne mine brez prekinitev z rumenimi zastavami, je za dirkača velika prednost, ce mu sicer načrtovan postanek uspe opraviti med eno od takih prekinitev.
Dirkači se seveda ne bodo borili samo za čast, saj bo zmagovalec prejel ček za dober milijon dolarjev. Poleg tega je razpisana še cela vrsta dragih nagrad. Američani ne bi bili Američani, Ce ne bi posebne nagrade razpisali za najpočasnejšega, ki se še kvalificira. Ce temu dirkaču uspe tudi zmagati, bo dobil še dodaten milijon dolarjev. Pet tisoč dolarjev je prejel celo Emerson Fittipaldi, in sicer kot zadnji, ki je izpadel v kvalifikacijah.
Dirka se bo začela ob 5. uri popoldne po našem Času, še prej pa bo 500.000 gledalcev na tribunah priCa tradicionalnemu ameriškemu ceremonialu s prepevanjem državne himne, pesmi Back Home Again
in Indiana ter sporočilom za dirkače in dirkacico: »Lady and gentlemen, start your engines!« (gospa in gospodje, prižgite motorje).
Startni vrstni red: 1. Scott Bray-ton (ZDA), 2. Arie Luyendyk (Niz), 3. Scott Goodyear (Kan), 4. Michael Andretti (ZDA), 5. Jacques Ville-neuve (Kan), 6. Mauricio Gugelmin (Bra), 7. Robby Gordon, 8. Scott Pruett, 9. Jimmy Vasser (vsi ZDA), 10. Hiro Macušita (Jap), 11. Stan Fox (ZDA), 12. Andre Ribeiro (Bra), 13. Roberto Guerrero, 14. Eddie Cheever (oba ZDA), 15. Teo Fabi (Ita), 16. Paul Tracy (Kan), 17. Ales-sandro Zampedri (Ita), 18. Bryan Herta, 19. Danny Sullivan (oba ZDA), 20. Gil De Ferran (Bra), 21. Hideši Macuda (Jap), 22. Bobby Rahal (ZDA), 23. Rani Boesel (Bra), 24. Buddy Lazier (ZDA), 25. Eliseo Salazar (Čile), 26. Adrian Feman-dez (Meh), 27. Erič Bachelart (Bel), 28. Christian Fittipaldi (Bra), 29. Lyn St. James (ZDA), 30. Carlos Guerrero (Meh), 31. Scott Sharp (ZDA), 32. Stefan Johansson (Sve), 33. Davy Jones (ZDA). S. Demšar
Ob 50-letnici izhajanja Primorskega dnevnika nudimo tudi tistim, ki še niso naročeni, izjemno priložnost, da postanejo stalni naročniki po ugodni ceni in da si ob tem zagotovijo posebno darilo, knjigo "Primorski dnevnik 1945-1995", ki smo ga ob tej priliki namenili samo našim naročnikom.
I
POGOJI:

ifP
M
I
■
liliji
*
m


6-mesečna naročnina (od 7.7. do 3 7.12.) stane 190.000 Lir.
V juniju pa boste Primorski dnevnik prejemali brezplačno.
Naročila sprejemamo samo na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 7796600) in Gorici (tel. 533382).
Ponudba velja do konca meseca maja.
ili
ti
H
Z
ti
V
ti
<
Pd
o
.
■■■E
MS«
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
V torek, 30. maja, ob 20. uri: B. Slade - OB LETU OSOREJ (SD).
SNG DRAMA, tel: 061/ 221-511
Danes, 27. maja, ob 20. uri: Jacccard-Schelling-Bertinelli - MESEČNIKI, za izven.
Gostovanje plesne skupine iz Švice.
V	ponedeljek, 29. maja, ob 19.30: J. B. P. Moliere -DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za abonma ponedeljek in izven.
LEVI ODER, tel: 061/221-511
Danes, 27. maja, ob 22. uri: E. Ionesco - INSTRU-
KC1JA, za izven.
MALA DRAMA, tel.: 061/221-511
Danes, 27. maja, ob 20. uri: M. fesih - LJUBITI, za
izven.
MGL, tel.: 061/210-852
Danes, 27. maja, ob 20. uri: T. Partljič - STAfERC V LJUBLJANI, za abonma sobota in izven. Predstava bo še v ponedeljek, 29. maja, ob isti uri, za abonma M in izven.
MALA SCENA MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 27. maja, ob 22.30: L. IVilson - ZAŽGI! Predstava bo Se v torek, 30. maja, ob isti uri.
SNG OPERA IN BALET, tel: 061/331-950 Danes, 27. maja, ob 19. uri: LeoS Janaček - JENU-FA. Predstava bo še v torek, 30. maja, ob isti uri.
V	ponedeljek, 29. maja, ob 15. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR. Razprodano!
FESTIVAL PRODUKCIJ GLEDALIŠKE IN LUTKOVNE SOLE
pri ZKOS GELS KODUM prikazuje 1995: danes, 27. maja:
DVORANA ZKOS, Beethovnova 5
ob 19. uri: PENZION LOBANJA -1. del (1. letnik,
mentorja Barbara Hieng Samobor in Jan Zakonj-
DVORANA KEMEITKONA, Slovenska 53 ob 21. uri: POZABLJENA VEŽA (1. letmik, mentor Ivan Peternelj);
DVORANICA ZKOS, Beethovnova 5 ob 22. uri: HOTELSKE SOBE - 2. del; ob 23. uri: ZADOŠČENJE (1. letnik, mentorica Stanislava Bonisegna);
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE,
tel.: 061/312-860
Danes, 27. maja, ob 21. uri: Jean-Genet - LE BALCON
LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER
Danes, 21. maja, ob 17. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven.
CELJE
SLG CELJE, tel: 063/25-332 Danes, 27. maja, ob 17. uri: W. Shakespesre - BENEŠKI TRGOVEC, za abonma Sobota popoldan in izven.
V	ponedeljek,'29. maja, ob 11. uri: C. Goldoni-A. Rozman - SLUGA DVEH GOSPODOV, za abonma Čebelica 1. Predstava bo še v torek, 30. maja, ob 10. uri, za abonma Čebelica 3.
KOPER
GLEDALIŠČE KOPER
IH. FESTIVAL PLESA IN GLEDALIŠČA
Danes, 27. maja, ob 20. uri: KAJ JE NOVEGA? MO-
MARIBOR
SNG DRAMA, tel.: 062/ 221-206
Danes, 27. maja, Stara dvorana ob 19.30: E. Albee
- KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF, za abonente in
izven.
SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/221-206
V	nedeljo, 28. maja, Velika dvorana ob 17. uri: G. Verdi - TRUBADUR, za abonente in izven. Predstava bo še v torek, 30. maja, ob 19.30, za abonente in izven.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TPST
Gledališče Rossetti
Danes, 27. t.m., ob 20.30 (red prost) gostovanje Stalnega gledališča iz Veneta z Molie-rovo komedijo »Namišljeni bolnik«. Igrajo Giulio Bosetti, Marina Bonfigli in Antonio Salinas. Režija Jacques Lassalle. Predstava v abonmaju: odrezek št. 5. Predprodaja je v teku.
