DOLENJSKE NOVIC
D
Izhajajo 1. in 15. vsaeega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Nar<ičnina za Neiiiiijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanil»
tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mestu.
S prihodnjo številko začenjamo drugo polletje. Prijazno vabimo k novi naročitvi. — Cenjene naročnike, ki še dosedaj niso poslali naročnine za tekoče leto ali pa, da so poslali samo za pol leta, vljudno prosimo, naj bi zaradi reda kmalo doposlali malo svoto 2 kron, ozir, 1 krone.
GoNpodarske stvari.
o vzgoji žrebet.
Konjereja se je na Kranjskem yd 1, 1869, ko se je naštelo 19.78ÍÍ konj, do konca I. 1900 povzdignila na 24,821 konj. (Jeravno ae v tem kaže napredek, vendar ni v istem razmerju, kakor v drugih kronovinah naše države, kjer je število konj narastlo na 4 milijone in v tej pano^ïi Avstro-Ogrsko nadkriljnjete le Rusija z 21 milijoni in Nemško cesarstvo z nad 4 milijoni konj. Konjereja zahteva korenito znanje,' praktične skušnje, posebno veselje in se zlasti tam s pridom goji, kjer imajo prostrane pašnike in ravnine, v Alpskiti deželah je manj izdatna, in jo izpodriva govedoreja. Osobito pri nas na Kranjskem priprosti kmetovalec ne polaga ua umno konjerejo isto važnost, da bi postala dobičkonosna, ampak on iipotrebljuje konje le za uprežno Živino, ki jo skuša po mogočnosti izkoristiti, ua to se pa dovolj ne ozira, da bi si zboljšaval pasmo, in si sploh vzgojil lepšo in krepkejso živino. Največ se greši že pri vzgoji žrebet. V povzdigo kmetijskemu stanu je pa, (la ta nemarnost zgine med premnogimi našimi gospodarji, ki se pečajo s konjerejo, kajti tudi pri tem si more umen kmetovalec mnogo pridobiti. O umni vzgoji žrebet v prvem letu velja po „Kmetovalcu" to-le navodilo :
1.)	Pregovor slove: „Kobila ti da žrebet a, konja pa mora» sam narediti". Ta pregovor hoče reči, da je zelo važno, odbirati za pleme dobre kobile in žrebce, da pa to ni še vse, da je od tebe zavisilo, da vzgojiš iz lepega žrebeta tudi lepega konja. Ce imaš še tako lepo in za pleme sposobno žrebe, s slabo vzrejo ga lahko popolnoma pokvariš.
2.)	Vzreja žrebetova se ne prične z dnevom, kadar ga kobila stori, ampak že ob času, ko je se v materinem životu, l^e če dobro in pravilno ravnaš s kobilo, ti stori lepo žrebe. Po nekaterih našili krajili, zlasti na Grorenjskem, delajo po zimi tako silno z brejimi kobilami, da skote potem medla žrebeta, ki največkrat kmalu poginejo, če kobila ni morda že popred izvrgla. Dvajset goldinarjev, ki so jih prislužili z delom, potem petkrat izgube, ker niso odredili žrebeta,
3.)	Posebno skrb imej ob porodu. Kadar se kobili bliža cas, imej vedno blizu izkušenega človeka, ki po-
maga, če je treba. Kobili nastelji dobro in mehko. Potrebno ni, siliti kobilo k porodu, zlasti ne daj prezgodaj predreti mehurja, ki dela pot mladiču. Ce je pa mehur prezgodaj počil in se kobila težko vžrebi, moČi ji dotične dele z gorkim mlekom. Mehur je najbolje, da sam poči.
4.)	Mladiča je počasi ven vleči in le takrat, kadar ima kobila popadke. Kadar je že glava zunaj, zlasti počasi vleči, da se popkova vez ne odtrga prekratko ; to ima lahko zle nasledke.
5.)	Posebno pazi na popek. Če se popkova vez ni odtrgala sama, odreži jo mladiču 6 do 8 centimetrov od trebuba in jo^ podveži s prav čistim, širokim ia mebkim trakom, Oe popkovo vez podvcžeš z umazanim trakom, lahko pritisne prisad, kije zelo nevaren. Popek bodi vedno snažen in Če je le mogoče, ga omivaj s karbolno vodo. Mnogo bolezni dobivajo žrebeta zaradi nesnage na popku, zlasti se vnemajo členi, pleča, oči in možgani.
6.)	Po porodu odrgni kobilo do suhega. Ce posteljica ne gre od kobile v 24 do 3G urah, naj jo odstrani živinozdravnik,
7.)	Mlezvo t. j. prvo mleko po porodu, mora dobit» mladič, da si čreva čisti materine smole,
8.)	Če je vreme, morata starka in mladič iti vsak dan na piano; ko kobila prične delati, naj jo mladič povsod spremlja, koder je mogoče. Kadar mladic prične jesti, priČni mu pokladati zdrobljenega ovsa.
9.)	Prvo leto žrebe najbolj raste. Dobra krma je zatorej v tem času nad vse važna,
10.)	Če se žrebe vsak dan ne pregiblje dosti, nikar ne misli, da si vzrediš dobrega konja. Žrebe, ki je vedno v hlevu, dobi mehke kosti in nizka kopita, ki le navzpred rastô in bicelj vedno bolj k tlem tišče. Žrebe, ki živi vedno v hlevu, divja, kadar ga pripelješ na piano, semtertja in se pri tem poškoduje ter dobi bolezni na kitali in v Členih. Kadar je žrebe potno, glej, da se ne prehladi.
Nadaljno oskrbovanje v drugem in tretjem letu obstoji v tem, da se drži žrebe vedno snažno, kar se doseže z rednim in pogostim štrigljanjem, umivanjem in drgnenjem s slamo ; tudi se ga mora privaditi, da rad noge privzdiguje, da se ga s tem privadi ua podkovanje. Žrebeta se ne sme dražiti, tepsti, trpinčiti itd.
Po dovršenem tretjem letu se žrebe polagoma privadi na obrzdanje, okomatanje in v družbi s starejšim, mirnim konjem ob jednem na vožnjo in tako v uporabo za opravljanje lažjih kmetijskih voženj. Pri tem se naj pazi, da se ne navadi raznim nečednostim in napakam.
zatù je treba ž njim aicer reano, s preudarkom, a	je storil mladi kralj; gotovo bodo ti potoki tako ailoma z IjubezDijo postopati, čemur so starejši in pametni	prelite krvi padli nazaj na storilce in narod, A istotako posli boljši, nego mladi. Najbolj škodljivo je, žrebe s	se laliko vpraša: aH pa so s to krvjo že umite neštete pretežko uprego preobladati, ga poditi, potem ga puščati	krivice in tudi obilna kri naroda srbskega, ki mu jo na prcpilm itd. Na tak jiaČin se žival ugonobi ali pa	je puščala vladarska rodbina Obrenovičev ? Ne smemo dobi kal raznim boleznim in napakam. Slednjič je	prezreti, da ga ni na svetu tako visocega gospoda, da samo ob sebi umevno, da upliva ugodno na razvitek	bi smel še tako nizkemu delati krivico. G^rdo je sicer žrebeta dobra, prikladna in vedno polagana krma, in	in nedopustno, da so ravno vojaki, ki so zvestobo prisilili, zračni iilevl, kakor je to tudi pri govedoreji prvi	segli svojemu kralju, da so ravno ti segli po morilnem pogoj umne živinoreje.	orožju zoper svojega kralja. Saj bi se bilo tudi kako
drugače dalo iziiebiti neljubega in nepripravnoga kralja.
Politični nreířled.	^ izziva silo, in kdor se igra z narodom, se igra
z ognjem. Gotovo je treba oblast spoštovati, in tudi Kralj srbski Aleksander in kraljica Draga umor-	od te strani je umor kralja vreden najhujše obsodbe; jena, To je najnovejša novica, ki je na praxnik svetega	^ kj^r ima oblast, je ne sme zlorabiti, stem si oblast liešiijegA Telesa pretresla ves svet. Poleg tega je umor-	ga^a izpodkopuje svoj ugled in svojo moc. Bog, ki je jenib še 17 drugih oseb na kraljevem dvoru. Najpreje	pripustil to žaloigro v svarilo iii nauk vsem, visokim podamo o teli dogodkih natančneje poročilo : Umor se	in nizkim. On naj podeli stiskani Srbiji mir, da se bo je izvršil med polu 1!. in 2. uro po noči od srede na	okrepila pod modrim vladarstvom moža, kateremu bo četrtek H. t. m. — Ustajo jejjrvi pričel 6. pešpolk,	poverjena prva in največja skrb za narod! ki je obkrožil kraljevo palačo. Častniki tega polka so	jja ne bo krvavi dogodek v lielemgradu brez upliva udrli v kraljevo palačo, na čelu jim adjutant kraljev	na Macedonijo, h\ bilo skoraj nemogoče, in držav-Lazarevič, ki je razrušil vrata kraljeve spalnice. Iz	niki stralioma gledajo na Balkan in niti slutiti si ne spanja preplašenemu kralju je Lazarevič podal odpo-	upajo, kaj zna zdaj vse biti. Prav laliko smo pa i mi vedno listino, v kateri je bil tudi stavek, daje njegova	y atraliu za Hrvaško. Kruta sila vlada tam dalje, žejiitev s kraljico Drago prinesla silno nesrečo v Srbijo,	oblastniki narod kar dražijo k uporu, mesto da bi ga Kralj je pograbil listino in jo vrgel na tla, jo pohodil	pomirili. Cele polke avstrijske vojake pošiljajo dol, a ter zgrabil revolver in ustrelil adjutanta Lazareviča, ki	mim neče biti! Spet je veliko mrtvih in ranjenih, pose je zgrudil mrtev kralju pred noge. Na to je skočil	n^aji in uradniki popuščajo državno službo, cela dežela pred kralja drugi adjutant, ki je bliskoma pobral liatino	je pripravljena na upor. Razmere so res neznosne, l.e in jo še enkrat pomolil kralju v podpis. Kralj je skočil	potrpežljivosti Hrvatov se je zahvaliti, da se niso pri-preko trupla Laiarevičevega v spalnico kraljice Drage	godile še hujše stvari. Pa ko bi se kaj prigodilo — in zaloputnil vrata. Kralj in kraljica sta na pol oble-	Bog obvaruj in odvrni to nesrečo! — niliče ne bo cena bežala po stopnicah. Tu so stali drugi uporni čast-	vprašal po krivicali narodu prizadetih, marveč govoril niki, ki so kralja in kraljico na stopnicah ustrelili,	le o podivjanosti naroda. Narod je pač tak, kakor ga Zopet drugi častniki so udrli v sobo ministerskega pred-	ijočejo njega voditelji in oblastniki, sednika Markoviča in ga ustrelili. Istotako se je zgodilo	še nekaj. 