Ponovitev jutri, 28. t. m., ob 16.00 (red druga nedelja) - zadnja ponovitev.
Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
Gledališče S. PellicofUl. Ananian 5/2) Danes, 27. t.m., ob 20.30 bo skupina študentov Zavoda združenega sveta »Italiana Drama* uprizorili »Dnevnik Ane Frank« , v
režiji Petra Samaranayake. Vstop prost. Večje skupine se lahko predčasno najavijo telefonsko g. Paoli na št. 3739111.
Gledališče Miela
Niz prireditev Ipermiela: V ponedeljek, 29. t.m., ob 21.00 - Film »Naravni morilci« (ZDA 1994) Olivera Stona, igrajo Woody Herrelson, Juliette Levvis, Robert Downey jr., Tommy Leejones.
V	torek, 30. t.m., ob 21.00 - Film »Smoking« (Francija 1993) in v sredo, 31. t.m., ob 21.00 - »No smoking« (Francija 1993) Alaina Re-snaisa. Igrajo Sabine Azema in Pierre Arditi.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Ecco mormorar 1’onde
V	Četrtek, 1. junija, ob 20.30 koncert ansambla Clemencic Consort.
V	torek, 6. junija, ob 20.30 koncert Akademije antične glasbe iz Moskve.
KOROŠKA
CELOVEC
Koroška hala (Sejmišče): do 1. julija 1995 je ob 20.00 na sporedu muzikal »Cats». Umik: vsak dan (razen ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah in nedeljah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek (ob 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so predstave v angleščini. SENTPRJMOZ: v Kulturnem domu bo danes,
27.	t. m., ob 20. uri predstava »Marička«. LEDINICE: v Kulturnem domu bo danes, 27. t. m., ob 20. uri koncert ansambla Drava. OBIRSKO: pri Jerebu bo danes, 27. t. m., ob 14. uri nagradno keglanje.
DOBRLA VAS: V kulturnem centru bo jutri,
28.	t. m., ob 15. uri koncert »Ko nova pesem zazveni«.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
CAFE TEATER, Miklošičeva 1
Danes, 27. maja, ob 22. uri:
ZADNJA SOBOTA - Večer šansonov z Vilo Mavrič, maestrom Bomtom Lesjakom in gostoma Petro Gačnik (violina) in Brankom Rožmanim (harmonika)
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	ponedeljek, 29. maja, ob 11. uri: predstavitev monografije ANDREJA JEMCA avtorja dr. Jureta Mikuža.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/^32-288
Danes, 27. maja, ob 20. uri: W. Shakespeare - TEMPEST v izvedbi Sex S- Violence the-atre. Predstava bo še v ponedeljek, 29. maja, ob isti uri.
V	sredo, 31. maja, ob 21. uri: pesniški veCer ALEŠ STEGER.
INFORMACIJSKI CENTER MODERNE GALERIJE
V	torek, 30. maja, ob 19. uri: ZELMIR KOSCE-VIC - Kartografi (predavanje z diapozitivi).
ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE,
Trg francoske revolucije 7
V sredo, 31. maja, ob 10. uri: predavanje dr. KARLA RUPPERTA - Novi izzivi prostorskega planiranja v deželah Evropske unije.
BLED
Danes, 27. maja, športna dvorana ob 13. uri: 2. SREČANJE IN PROSLAVA 50. LETNICE.
VELENJE
Danes, 27. maja:
- poslikavanje podhoda pri posti;
-od 18. ure na Velenjskem gradu, nastopajo: DADDVS PUDDING, PET AMBULAN-CE, VOLKOVI, LOLITA IT'S NOT FOR ŠALE, MARKO RRECEL, MAMOJERAC, EGO MALFUNCTION, DEMOLITION GROUP.
NOVA GORICA
2. SLOVENSKI VIDEO SEJEM
27.	maja, od 10. do 20. ure
28.	maja, od 10. do 17. ure
stavba primorskega dramskega gledališča
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TPST
Trg Unita
Drugi Trg Guttenberg - Knjižni sejem bo trajal do nedelje, 4. junija 1995. Jutri,v nedeljo, 28. t.m.,dan mladinske knjige.
OPČINE
Dom Brdina (Proseška ul. 109) v petek, 9. junija, ob 20.30 »Mamila: potreba po odvisnosti in potreba po rasti«. Predavala bosta dr. Danilo Sedmak in Dario Grison.
V goriški Katoliški knjigami
RAZSTAVLJA do 10. junija DEMETRIJ CEJ
(na sliki, foto Studio Reportage).
SLOVENIJA
m
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
V	sredo, 31. maja, ob 19.30: 49. LETNI KONCERT. AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA TONE TOMŠIČ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI.
GALERIJA TIVOLI
V	torek, 30. maja, ob 19. uri: koncert SVAVA BERNHARDSDOTTIRA, MATEJA ŠARCA, ANDREJA JARCA in IGORJA ŠKERJANCA.
CEUE
21 MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL do 28. jmaja
SLOVENSKA FILHARMONIJA V nedeljo, 28. maja, ob 11. uri: koncert PIHALNEGA ORKESTRA.
NOVA GORICA
FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN KOSTANJ O VICA
Danes, 27. maja, ob 20. uri: VECER IZBRANIH NARODNIH IN UME-
TNIH PESMI. Nastopa TRŽAŠKI OKTET.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA Danes, 27. maja, ob 17. ari: revijo godalnih, komornih in pihalnih orkestrov primorskih glasbenih Sol.
VELENJE
KC IVANA NAPOTNIKA Danes, 27. maja, cerkev sv. Martina, ob 19. uri: koncertna masa mešanega pevskega zbora SANCTA FAML-LIA (Nizozemska).
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z.
MODERNA GALERIJA Razstava izraelskega umetnika ZVIJA GOLDSTEINA je na ogled do 11, junija.
GALERIJA AVLA, Trg republike 2 Razstava MILJENKA in MAJE LICUL je na ogled do 6. junija.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava slik KLEMENTINA GOIIJA je na ogled do 28. maja.
GALERIJA COMMERCE,
Einspielerjeva 6
Razstava pastelov in akvarelov MAJE PAIC -KVEDER je na ogled do 2. junija.
KI-CENTER KRIŽANKE Razstava PUBLIKACIJ IN PREDSTAVITEV IZDELKOV ZNANSTVENO - RAZISKOVALNEGA DELA FILOZOFSKE FAKULTETE V LETU 1994.
IDCO, Igriška 5
Razstava ANDE KLANČIČ - Zračna Čipka je na ogled do 6. junija.