7. junija so v Ljubljani obhajali z vojnim ministrom. Kraljevska telesna straža je hotela	nemški turuarji 40 letnico obstanka tega društva. Ik-kralju pomagati, ter je nastopila proti upornikom. Med	zibali so s tem, da so izobesili frankťurtarske zaitave tem polkom in ostalimi polki se je vnel krvav boj, v	(crno-rumena-rudeča). Oemu izzivanja? Mar hočejo tudi katerem je bilo mnogo vojakov (pravijo da 300) ubitih,	y J^jubljaui vprizoriti Zagreb? Prava pot je to. Trdi meti njimi dva polkovnika. Vstaši so v par trenutkih	ge vkljub zanikanju z nemške strani, da so v tla po-alarmirali ostalo posadko in skoro so bili zmagovalci	mandrali avstrijsko zastavo, ko je policija odstranila tudi nad kraljevo telesno stražo. Tudi uporni topničarji	i^dajske nemške zastave. In kdo se zmeni za to? Pri 90 pripeljali svoje topove pred kraljevi grad. Mej tem,	Slovencih bi bil samo sum obudil celo kôpo preiskav, ko se je sestavljalo novo ministerstvo, sta hotela po-	Nek Nemec je Slovencem tudi pretil a samokresom, begniti brata kraljice Drage, ki sta pa bila na cesti ustreljena. — Občinstvo je mirno vsprejelo to grozno
novico, razobesilo je zastave, a ne črnih, ampak narodne,	T T O ^T^ p XT
ter že pozdravlja novega kralja, ki je baje na poti v	«J^.
Beligrad in se zove Petar Karagjorgjevič. Sestavilo se	V RIM!
je tudi že novo miniaterstvo.	iDal'e)
Završen je s tem dvojni boj, ki ga je bil kralj
Aleksander (roj. 14. avgusta 187tí) iz rodbine Obreno-	_ Bologna.
vičev, po eni strani z rodbino Karagjorgjevičev, ki so	Zgodaj amo zlezli izpod «dej drujo jutro. Siltio neprijetno
vedno povdarjali svoje pravice do kraljevega prestola,	J®/''® ^ np&^'ni «topiti na mrzli kameniti tlak.
J, • ^ ■ 1 14. . .	/la nas ta stvar m iiiž kai mikavna, a akorai povsod no Lahkem
po drugI strani pa s avoj.ni narodom, kateremu m bil	kamanita tu'po sobah. Pravijo/da\S v Sem
očetovski vladar, marveč silovit nasilnik. Kar se mu	tlaku kaj radi zarede škorpijoni. No, je pa ae boljši nas leni brezpogojno pokorilo, je odstranil. So bili sploh vsi	sen! tlak z malimi našimi „Živalicami". Kaj živo smo obćntili Obrenoviči taki, a pri zadnjem kralju je bila se nje-	nedostatek ne samo v tej hiiii, koder smo mi prenova soproga. Draga Mašin, častihlepna, zvita, samo-	noíer»"'/"»?!^^ tudi po drugih gostilnah, hijtelih in hišah so & v^ ^ i . • • -I 1-11	" in to povsod koder smo hod i v Italiii Neki pridna žena, ki ga je pripravila ( o marsikakega ne-	,triti, a potrebni prostori po hišah so premalo skriti a So
premišljenega koraka. Grozen je krvavi konec, ki ga	nedostopni in nerodni. Zdi se, kakor da L^hi ne uvidevajo
potrebe, urediti te prostore- In še plaiati moraš marsikje, da smeš tja !
Tema je bila in tudi megla, ko smo korakati drug za drugim proti kolodvoru. Meni so — ne Tem zakaj ravno meni — poverili nalogo, naj vso našo đru/,bo privedeni sreôuo tja. Kosmata kapa, lo ni igraća: t tujem mestu, temi in megli ob zares beraški razsvetljavi priti na pravi kraj. A hvala Bogu, prišli smo, izvzeinŠi enega. Ta je menil, da boljúe pozna ulice pí) Padovi, in hodil je na lastno pest, a skoraj bi bil utonil. Padel je v neko vodo in ves moker pritaval vendar le že ob zadtijem zyoneoju na vlak. Sicer žalosten položaj, a vendar se nismo mogli ubraniti smeha, ko smo uzrli to îïalostno postavo. Se več pa je bilo smeha, ko se je preoblekel in na vlaku izobesil svojo mokro obleko.
Sedaj je bik) v vlaku že veĚ reda, skoraj polovica naše skupine se je bila znašla tu. To nas je spravilo v dobro voljo. Pridno seuo na postajah kupovali laško vino, prigrizovali izdelke domaće mesarske obrti, si izmenjaje pravili dogodke v Padovi ter Lahom ob železni progi, zlasti paznikom, puščali za spomin prazne steklenice-pletenice. Ti pazniki! Moram pač reći paznice: kajti ženske stoje ob progi s pazniškim klobukom na glavi in zastavo v roki.
Vlak je drvil po krasni ravnini. Proti vzhodu, kar daleč nese oko, sama prostrana ravan, na severozapadni strani pa se ćedalje bolj umikajo našim oćem gorski velikani tirolskih alp. In ta ravnina je v najlepšem zelenju. Ravno izpeljaae ceste se pravilno križajo v trikotih in kvadratih, ob obeh straneh obsajene z drevjem. Polje prepreženo je z jarki, po katerih se za polja blagodejno pretaka voda neštetih bližnjih rek, pieko katerih hiti vlak. Mnogo rek in potokov pa je silno majhnih, le široki, peščeni prodi prićajo, da so potrebni močni mostovi iu dolgi, široki nasipi, kadar pridrve silne vode iz plsnin. Veličastna reka je Pad (Po). Ta, dejal bi, brezmejna širjava! Poldrugo minuto je vozil vlak po velikanskem mostu nad širno gladino, ki nosi že precej velike jadrenice. Trta ae ovija po murbah ob njivah, od enega drevesa do druzega. Kako krasen pogled mora to biti, kadar je trta polna žlahtatga grozdja! Mesta in vasi kar frče mimo nas, mesta slavna po svoji zgodovini, a mi hitim» dalje proti ^ogni. Vlak se ustavi za dve uri. Torej hitro v mesto.	•
Toraj le brž v mesto! Nabašemo se v tramvaj, kar le ima prostora. Kako krasna je cesta, po kateri se vozimo! Še vse lepši, obokani hodniki ko v Padovi so ob obeh straneh ceste. Izložbe prodajaln polne najlepšega blaga, da kur vid jemlje. Visoke, mogočne palače, starodavne, lepe cerkve, tu in tam kak spomenik, a nimamo prav nič časa ogledati si vse te krasote. Hkoda zares! v Padovi smo cel dan postavali, a tu samo dve uri. Slednjič se naš voz ustavi na trgu Viktorja Emanuela, Kam naj najprvo obrnemo svoje oČi? Zanima nas veliki Neptunov vodnjak iz brona, pred dríavno palačo zre ponosno na trg bronasti kip papeža Gregorja XIII., rojenega v Bologni, ki je 1. 1582 popravil julijanski koledar in uvedel novi, p« njem imenovani gregorijanski koledar. Spomenik kralja "Viktorja Emanuela se kar izgubi na tem prostranem trgu, posebno ko uzremo zares velikansko cerkev sv. Petronija, zaščitnika mesta, ki je tu blagodejno deloval kot škof v za-^tku 6. stoletja. Pročelje nas kar potlači, ki smo^ vajeni gledati le male stavbe. A eno precej zapazimo: nedovršeno je. L. 1394 80 hoteli vse pročelje obložiti z marmorjem in relief-podobami íq res začeli s tem delom, a 1. 1530. so prenehali, l^ržčas jim je zmanjkalo potrebnega drobiža. Pa kar je narejenega, je nepopisno lepo in umetno. Po već stopnicah pridemo do mogočnih cerkvenih vrat. Notranjščina je po sodbi veščakov najplemenitejša gotska stavba na Italijanskem. Priprosto, lepo, sorazmerno in drzno je vse izpeljano. Na 12 močnih večogeinih slopovih sloni obok srednje ladije, vsporedno s to ste dve stranski ladiji z 12 kapelami. Srednja ladija se skončuje ^ prostoren prezbiterij. Cela cerkev meri 117 m (približno trikrat toliko ko kapiteljska cerkev) srednja ladija je široka 16 m, visoka 40 in. Da je polna najbolj umetnih slikarij na zidu, na platnu in tudi na steklu ter izdelkov kiparske umetnosti, bi bih> odveč omenjati, kakor je bilo premalo časa B' jih ogledati natanko.
Brž brž drvimo iz te cerkve dalje v drugo, koder je videti sv. Katarina iz Bologne. Umrla je leta 1463. v samostanu
Klarisaric, ki se drži one cerkvice. V posebni osmokotni, silno bogati kapelici, ki je bila razsvetljena z električno lučjo, sedi svetnica na lepem stolu nestrohnjena, le koža je nekoliko počrnela, sicer pa telo popolnoma dobro ohranjeno. Čudni občutki pač morajo navdati vsakterega vpričo tega očitnega čudeža. Dnhovniki so ji smeli poljubiti roko, drugi le nogo, ki sloni na majhni blazinici. V tej kapelici je shranjenih veliko svetinj, to je stvarij, ki jih je svetnica rabila. Kazali so med drugim tudi gosli, na katere je igrala. Svetost in veselost si ne nasprotujete, mi je šinilo v glavo ob pogledu na one gosli, in še manj bom verjel onim, kojim je svetost in pobožnost iato, kar pusta resnost in tožna Čniernost.
Se danes me popade, kadar se spomnim, da v Bologni nisem videl onih dveh visečih stolpov : Aainelli in Garisenda iz 12. stoletja. Prvi je 97 m visok in je nagnjen za 1 m 2 dm, drugi visok 49 in pol m pa visi kar za 3 m. Pa tako blizo sem bil, samo dve ulici vmes, in ne! Krivo je temu, da se mora človek držati družbe, katera noče ubogati in ima toliko želja, kolikor, ne glav, ampak očij, a malo prevdarnoati, da bi se dragi Čas prav izrabil.