GALERIJA PIC LEK
Razstava olj, akrila in slik na svili KATJE BOLCI-NA-NAGELSCHMIED je na ogled do 16. junija. KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava JOŽETA BARACHINIJA je na ogled do 1. junija.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
Dokumentarna razstava NISEM MISLIL POSTATI VODJA... JOSIP BROZ TITO V MOSKVI LETA 1937.
GALERIJA SOU KAPELICA,
Razstava kiparja DARIJA KREUHA je na ogled do 31. maja.
ZALOZBA MLADIKA, Šubičeva 10
Razstava MALI MALARJI je na ogled do 1. junija.
KI CENTER KRIŽANKE,
Trg francoske revolucije 7 Razstava PUBLIKACIJ IN PREDSTAVITEV IZSLEDKOV ZNANSTVENO - RAZISKOVALNEGA DELA FILOZOFSKE FAKULTETE V LETU 1994 je na ogled do 3. junija.
BREŽICE
GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA
Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 4. junija.
CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD
Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija.
JESNICE
RAZSTAVNI SALON DOLDC
Razstava LIKOVNA USTVARJALNOST UČENČEV OSNOVNIH SOL OBČINE JESENICE IN KRANJSKA GORA je na ogled do 7. junija.
KOPER
GALERIJA LOŽA, Titov trg
Razstava ENZA CUCCHIJA je na ogled do 30. maja.
KRANJ
MESTNA HIŠA
Retrospektivna razstave MILANA BATISTE z naslovom Jedkanica.
MARIBOR
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Razstava GARVJA BUKOVNIKA.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA
Razstava skupine MI (Irena Cuk, Darko Gobja, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek in Oto Rimele) je na ogled do 1. junija.
NOVA GORICA
KULTURNO DRUŠTVO STUDENCI Retrospektivna razstava PAVLA MEDVEŠČKA je na ogled do 6. junija.
NOVO MESTO
GALERIJA VISTA 21
Razstava fotografa DEJANA HABICHTA - Zodiak je na ogled do 15. junija.
VELENJE
RAZSTAVIŠČE GORENJE SERVIS, Partizanska 12
Razstava slik ALBINA POLAJNARJA je na ogled do 17. junija.
VRHNIKA
CANKARJEV DOM
Razstava hkovnih del s 13. OTROŠKE PETKOV-SKOVE LIKOVNE KOLONIJE.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TffST
Občinska umetnostna galerija (Trg Unita): do
15.6. je na ogled razstava »Od boja do svobode -Trst 1943-1945« (umik: vsak dan 10.00-13.00, 16.30-18.30). V galeriji Teigesteo pa je na ogled prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti (umik: vsak dan 7.00-22.00).
Občinska galerija Costanzi: do 4.6. je na ogled razstava »Anita Pittoni«.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben.
Galerija Cartesius: do 2.6. razstavlja tržaški slikar Carmelo Vranich. Umik: vsak dan od 11.00-12.30 in od 16.30-19.30, ob nedeljah od 11.00-13.00. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: V ponedeljek, 29. t.m. bo ob 18. uri odprtje antološke razstave slikarja Fulvia Juricica.
Galerija Ari Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicebija.
Art Galery: do 4.6. razstavlja slikar Tomo Vran. Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov.
REPEN - Kraška hiša Do 28. t. m. bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih nos. Ur-
nik: 11.00-12.30,15.00-18.00.
GORICA
Kulturni dom: do 31. t.m. razstavlja svoja dela slikar Oskar Beccia.
Galerija Katoliške knjigarne: do 10.6. je na ogled razstava slikarja Demetrija Geja.
ŠTANJEL
V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Umik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: Do 18.6. je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bernharda Cella Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Bri-gitte Kordine in Huberta Matta. KunstforumfVillacherstrasse 8/II): do 3.6. je na ogled razstava del Rudija Stanzla.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potrč, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina.
FJK
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
V	četrtek, 8. junija (red A) premierska predstava opere G. Donizettija »Ljubezenski napoj« (L’Elisir d’amore). Predprodaja vstopnic in rezervacije od torka, 30. t. m. dalje.
Blagajna dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19.
Avditorij Muzeja Revoltella
V	ponedeljek, 29. t. m., ob
18. uri recital sopranistke Stefanie Donzelli. Vstopnica 5.000 lir.
Gledališče Miela Danes, 27. t. m., ob 21. uri večer posvečen mladim gla" sbenikom. Nastopili bodo »Jimmy Joe & The Voungs«, »Tam Tam Radio« in »Tran-silvania«.
Pivovarna Forst
V	ponedeljek, 29. t.m. finalno srečanje »Minifestivala tržaške popevke«. Laboratorij P - bivša umobolnica Trst
vabi v nedeljo, 28. t.m., ob 22. uri na koncert skupine »2227» iz Ljubljane ob izidu zadnjega CD. Ob 20. uri bo otvoritev razstave grafitov, plakatov, stripov in fotografij ter predvajanje videospotov skupine Strip Gore. OPČINE Prosvetni dom Danes, 27. t. m., ob 20.30 celovečerni koncert MPZ Tabor pod naslovom »Pesem za vas«. Dirigent prof. Sveto Grgič.
DOBERDOB
Občinski park
Danes, 27. t. m., ob 19.30 koncert Pihalnega orkestra Kras, solistov in DZ Jezero. Jutri, 28. t. m., ob 18. uri koncert Godbe Viktor Parma iz Trebč, Občinske godbe iz Turjaka in Godbe Rossini iz Castions di Strada.
JEDILNIK
V
Za vsak dan
Ponedeljek: špinačna juha, zapečeni rezanci s skuto, berivka
Torek: kostna juha z vlivanci, rižota z lignji, rdeča pesa v solati
Sreda: golaževa juha, palačinke s sirom, kompot iz suhega sadja
Četrtek: krompirjeva rulada z mesnim nadevom, sestavljena solata
Petek: cvetačna juha, rižev narastek, gosti sok Sobota: goveja juha z zdrobovimi žličniki, sesekljan zelenjavni zrezek, paradižnikova solata, jabolka v omle-tnem testu
Nedeljsko kosilo
goveja juha s špinačnim ponvičnikom, piščanec po baskovsko, zelena solata, ananasova torta
PiSCanec po baskovsko je španska specialiteta, ki jo pripravljamo nekaj več časa, je pa zelo okusna in ljubiteljev perutnine ne bo razočarala. Za Stili osebe vzamemo dober kilogram težkega piščanca, 800 g paradižnikov, 2 zeleni, sveži papriki, 2 srednji čebuli, 3 stroke česna, 5 žlic olivnega olja, pol skoledice vroče kokošje juhe (lahko upombimo jušno kocko], žličko soli, noževo konico grobo mletega črnega popra, žličko sladke paprike, 250 g podolgovatega riža Piščanca operemo, osušimo in razrežemo na osem kosov. Paradižnike olupimo in zrežemo na četrtine; papriko mzpolovimo, očistimo in zrežemo na rezine. Čebulo in česen zrežemo na kocke. Kose piščanca z vseh strani zlato opečemo na segretem olju, dodamo čebulo in česen in pražimo, da čebula postekleni, dodamo paradižnike, papriki, zalijemo z juho, posolimo in popopramo ter v pokriti posodi na majhni vročini pol ure dušimo. Biž oplaknemo, dobro odcedimo in opražimo na žlici olja. Prilijemo dvojno količino slane vode in ga v pokriti posodi kuhamo 20 minut, potresemo s sladko papriko in premešamo. Naložimo ga v servirno skledo, nanj pa meso in zelenjavo.
Ananasova torta
4 jajca stepamo z metlico za sneg in počasi dodajamo 150 g sladkorja ter eno vrečko vanilijevega sladkorja, dokler ne dobimo ppnaste kreme. Pomešamo in presejemo 100 g moke, 50 g gustina, pol žličke pecilnega pmška in ob počasnem mešanju dodajamo pripravljeni kremi. Vmes vmešamo še 30 g raztopljenega surovega masla. S testom napolnimo model za torto, katerega dno smo prej premazali z maščobo in potresli z moko. Pečemo 20 minut pri temperaturi od 180 do 20tfC. 4 do 5 rezin ananasa iz konzerve razrežemo na majhne kose, 3 rezine pa zrežemo na štiri dele. Veliki žlici soka dodamo 1/41 vode. 40 g gustina zmešamo s 4 žlicami ananasovega soka. Dodamo z vodo zmešanemu soku, ki smo ga zavreli. Gladko zmešamo, pustimo, da se krema ohladi, in ji dodamo na koščke zrezan ananas. Trdo stepeno smetano pomešamo s sladkorjem in polovico dodamo ohlajeni kremi. Biskvit po dolgem dvakrat razrežemo, pokapamo z rumom, namažemo s kremo in pokrijemo. Strani in površino torte namažemo s stepeno smetano in obložimo z ananasom ter okrasimo s smetano. Namesto ananasa lahko upombimo tudi drugo sadje iz kompota, sok kompota pa pri kuhanju kreme z Guštinom. Zdaj je že čas, da pombi-mo vloženo sadje, saj bo kmalu na voljo sveže. Pmv gotovo je kje zdaj v omari še kakšen kozarec marelic ali breskev, ki jih lahko uporabimo namesto ananasa. Dobre so tudi jagode v kompotu; za okras pa vzemimo nekaj svežih.
REKLI SO O HRANI
Popoln okus
Pesnik Franz Werfel (1890-1945), ki je v svojih delih oznanjal pacifizem in se zavzemal za spoštovanje med ljudmi in narodi, se je zelo resno ukvarjal tudi z modrovanjem o jedi in s kuhinjsko metafiziko.
V svojem delu Zvezda nerojenih je razpredel globokoumna razmišljanja: Vsaka jed, ki jo zaužijemo, ima dvojni pomen. Najprej je doživetje za naš okus, potem pa zadosti telesno potrebo po kalorijah. Doživetje okusa je odvisno samo od bistva jedi, zadoščenje potrebe pa od njenih sestavin. Med bistvom in snovjo je nedvoumen filozofski razloček, kajti snov je paC samo snov, bistvo pa je preoblikovana snov, snov povzdignjena na potenco ideje.
O tem, kakšna naj bo »snov, povzdignjena na potenco ideje«, so si mnenja zelo deljena. Za nekatere se zaCne dobra hrana Sele pri ostrigah, kaviarju in prefinjeno zacinjeni gosji pašteti, za druge pa je že krompir v oblicah s svežim maslom, pripravljen Cisto po domače, pravi užitek. Srečen je, kdor lahko uživa v.obeh smereh, in sicer vsako ob svojem Času. Tisti, ki ima izurjen okus, bo užival preproste jedi s prav tolikšnim veseljem kakor najbolj pretanjene kuharske umetnine. Menda je VVerfel tudi dejal, da »tudi na tem področju z vajo lahko dosežemo veliko«. Samo redki srečneži pa imajo »popoln okus«, ki je prav tako nevsakdanji kakor v glasbi »popolni posluh«.
ZAČIMBNE RASTLINE
Nepogrešljiv ščepec vonja in okusa
Janež - prijatelj krvi
Janež - pimpinella ani-sum - je enoletna rastlina iz družine kobulnic. Njegova pradomovina sta Egipt in Mala Azija, zdaj pa ga gojijo skoraj po vsej Evropi.
V antiki je bil janež priljubljeno domaCe zdravilo. Opisovali so ga kot prijatelja krvi in mu pogosto rekli kar »krvno zelišče«, ker zmanjšuje krvavitve iz nosu, sečevodov, maternice in pomirjujoče vpliva tudi na Črevesje ter zavira dirsko in grižo. V kuhinji uporabljamo janeževa semena, cela in zmleta. Imajo sladkast okus, ki je precej močan in vsiljiv, zato moramo biti previdni pri uporabi.
Uporabljamo ga predvsem za pripravo peciva in posebnih vrst kruha, za sladke narastke in pudin-
ge, pa tudi za nekatere vrste nežnejše zelenjave, na primer mlad grah ali korenček. Nepogrešljiv je pri pripravi Čajev za ublažitev trebušnih in Črevesnih težav. Seveda pa ne gre brez janeža pri pripravi janeževih upognjencev.
Janeževi upognjenci
Potrebujemo: 3 jajca, 120 g sladkorja, 100 g moke, cel jane*ž za posip, malo olja in moke za pekaC.
Jajca penasto stepemo, dodamo sladkor in stepamo naprej, da dobimo kremasto maso. Narahlo ji primešamo moko. Z žličko polagamo testo v majhne kupčke na namaščen in pomokan pekač. Ko se kupčki razlezejo, jih potresemo z janežem in spečemo v peCici, segreti na
200 stopinj. Ko ob robovih rahlo porjavijo, so pečeni. Se tople poberemo iz pekaCa in vsakega posebej upognemo Cez kuhalnico. Ko se ohladijo, otrdijo. Hranimo jih v dobro zaprti škatli.
(Rim. anisum) Janež
Vitamini
Naša prehrana mora vsebovati tudi vitmine, Čeprav jih potrebujemo v majhnih količinah. Ce kakšnega vitamina v hrani primanjkuje, nastopi bolezen, imenovana avitaminoza. Ce pa kakšnega vitamina v hrani ni v zadostni količini, se pojavi slabša odpornost organizma, poslabša se delovna storilnost, nastopi utrujenost in brezvoljnost. Prevelike količine vitaminov, navadno v obliki vitaminskih preparatov, pa povzročajo hipervitaminozo.
ZaCnimo pri: VITAMIN A
kje
-ribe
-jetra
-mleko in mlečni izdelki jajčni rumenjak
-koruza
-korenje
-pesa
-paradižnik
pomen
-pospešuje rast -zvecuje odpornost proti nalezljivim boleznim
-skupaj z vitaminom D -jamči za pravilno gradnjo kosti potreben za dober vid
bolezni zaradi pomanjkanja
-zastoj v rasti -hujšanje
-kurja slepota -sušenje roženice
-izpadanje las
-ohrovt
-zelje
-špinača
-marelice
-breskve
-melone itd.