V Čakalnici na kolodvoru nas je čakalo mrzlo kosilo : V papirnati vreči mesnina, sir, pecivo, kruh in steklenica vina % oranžami. Le hitro v voz, ker vlak skoro odide. Za mizo nam bodo danes enkrat kolena. In danes bomo videli morje! Danes bomo v Loreti ! Vlak, vozi hitreje, da Čim preje vidimo to dvoje.	palje.)
Piše se imm:
iz Šmihela pri Žužemperku. — [Za zadnjo številko prepozno došlo,] — Skoro v vsaki župniji na Kranjskem obhajal se je že sv, misijon,' v nekaterih že po večkrat, le mi smihelski župljani tiismo.bili še tako srečni.
Veliko je bilo toraj veselje med nami, ko se nam je na belo ■ nedeljo raz prižnice oznanilo, da se bode pri nas sv. misijon obhajal od do 3, nedelje po veliki noči. Bes vešelo je moralo biti vsako dobro sice in oko, videče, kako veselo je ljudstvo vrelo k misijonskim govorom in kuko pazno jim je sledilo. Cerkev je bila trikrat na dan natlačeno polna. Vse delo na polju je počivalo, nisi zapazil t)im človeka. Vasi so bile videti kakor izmrle, le tu in tam si opazil kakega vavha, ki je varoval otroke iz več družin, res božje oko je čulo nad nami, da se ni nobena nesreča pripetila. Velikanska je bila sklepna procesija k&koršne še Šmihel ni videl. Župnija šteje komaj 1000 duš in vendar je bilo 1200 obhajil, ker so se tudi sosedne župnije vdeleževale.
Gospodom misijonarjem iz reda Jez, pa kličemo iz dna srca, Bog vam povi'ni vaš trud, ki naj rodi obilen sad.
12. maja imeli smo svojega višjega pastirja med sabo, prišli so delit zakrament sv. birme našim otrokom, nas odraščene pa potrdit v sklepih sv. misijona. Njih prijazno vedenje omililo se je vsem, ni toraj čuda, da so si srca vseh pridobili.
Odhajajočim smo klicali, Bog nam ohrani še mnogo let priljubljenega in vnetega Višjega pastirja, na svidenje!
Janez Zupančič, župnik, v imenu župljanov.
Od sv. Duha nad Krškem, — Precej let nazaj nam ni Bog pripustil, da bi praznovali binkosti našega patrona sv. Duha, ob tako lepem vremenu kakor letos. Radi tega je tudi k nam došlo mnogo ljudstva iz bližnjih faiâ. Mareikfiterega je radovednost prignala poslušati propoved přetečeno leto doŠlega Č, gospoda kaplana, zraven pa tudi novib, močnih orgel glas. Kar gotovo je bilo za obe strani ljudstvo zadovoljno, — Po dokončanej cerkveni slavnosti je pa seveda tudi dovoljeno, da se ljudje nekoliko razvedrijo. Radi tega smo že prej naprosili, da je prišel k nam naš rojak g. Franc Novak iz Mokronoga, In v resnici moramo izreči, da je umetnik prve vrste na citrah. Doseči bi ga moral le absolviran virtuoz bodisi iz Prage ali z Dunaja, — Kadar Bog nam njega vzame iz sveta, gotovo bodo pretekla stoletja napreden se bo nam Dolenjcem rodil eden njegove vrste, kar se tiče godbe na citrah. Kar pa zaitran letine pregovorimo, je pa dosedaj še vse v prav lepem stanu. Grozdja je sicer manj na trsju nego přetečeno leto. Pa da bi le to rastlo v lepšem vremenu kakor lansko leto;
saj siiio zadovoljni tudi z manjšim pridellioni samo, da bi isti bil moćnejši in slndkejĚi. SU'Đeuo žito nbeta nam sedaj iiiij-lepše. Da bi le	nam bil toliko dober, da bi nam še
nadaljti pošiljal, lepo, tilio vreme brez toče iu viliarja. J. P.
—Ji-
DomaČe vesti.
(Sv. Oče Leon XUI. umira.) Ta prežalostua vest došla je ob sklepu lista.