Dobro je vedeti, da je vitamin A občutljiv na kisik, zato mora biti pri kuhanju živil posoda pokrita. Veliko tega vitamina se izgubi pri praženju in pečenju.
Rubriko je pripravila: Katarina Lavš
Pijače • takšne in drugačne
Fizzi
so zmešane Sumeče pijače iz ledu, beljaka, limoninega soka, sladkorja ali sirupa in alkohola. Tem sestavinam primešamo še peneče vino ali sifon. Namesto beljaka lahko uporabimo tudi celo jajce. Serviramo takoj. Kozarec za fizz mora biti visok, ozek, na tankem peclju ali tudi kelih na močnejšem peclju s široko Čašo.
Fizz s šampanjcem
1 kozarček limoninega soka, 2 žlički sladkorja, 1 kozarec penečega vina, 6 do 8 kock ledu (beljak za fizz s šampanjcem opustimo). Vse sestavine nekaj sekund mešamo z električnim mešalnikom, zlijemo v kozarce in dodamo peneče vino.
Praznični fizz
1 kozarček limoninega soka, 2 žlički sladkorja, 1 kozarček konjaka, 1 beljak, pol kozarčka sladke smetane, 5 do 8 kock ledu. V mešalnik damo najprej malo zdrobljenega ledu, precejen limonin sok, sladkor, konjak, smetano in beljak. Nekaj sekund meSamo z električnim mešalnikom. Zlijemo v kozarce, dodamo sifon in kocke ledu.
Fizz po mornarsko
1 kozarček limoninega soka, 1 žličko sladkorja, 11/2 kozarčka belega ruma, 1 beljak in 8 do 10 kock ledu nekaj sekund mešamo z električnim mešalnikom; zlijemo v kozarce, dodamo sifon in rezino limone.
SOPHIA LOREN
V kuhinji z ljubeznijo,.,
Namesto lovorovega venca špageti z lovorom
Moram priznati, da se mi je zamenjava zdela posrečena m zato sem hotela dobiti recept. Zapsila sem ga in vam ga z veseljem posredujem, da se boste lahko prepričali o Čudoviti aromi lovora v omaki, s katero boste lahko zacinili Špagete.
V kozici segrejte za 6 oseb 4 žlice olja in za oreh ssuro-vega masla. V segreti maščobi popražite eno ali dve sre-dnej veliki Čebuli, ki ste jih na drobno narezali.
Ko čebula zarumeni, dodajte Se 300 g olupljenih paradižnikov, ducat lovorovih listov, sol, poper, ki ste ga pravkar grobo zmleli in pol žličke cimeta. Pustite kuhati deset minut, tako da se zmešajo rzalicne arome. Iz tega nastane sijajna, neo-biCaajna omaka, s katero boste lahko zacinili 600 g Špagetov.
O mojem prvem srečanju z avocadom
Ko sem prišla prvič v Združene države, da bi snemala film,-sem šla stanovat v sijajno vilo režiserja Charlesa Vidarja na Beverly Hills. Tam sem se prvič srečala z avocadom, tem radodarnim sadežem, in sem ga prvič tudi jedla. Vrt jih je bil poln in med listi mi je vsak dan mežikalo na desetinein desetine avocadov... in jaz sem jih nabirala. Med različnimi nasveti in recepti ameriških prijateljev sem poskušala kakor običajno izbrati najboljšega in mu dodati nekaj svojega. Ko je avocado ravno prav zrel, ga razpolovite, mu odvzamete pečke, v vdolbinico pa spustite polno žličko tele omake: zmešajte olje, nekaj kapljic aromatiziranega kisa, gorčico in sesekljan peteršilj. Količine sestavin so odvisne od vašega okusa. Tako pripravljene avocade postavite v hladilnik in ponudite hladne.
Foto: Secchiarolli
KUHARSKI SLOVARČEK
V kuharskih receptih pogosto naletimo na izraze, katerih pomen nam je manj znan, se pa v mednarodni kuhinji večkrat uporabljajo. Nekaj smo jih zbrali in na kratko opisali.
HHHH	Hladetina
Meso vsebuje med drugim tudi klejaste snovi, ki jih je največ v telečjih nogah, svinjskih parkeljcih, svinjski kozi, telečji in svinjski glavi in kokošjem mesu. To je beljakovinasta snov, ki se s kuhanjem izlušči v juho in je lahko prebavljiva. Ko se ohladi, se strdi v žolcasto tvarino in ob tem veže veliko količino tekočine. Strjeno imenujemo žolca ali hladetina.
HHHH	Hlajenje
Za neoporečno kakovost mesa in mesnih izdelkov, pa naj bodo namenjeni za zmrzovalno skrinjo ali razsol in dimljenje, je zelo važno pravilno hlajenje in zorenje mesa. Neohlajeno in nedozorelo je manj okusno in se hitreje kvari. Napako naredi vsak klavec, ki v enem dnevu opravi vse - od klobase do salam. Ce se meso ne shladi v kosteh, je Se posebno nevarno, saj se lažje okuži z raznimi klicami, ki poznejšim izdelkom niso v prid. Med hlajenjem v mesu potekajo kemične spremembe, ki so za njegovo obstojnost in okusnost nujne. Spremembe v mesu se začnejo takoj po zakolu. Najprej mišičje otrpne, meso postane trdo. Kmalu začne otrplost popuščati, meso se počasi mehča. Pri tem se krvni sladkor spreminja v mlečno kislino, ki je pogoj za trajen in dober izdelek.
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Sobota, 27. maja 1995
IZLET ZA KONEC TEDNA
V Bevkovi domačiji se je ustavil čas
S Kojce se ponuja širni razgled po osojni Primorski
Čeprav na izletniški karti Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, ki v merilu 1 : 50.000 ponuja pogled na obe območji, na Kojco ni vrisana nobena označena pot, ni treba obupati. Lahko bi jo ubrali kar naravnost navzgor po zaraščenih strminah, vendar je ta možnost le za tiste, ki bi vsekakor radi zašli in se zapletli v težko prehodno gošCo. Čeprav karta kaže drugaCe, drži na vrh veC označenih poti. Ena se odcepi s ceste med Orehkom in vasjo Kojca na južni strani gore, vzhodnega grebena se drži pot s prevala Vrh Ravni, najbolj strma pa je pot iz Zakojce.
Poti se v vrhnjem delu pod plečatim vrhom Kojce združijo. Za vzjaon potrebujemo, odvisno od izhodišča, uro in pol do dve uri časa. Ce nismo pozorni na markacije, se čas hoje lahko občutno podaljša, vzpon na Kojco pa postane povsem raziskovalne narave.