(Napadna avstrijskega cesarja.) — 12. t. m. planil je sliiboumen človek z gorjaćo nad cesarja, ki se je peljal v svoj grad, in zamahnil, a hvala Bogu, ni zadel. Ljudstvo je hotelo napadalca raztrgati in ga je policija komaj ubranila, ■ (Nadvojvoda Jo/.ef Ferdinand) v Novem mestu. Visiikega gaata je imelo tninole dni naše mesto. V aredo 3. junija pripeljal se je z dopoldanskim vlakom Njegova ces. visokost, n:idvojvndft Jožef Ferdinand v Novomesto, da se vde-leži taktičnih va.j v novomeški okolici pod poveljništvom fml, pl. Chavanne. Oiieijelnega sprejema ni bilo. — Nastanil se je g. nadvojvoda v prostiji. Raviio tam je stanoval g svojim ad-jutaiitom generalni major pl. Manuasi, ki je bil tudi spremljal cesarja Maksa v Mehiko in bil izgojitelj g. nadvojvode Jožefa Ferdinanda. G. nadvojvoda je jako ljubezniv in prijazen. Govori in vede se naravno, ne prisiljeno, a vkljub tem« iako fino, Dober izgled za marsikoga. Zanima se za vse. Novo-mesto iu okolica sta visokemu gospodu jako dopadla, le mostov čez Krko j« g. nadvojvoda pogrešal. Kapiteljsko cerkev in kripto si je g. nadvojvoda natanko ogledal in se jako pohvalno izrazil o popravljeni cerkvi. Hvalil je slikarijo, po.s6bno so pa dopadla visokemu gospodu slikana okna, o katerih se je izrazil, da so jako fino slikana, G. nadvojvoda se Je tudi pripeljal v cesar Franc Jožefovo bolnišnico čč, usmiljenih bratov v Kandijo. Gg. («>. prijor in aubprijor sta Njegovo casarsko visokost sprejela pri vratih. Pridružil se jima je v veliki dvorani bolnikov še sekundarij gospod dr. Hubad. Natanko si je ogledal vse prostore in gosp. sekundariia vprašal za boiezpi raznih bolnikov. Jako um je dopadla operacijska dvorana. Pri odhodu je gospod nadvojvoda č- o. prijorju obljubil, da kadar pride zopet v Novomesto, bo gjtovo obiskal svoje ljube usmiljene brate. Obedoval je s ćastniki vred v hotelu „Schwarz". A tudi g. Zurc, vulgo Štombur, je imel čast streči dvakrat visokemu gostu, ko so bili mimogrede vzeli predjužnek. V soboto popoludne je bil sprejet novomeški kapitelj. Jako Iju-beznjivo in prijazno je govoril g nadvojvoda z vsakim članom kapiteljna. Blagovolil se je g. nadvojvoda tudi vpisati v spominsko knjigo meščanske garde, kjer so vpisani že; cesar, 8. majnika 1869 v Brežicah, kamor se je bila tedaj podala deputacija g.irde p'izdravit Nj. Veličanstvo; nadvojvode Albreht, (18. julija 1872), Rainer (9. septembra 1895), Leopold Salvator (18. junija 1896) in veliko generalov. Storila sta to tudi oba generali). Ob 5. uri 25 minut popoludne je g. nadvojvoda zapustil mesto. Na kolodvoru so se se od g, nadvojvode poslovili : prost dr. Elbert, vladni svetnik Friedrich in mestni župan pl, Sladovii, Zbranega je bilo veliko občinstva. Od vsakega teh gospodov se je visoki gospod še jedenkrát prav prijazno poslovil in podal roko. Ko je vlak začel odhajati, je g, nadvojvoda, stoječ pri oknu svojega vagona, dokler se je vlak videl, mahal z roko v pozdrav.
( O s e b n a v e s t ). C, kr, deželno-vladni koncipist g. Friderik S i ma prideljen je začasno c, kr. okrajnemu glavarstvu v Budolfovem, dokler se ne vrne iz 6 teduega odpusta c kr. vUdui tajnik gospod Karol Ekel.
(Birma preložena). Ker bo 29, t, m, posvečen novi opat v Zitičini, se red kanonične vizitacije in sv, birme v naši dekaniji spremeni tako le: v aredo 1. julija v .Sempetni, v četrtek 2. jul. v Smarjeti, v petek 3, julija v Beli cerkvi, v soboto 4. jul. v Šmihel«, v nedeljo 6, julija na Toplicah, v pondeljek 6. jnl. Piidgradom, v torek 7, julija v StopiČali, v sredo 8. julija v Brusnicah.
(Občinski odbor na Dvoru) izvolil je v svoji seji dne 7, junija t, 1, enoglasno svojim častnim občanom domačega nadučitelja g, Stipko Jelenca.
(Procesija av. Rešnjega Telesa) se je vršila v prav lepem redu, ob izvanredno obilni udeležbi vseh stanov, zlasti veliko jih je bilo z gorečimi svečami. Bali smo se dežja,
ker je v jutro precej deževalo, a bilo ga je le toliko, da ni bilo prehude vročine in prahu,
(C iste rcijanski samostan) v Zatičini dobil je opata v osebi dosedanjega prijorja preč. g. P. 6 e r a r d a M a i e r - j a. Rojen je bil novi opat 1. 185.5, 1, 1833, posvečen v niašnika, 1. 1898. je prišel v novooživljeni samostan v Zatičini, kateri se je pod njegovim odločnim a tudi previdnim in modrim vodstvom ? teh par letih vsestransko povzdignil. Tega imenovanja se vesele njegovi podložni, katerim je skrben oče in vzoren zgled, radiijejo se njegovi mnogoštevilni prijatelji, ker jim je zvest, odkritosrčen in vedno vesel prijatelj. Nuj bi novi opat nosil mitro mnogo let Bogu v čast, samostanu v rast, novi domovini pa, za katero je res vnet, t dušno in telesno korist. Na innogaja, srečna leta! Umeščen in posvečen bo novi opat na pi'aznik sv, Petra in Pavla. — Prijor je postal dosedanji subprior preČ. g. P. Gabriel Riittimaun.
(Ljudska veselica na prostem.) Z oziroin na naznanilo meščanske godbe v „Dol, Novicah" z dne L junija 1903 št, 11 izjavlja odbor Dol. Sokola, da pri navedeni veselici ne sodeluje, ker odbor ni bil o tem pravočasno obveščen in Dol, Sokolu radi nepričakovanih ovir ni mogoče s telovadbo nastopiti.	Odbor Dul. Sokola.