Najlepše izhodišče za vzpon je Zakojca, vas pod severnimi pobočji
gore. Pravzaprav je Zakojca več kot le izhodišče: v spodnjem delu vasi si lahko ogledamo domačijo, na kateri je odraščal France Bevk. Hiša je obnovljena, vendar še vedno taka kot v pisateljevi mladosti. V pritličju so kuhinja, soba s čevljarskim kotičkom, dve kamri in skedenj. Podstrešje je preurejeno, stare slike, knjige in drugi pre-
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21.3. - 20.4.: V družbi boste doživeli veliko prijetnih novosti, medtem ko se v domačem gnezdecu ne bo zgodilo niC posebnega, čeprav spremembe niso le zaželene, marveč celo nujne.
BIK 21.4.- 20.5.: Drugim boste godili, sebe boste zanemarjali. Ce boste v tej smeri nadaljevali, vas bo kmalu pozabil tudi nekdo, ki ga vaša usmerjenost navzven potiska v tesnobno žalost.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Ne nasedajte črnim slutnjam; vzemite se čas za razmislek, posvetujte se z izkušenimi, in ni vrag, da se ne boste izognili dogodku, za katerega menite, da vam je usojen.
RAK 22.6. - 22. 7.: Ne boste se odzvali povabilu,-raje boste odplesali po svoje. Vi že veste, zakaj. Ve, ali vsaj sluti, pa tudi nekdo, ki mu vaše samostojne poti postajajo vse bolj sumljive.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Se malo morate potrpeti, pa boste zaužili vse tisto, o Čemer sanjarite. Velikih stvari se ne da izzvati; malce pomaga sreča, se bolj pa strpno čakanje in modra ravnodušnost.
DEVICA 24 8. - 22.9.: V ljubezenskem gnezdecu vse preradi delujete po načelu: preden daste, zahtevate zagotovilo, da boste dobili vsaj toliko. Tokrat dajte kar tako in zgodil se bo čudež.
m
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Čeprav bo malce boleča, vaša nova izkušnja ne bo zaman - iz nje se boste naučili marsikaj o sebi, zato bo vaša naslednja poteza zagotovo manj tvegana in uspešnejša.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Skušali se boste osredotočiti na neopravljene naloge, vendar vam bodo misli vseskozi uhajale v naravo, kjer se v lahkotni oblekci sprehaja vaša nova simptija
STRELEC 23.11.-21.12.: V vaši bujni domišljiji se bodo odigravale prekrasne vizije, Id pa jih niti približno ne boste skušali speljati v resničnost. Ni treba; saj so vendar že resnične.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Na sprehodu po novih poteh boste naleteli na staro simpatijo, obnovili spomine, pogreli vajina Čustva ter si zaželeli ponovitve vsega lepega. Privoščita si!
VODNAR 21.1. -19. 2.: V ljubezenskem gnezdecu vam bo končno uspelo zgladiti nek trdovraten problem, ki vama je črnil dneve, oteževal noči in vama grozil z nevarnostjo dokončne ločitve.
RIBI 20.2. - 20.3.: Nek dogodek vas bo naelektril do skrajnosti, zato bo nocoj v ljubezenskem gnezdecu divje in vroče. Prestali boste vse bliske in grome in pristali naravnost v nebesih.
Pogled s Potezna na Zakojško grapo in Kojco
dmeti na njem pa pripovedujejo o Bevkovem življenju. Domačijo si lahko ogledamo vsak dan od 9. do 16. ure. KljuC je na turistični kmetiji pri Flandru v srednjem delu vasi, ki je prav tako vredna postanka. Obiskovalcem ponuja domačo hrano, po vnaprejšnjem dogovoru (065/79-800) pa tudi možnost jahanja. Zanimiva je tudi pot v Zakojško grapo, kjer se v strminah pod Poreznom in Otavnikom skriva pet zapuščenih domačij, v strugi potoka Porezen pa več slapov.
Ce se odločimo za vzpon na Kojco, nam kmalu nad zadnjimi hišami vasi smerna tabla "svetuje pot na desno. Ker je v nadaljevanju precej strma -markacije kažejo kar naravnost navzgor po strmem travniku, na katerem se pot izgubi - gremo lahko do prevala Vrh Ravni in po bolj udobni stezi proti vrhu.
Zaradi svoje osamljene lege je Kojca zelo razgledna gora. Pravijo, da je votla in da je v njej jezero, ker je pod njo toliko izvirov. Med vzponom po vzhodnem grebenu se na eni strani odpira Cerkljansko hribovje, na drugi seže pogled do
Spodnjih Bohinjskih gora. Z obsežnega vrha Kojce lahko med drevesi ujamemo poglede na severno stran, globoko navzdol proti Zakojci in Za-kojški grapi, nad katero kraljuje Porezen. Pogled na drugo stran neba se razleze čez Šentviško planoto, Cerkljansko in Idrijsko hribovje, ki prehaja v valovite podobe Trnovskega gozda. Vrh Kojce je razgledišče, ki ga ne zapustimo radi, sploh pa ne prehitro.
Ce si privoščimo sprehod po grebenu na vrhu, Se bolj opazimo razliko v njegovi poraščenosti. Na vrhu se združujeta dve podobi gore, travniki in gozd. Ko gledamo zveri-žene bukve, ki jih obdeluje veter, in gosto zaraščen gozd na severni strani vrha, kar težko verjamemo, da so bili na Kojci včasih predvsem travniki. Včasih je bilo na strminah v poletnem času zelo živo, saj so Kojco z obeh strani kosili do vrha. Zdaj je severne strmine skoraj v celoti prerasel gozd in na minule čase spominjajo le južne strmali s svojimi travniki, vendar si gozd čedalje bolj prilašča tudi te.
Tekst in foto:
Dario Cortese
V Zakojški grapi se skriva čudovit svet slapov
Bevkova domačija stoji na spodnjem koncu vasi, ki mu pravijo Spodnji konec
ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI
Sobota, 27." aprila 1995
Katera pot je prava?
ŠAH
m
a b c d e f g
A. Vospernik - Drei / Portorož 1995
Bela dama je v lovu za črnim skakačem in kmetom na polju d6 in tako odrezana od kraljevega klila, kjer Črni pripravlja napad na belega kralja. Pričakovanja belega, da bo Cmi skakač s polja c4 branil Šibke točke v Cmi poziciji, se niso uresničila. Sledila je hitra in odločna akcija Črnih figur. Poglejmo jo! Rešitev naloge
Cmi se ne meni za napadenega skakača in na nasprotnem krilu žrtvuje kvaliteto za napad. l...Tf3:! 2.gf3 / na 2.Da5: Tfc3: in Črni ima prednost figure / 2...Sf4; sedaj so že vidni obrisi napada Črne dame in skakača. Beli kralj beži, toda ne za dolgo!
3.Kfl Dg5 4.Se2 Dg2+ S.Kel Tc2!; izhod iz matne mreže je zaprt in belemu kralju ni veC pomoči, zato se je vdal!