(Vabilo). Vsi Častiti udje dijaškega podpornega društva v Rudolfovem ae vljudno vabijo k oljčnemu zboru tega društva, ki se vrši v ponedeljek, 22, junija t. 1., ob 6, zvečer v konferenčni sobi C. kr. gimnazije. Na dnevnem redu je 1.) poročilo o delovanju podpornega društva šolskega leta 1902/03, 2.) volitev dveh pregledovalcev računov, 3.) volitev novega odbora, 4.) poročilo o delovanju dijaške kuhinje v šolskem letu 1902/03.
Vodstvo dijaškega podpornega društva.
V Rudolfovem, 9, junija 1903. (Dol. Sokol) naznanja, da se bo vršila redno vsak torek in petek telovadba iu sicer v dveh oddelkih od 7,-8, ure zvečer za starejše gospode in od 8.—9. ure za mlajše. PodiiČevanje v telovadbi sta prevzela gg. br. Jeglič in Kocmur. — Zaradi določitve oddelkov in drugib odredb vabijo se vsi gg. bratje sokoli prihodnji torek 16. t. m. ob 8. uri zvečer v telovadnico.
Odbor Dol. Sokola, (Mestna hranilnica v Novem mestu). V mesecu maju 1903 je 215 strank vložilo 107.496 K 81 h, 240 strank vzdignilo 100.908 K 19 b, torej več vložilo 6.588 K G2 h, 13 strankam se je izplačalo hipotečuih posojil 9.600 K — h, 112 menic se je eakomptovalo za 38.4fl5 K — h. Stanje vlog 2,276.742 k 05 h. Denarni promet 423.426 K 89 h. Vseh strank bilo je 878.
(Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico), registr, zadruga z neomejeno zavezo imela je meseca maja 1903 prometa K 67.643'07, Vložilo je 47 strank K li).799'43, dvignilo 56 strank K 7,855 86, Posojil je bilo danih 43 strankam K 20 360-—, a vrnjenih je bilo od 10 strank 2.068'—. Število zadružnikov koncem meseca 926, » (V bolnišnico Uam, bratov v Kandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca maja 165 bolnikov, koncem aprila jih je ostalo 79, skupaj 244, Od teh se jih je ozdravilo 107, zboljšalo 29, »eozdravljenih ja bilo 16, Umrl» jih je 6 in sicer : 1 vsled ostarelosti, 1 vsled jetike, 1 vsled žarkogljivosti, 1 vsled plnčnice, 1 vsled srčne hibe, 1 vsled zadrguenja kile. V Oskrbovanji ostalo jih je 86, Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklfiga meseca 2794.
(Razstavo umetnega vezenja) v zvezi z brezplačnim naucnira tečajem za vezenje priredi od 1, do 15 julija v gosp. Jakše-tovi gostilni „pri slonu" v Novem mestu znana tvrdka Smger Co,, delniška družba za šivalne stroje. V obče opozarjamo Častite bravce na tozadevno današnje naznanilo.
(liopai'je), ki so dalj časa vznemirjali prebivalce okoli Krškega do Šentjerneja, so pretekle dni ujeli. Načelnik je bivsi občinski sluga šentjernejski.
(Strela) ubila je; 12. t. m. v Birčni vasi neko dekle. (Premovanje konj na Kranjskem). Leta 1903 se bodo delila državna darila (gotovina, srebrne svetinje in priznalni diplomi) za kobile z žrebstom, za mlade kobile ter za žrebice v naslednjih postajah: 8. avgusta v Postojni za žrebčarniško, dué 11. avgusta v Skofeljci, 12. avgusta v Kamniku, 13, avgusta v Kranju za mrzlokrvno, 14, avgusta v Ribnici, 17. avgusta v Trebnjem, 20, avgusta v Št. Jerneja
za žrebííariiiáko in 2. sept, v Leacab za mrzlokrvnci pleme. Skupno se rBzdeli 3385 knm in 66 srebrnih svetinj. V Št. Jerneju se razdeli 16, v Lescah 15, v Pustojoi 14, v Škofeljci 13, v Kranju in Trebnjem po 12, v Kamniku in liibnici př» po 9 daril. Pogoji m obdarovanja so označeni v tuzrtdevnem vladnem razglasu.
(Pri mestni hranilnici v Novem mestu) je v poslovneiii letu 1902 denarni promet narasel za K 662 140'— iia K 3,976.628-35. V 1. 1902 je vložilo 3068 strank K 923.952,57 iu dvignilo 2222 strank K 736.421-38. Noyih knjižic se je izdalo 1201, vničilo pa 675. Na hipoteke se je izposodilo v 153 slučajih K 211.890- — . Dolžniki so vrmli K 88.981-24. Občinska posojila, ki so znaSiilH 1. 1901 K lOl.OOO'— so se po odplačilu v znesku K 1.175 50 znržala na K 99.824'50. Menjični eskompt povzdignil aejezK 164.573-40 na stanje 31, decembra 1902 z K 180.247-— za K 25.673 60. Vrednostnih papirjev se je nakupilo za upravno imetje za K 205 165'62 za rezervo pa K 15.152—. Vredm^stni papirji upravnega imetja znašajo po liurzu 31. decembra 1903 letos K 366 025 55, Stanje vrednostnih papirjev rezerve znaSa K 53.596-60. Ûisti dobiček 1. 1902 znaSa pri upravnem imetju K 16.093 ti7 in pri rezervi K 4.026-97 skupaj torej K 20.120 64, ki se pridene rezervni zakladi, katera narase na K 71.394 20.