Silvo KovaC
lil
KRIŽANKA
Vodoravno:
I.	praznina med zobmi zaradi manjkajočega zoba, 8. čas, ko je lov prepovedan, 10. podvodna skale,
II.	dohodek od kapitala, 12. rimski pesnik Naso, 14. rimski hišni bogovi, 15. konj, ki teCe v kasu, 17. japonski drobiž, 18. spora, 20. avtomobilska oznaka Delnic, 21. okrajšava za kilobyte, 23. ime ameriškega filmskega režiserja Kazana, 25. slovenski literarni zgodovinar (Alojzij), 27. nekdanji italijanski politik (Alessandro), 30. nekdanji slovenski politik (Tomaž), 32. mestece severno od Dieppa v Franciji, 33. ime slovenskega književnika Jarca, 35. konec sukanca, 36. pripadnice srednjevropskega naroda, 38. izdelovalec poletne obutve.
Navpično:
1. reva, mevža, 2. prid, 3. začetnici francoskega filmskega režiserja Vadima, 4. iglavec, 5. mejna reka med Slovaško in Madžarsko, 6. slovenski smučarski tekač (Borut), 7. ime švedske pisateljice Lindgren, 9. francoski filozof (Hyppolite), 10. hlod, 13. ime slovenskega igralca Ulage, 16. majhno plovilo, 19. Tajska, 21. srednjeveško mesto v Dolnji Avstriji, 22. Čtivo, 24. prebivalka grške prestolnice, 26. zgornja ploskev sobe, 28. rojstni kraj Karla Marxa, 29. nemški filozof (Georg), 31. magma, ki prodre na zemeljsko površje, 34. reka v Angliji, 37. kratica za nogometni klub.
	1	2	3	4	5	6	7	
	8							9
10			e	11				
12			13	•	14			
15				16	•	17		
		18			19	•	20	
21	22	•	23			24		
25		26	•	27			28	29
30			31	•	32			
33				34	•	35		
36					37			
	38							
•jmpiedo ‘9>[U9A0|s ‘}iu ‘ubjijai 'srajAi ‘pig ‘epEN ‘sa^ ‘epa ‘g>[ ‘aa ‘sop ‘utr ‘;rese:>[ ‘iiej ‘ptAQ ‘B}U9J ‘rao fisndoAoj ‘emq.D[s :ouABiopoyv
A3JIS3H
PORTUGALSKA
Tone de Belem
Znamenitosti Lizbone
Portugalska prestolnica in lanska kulturna prestolnica Evrope je s svojim starim mestnim središčem, pisanim mestnim vrvežem, raznovrstnimi muzeji, katedralami in gradovi pravi magnet za Čedalje številnejše obiskovalce te južnoevropske dežele.
Ena najveCjih znamenitosti Lizbone je daleč od mestnega središča, tik ob izlivu najdaljše reke Pirenejskega polotoka Tejo. Slikovita bela trdnjava Torre de Belem, ki se dviguje naravnost iz vode, je bila zgrajena leta 1521 v ma-nuelistiCnem slogu. Trdnjava je ena redkih pomembnejših zgradb, ki je domala nepoškodovana prestala katastrofalni potres leta 1755. V borih petih minutah se je v prah sesulo na tisoCe zgradb, mesto pa je po potresu zajel še uničujoč požar. Naravna nesreča je zahtevala približno štirideset tisoC žrtev, Lizbona kot pomembno pristaniško mesto pa si še dolgo ni opomogla. Lizbono je na novo zasnoval markiz de Pom-bal. VšeC so mu bile ravne linije in z mozaiki tlakovane ulice, ki še danes spominjajo na njegovo delo.
V Času najveCjih pomorskih odkritij je trdnjava Torre de Belem varovala dostop do pomembnega pristanišča. Zal obetavna zunanjost za debelimi zidovi skriva le prazne sobane, ki pa so danes vseeno vedno polne obiskovalcev. Za nekaj sto escudov (približno toliko tolarjev) so deležni romanti-
čnega vzdušja na umetelno izdelanih balkonih in lepih razgledov na predmestje Belem ter sloki viseči most 25. abril, ki se ponosno dviguje nad široko strugo Teja. Nekaj veC kot en kilometer dolg slikoviti most je ena najveCjih tovrstnih. mojstrovin .v Evropi, ime pa je dobil po tako imenovani revoluciji nageljnov (25. aprila 1974), ki je odpravila dolgoletno vojaško diktaturo. Viseči most je glavna prometna žila, ki povezuje Lizbono z drugim bregom reke in južnimi pokrajinami Portugalske, zato ni Čudno, da prek njega noC in dan poteka živahen promet, ki se v najbolj kritičnih urah pogosto spremeni v kaotično zmedo hupajočih vozil.
Le nekaj korakov od bele trdnjave tik ob obali vzbuja pozornost tudi Spomenik odkritij - Pa-drao dos Descobrimen-tos. Portugalci so ga postavili ob šeststoletnici smrti princa Henrika Pomorščaka, ki se je odpovedal prestolu in se raje posvetil morju in raziskovanju svetovnih prostranstev. Osvajal je Čezmorske dežele in polnil portugalske blagajne. Henrik Pomorščak je ob kamnitem jadru upodobljen kot vodnik s karavelo v roki, za njim pa ponižno stopajo njegovi spremljevalci. Na marmornatih tleh se obiskovalcem razgrne pogled na zemljevid sveta, kot šo ga s svojimi odkritji in osvajanji zaznamovali sloviti portugalski pomorščaki.
Igor Fabjan
IRSKA
Dve kolesi, dva možaka in 1000 km poti ($>
Človek bi mislil, da so Irci najsrečnejši ljudje na svetu. A njihov boj za kruh vsakdanji še zdaleč ni lahak. Nekaj pubov v irskem slogu (grobo reCeno) je že zraslo tudi pri nas. V njih ti celo ponudijo irsko pivo, a vzdušje v pubu je tisto, kar lahko doživiš le na Irskem. V pube zahajajo večinoma mladi ali srednja generacija, prihajajo pa tudi družine in dedki ter babice s svojimi vnuki. Pravijo, da je pub IrCev drugi hram in tako se tudi nedeljska maša navadno razvleče vse do kosila.
Naslednji dan sva se dobro naspala in odkolesarila do National Heritage Parka (parka narodne dediščine). Tudi ta dan je bil v znamenju dežja. Obisk parka pa
je bil prava lekcija o irski kulturi in zgodovini v zadnjih devet tisoč letih. Na slednje so Irci še prav posebno ponosni in s podobnimi projekti, za katere, mimogrede, porabijo ogromno denarja, kot je ureditev takega parka, skušajo to predstaviti tudi turistom.
Vse skupaj se zaCne z vemo kopijo zavetišča me-zolitskih lovcev in nabiralcev hrane, ki so prišli na to območje v kameni dobi kakih 7000 let pred našim štetjem. Iz bronaste dobe so na ogled prve primitivne grobnice in tudi nekaka svetišča, Stone Circle, ki so že bila povezana s kultom posmrtnega življenja. No ja, s Stonehengem v Angliji jih ne moremo primerjati. Kelti so iz Evrope
na Irsko prišli približno 500 let pred našim štetjem. Sem so prinesli tudi pisavo - prva znana irska pisava iz Četrtega stoletja se imenuje ogham, sporočila pa so klesali na kamne -ogham stones. Po petem stoletju so na irskem rasli krščanski samostani kot gobe pb dežju. Rekonstm-kcija samostana v Heritage Parku temelji na primeru iz desetega stoletja. V parku pa si lahko ogledaš tudi ostanke prve normanske utrdbe na irskem iz konca 12. stoletja, se po jezeru popelješ z vikingško ladjo ali pa si udeležen »pri požrtiji po koncu dnevnega lova«. Recepti priprave hrane so zajamčeno originalni.
»Sir, pint of Guinness,
please!« Z rokami se nasloniš na točilni pult in z užitkom opazuješ »obred«. Kake dve, tri minute moraš počakati, da je tvoje pivo, pardon stout, pripravljeno, da je pene ravno prav. V pub sem se odpravil malo po deseti zvečer in ko sem se ozrl naokrog, je bilo že vse zasedeno, vzdušje pa na višku. V kotu so sedeli glasbeniki, pravzaprav lastnik puba in njegova družina. Sestava benda je tipična, tradicionalna irska harmonika- kitara, piščal in bodhran - nekakšen majhen boben po katerem tolčeš s palčko, izmenjaje z obema koncema, starejši ljudje obvladajo tehniko udarjanja s palcem in mezincem. Tradicionalna je tudi glasba, ki jo igrajo - ir-
Postanek ob enem izmed mnogih gradov (Foto: J. Vindišar)
ski evergreeni. Dirty old town, Aliče,Seven Drun-ken Nights. Pojejo o pivu in zabavi, o ljubezni, o ne preveč veseli irski zgodovini, o naravnih lepotah dežele.Vsi gostje pritegnejo zraven. Vsi znajo vsa besedila na pamet. Kako tudi ne - tu se zbira cela vas, od najmlajših do najstarejših. 2e leta, desetletja. Vsak pozna vsakogar.
Ura je bila že pol dvanajstih - skrajni Cas za zadnje pivo. Ob tem Času pube navadno že zapirajo - tako določa zakon. Piva ne dobiš več, pa čeprav je lastnik tvoj brat. Nekateri pravijo, da zato, da ponoči ni po ulicah na smrt pijanih ljudi, a vsi se s tem ne strinjajo - bolje, da je na cesti malo nasekan Irec, kot pa jezen, ker ne
more dobiti še enega piva, pravijo.
Ko je pivo na mizi, vsi vstanejo, zapojejo himno in ob priganjanju barmanov - »ladies and gents, la-dies and gents, please« -spijejo hitro še zadnje pivo in odrinejo domov. Jutri bodo spet prišli in pojutrišnjem tudi in tako 365 dni v letu.	Se nadaljuje
Jure Vindišar
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
,	.. SREDISCE
HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 5.18 in zašlo ob 20.40. Dan bo dolg 15 ur in 22 minut. Luna bo vzšla ob 4.16. in zašla ob 18.53.
TEMPERATURE MORJA IN REK		
	°c	
Mura	13,9	Crikvenica
Sava (Radovljica)	8,8	Malinska
Sora	11,4	Šibenik
Ljubljanica	12,6	Poreč
Savinja	-	Split
Vipava	9,7	M. Lošinj
Jadransko morje (Koper)	18,8	Dubrovnik
i 7.33 najnizje -43 cm, ob 14.30 najvisje 20 cm, ob 19.40 najnižje-3cm.
lutri; ob 1.15 najvisje 23 cm, ob 8.38 najnižje -35 cm, ob 16.17 najvisje 19 cm, ob 21.52 najnizje 2cm.
TEMPERATURE V GOI
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
BIOPROGNOZA
Vremensko zelo občutljivi ljudje se bodo težje koncentrirali, to bo slabo vplivalo na njihovo delovno storilnost. Spanec bo nemiren.
V hroSCevem letu je mnogo dežja.
V Sloveniji: V nedeljo bo sončno in toplo. Popoldne bodo Se možne posamezne plohe ali nevihte.
Obeti: V ponedeljek ne bo večje spremembe vremena.
	J v	i V	/v	J \>	-i	^	—	k	
				"1
Poplavam navkljub ni pozabil na svojo štirinožno ljubljenko
Alan Kahmann je navkljub poplavam, ki so prizadele Kentucky, pomislil na svojo 1 ki jo na povodcu vodi v kak višje ležeči in bolj varen kraj, kjer se bo lahko pasla. (A
Tatu treh vatikanskih rokopisov še niso odkrili
VVASHINGTON -Profesor Anthony Melnikas, docent na državni univerzi v Ohiu, odloCno zavrača obtožbo, da je ukradel tri strani dragocenega rokopisa iz 14. stoletja, ki ga hranijo v vatikanski knjižnici. Strani je nekdo pred nekaj leti strgal iz rokopisa De Agricultura, ki je bil last pesnika Francesca Petrarca in ki so ga hranili v vatikanski knjižnici. An-thony Melnikas pa je eden redkih izvedencev za srednjeveške rokopise, ki je imel prost vstop v vatikansko in druge knjižnice po svetu. Vsa zadeva je prišla na dan po zaslugi trgovca s starinskimi knjigami Bruseja Ferrinija.
Sled-njemu je prav Melnikas izročil dve strani tega rokopisa in ga zaprosil, da mu ju oceni in poišCe morebitnega kupca. Ferriniju se je vsa zadeva zdela takoj sumljiva, saj sta bili strani preveč dragoceni, da bi bili shranjeni v navadi plastični ovojnici. Trgovec je namreč takoj ugotovil, da sta strani vredi vsaj pol milijona dolarjev in je zato obvestil svojega prijatelja in ume-tiškega zgodovinarja Jamesa Marrovva. Po enem tednu je zgodovinar ugotovil izvor strani, po telefonu pa je vatikanska knjižnica potrdila njegov sum. Ferrini je takoj obvestil ameriško carinsko službo o sumljivem izvoru teh
strani, tako da so proti Melnikasu sprožili zvezno preiskavo. Kot smo zapisali, 68-leti docent litovskega rodu zavrača vse obtožbe. Priznal je le, da je leta 1987 v Vatikanu res pregledoval omenjeni Petrarkov rokopis, vendar pašo priše sporne strani v njegovo posest kasneje. Ameriški akademski svet je presenečen, ker ne razume, kako je lahko kaj takega stroril ugleden profesor le nekaj let pred svojo upokojitvijo. Presenečeni so tudi v Vatikanu, ker je bil za njih Melnikas neke vrste sodelavec, je New York Timesu povedal ravatelj vatikaske knjižnice Leonard Boyle.