(Vodnjak na inestneiti trgu) je izginil. Dne 19. maja, fio ga ZHČeli p<idirati. Bil je postavljen v spomin 6001etaice Novega mesta.
(Oddaja lovskih pravic). Od okrajnega glavarstva se daie na splošno vednost, da se bodo lovi selskih občin 1.) Mirna Pec, Orehovica, Hv. Peter, Prečna, Novo Mesto, OermoĚnixe, Bela Cerkev, Brusnice in lastni lov Novega Mesta, le-žeč v občini Prečni, v zgoi'nji vrsti oddali v zakup pri tukajiinemu uradu dne 23, junija 1903 z začetkom ob 9. uri dopoldne. 2.) lovi selskih obČiii Ambrus, Ajdovica, Dvor, Smuka, Zagradec in jiužemperk, v navedeni vrsti pa v Zu-žemperku na uradnem dnevu dne 16. junija 1903 z začetkom ob 2. uri popoldue in sicer vsi ti lovi za čas od dne .1. avg. 1903 do vštetega dne 31. julija 1908 potom javne dražbe. Najemne pogoje zamore vsakdo pozvedeti pri tukajšnjem uradu v uradnih urah «li pri javni dražbi pri dutičnem komisarju.
C. kl-, okrajno glavarstvo Rudolfovo, dne 27. maja 1903.
Za spominsko ploščo -j- P. P. Ladislava in Florentina Hrovat so doslej darovali p. n. gg.:
Ivnn širukelj, župnik v Zi;. Tuliiiijii, 10 K; Jernej Hribar, župan v Zg. Tq-liiiijo, 10 K; Sreitk.» Jialeiiisk, imaiiíitólj v Zg. Tnliinju, 5 K; Iv»ii Lav-reníit. tleknii v Knimitu. 20 K; Antnii Mezog, žojiiiik V S])italiĚu, 11 K; Jurij Kiiiiiiï, župnik na Vinici, 10 K; Aatiin Jňiiiiiik, župnik v Sorid, 4 K; Jaufiz Hužiiiau, kapelan na Hrvjtlinu pri l'tuiu, 5 Kj Jo^ijp Levióuik, uftii-uiit.elj v Žileinikili, 2 K; KrÍMpin Bonetti, zasebnik v /ieleinikili, 4 K; Jaiioz Krajec, lastnik tiikanifi v Novem mestu, 20 K; Franc Zoii\ šolski vodja v Šinartnem liri Kanmik«, ň K; zbirki» čiS. ag. ilnliovnikuv o priliki koijference v Komrtnem pri Kanmikii, Î6 K; Leo Vltavsky, c. kr. artil, stotnik ua Dnnaiu, 4 K; Gaiper Križnik, posestuik v llutniku, 2 K; Davorin VnVSinii. uBkrbnik iieni. vit. retla v Metliki, 2 K; U^nla Hribar, po-se9trii(!fi v Zg. Tnbiniti, 5 E; Štefna SlapiiiV, posestnik v Vélikein bribn, 10 K| Jtisip Gregorift, žnpni upravitelj pri Sv. Treh Kraljih, 2 K; Karnl Janiietar, župnik v Dobrniiaii, 10 It; Janez Zabukovee, župnik iia JeHenicali, 10 Iv; Jožef Vrankar, kurat na Ustja, 10 K; ťranc gubelj, trgovec v Kamniku, 3 K; Ivan Kramar, beneficijat ^a Vamli, i K; Val. Knavs, vikar v Logéli (floriSko), !0 K; Marija Lnkant, pmikjalka v f.jnbljani, 2 K; Slavno preilstoiaištvo franSiškanskega sainoatanft v Kamniku 20 K; mil. g.
—t..	.. . T	i:___: ů if ^ fw.... T}.. n »vala t- in oatll I
- i L. i'erjanćit,	«»i™,»,. .	_ ...----- -----------
eimn. prof, v Novem itiesm, 2 K ; ilr. Fran Detel», c. kr, g um. ravnatelj v Novem mesta, 4 K- Sinun Lomsek, nailuûitelj v pok. v Oerkljali na Do len,-skeni, 2 K; Martin Kerin, inpnik r Strugah, 4 K; Primož Matjan, gosti-ničftr na Lazili, 4 K; .laiiez Zavasuik, lesnt trgove« v Z g. Tuhinju, 10 K; Franc Drolc, posestnik v Malemliiib«. 3 K; Jernej Slapnik, posestrnk ua Belih, 4 K; Blarni odbor „Slovenske Matiee« 10() K. —	_ _
VeleilnSiiim darovalcem, posebej še slavni „Sloveiieki Matici: 1 re-iskrena hvala! — Vsak nadftljui prispevek v proslavo vrlih učenjakov hvaležno vsprejme odbor za spominski» pluřío. V Zg. Tuhinju, dne 8, junija 1903.
Pavlina Rusova, blagajnlíarka.
Umrli so:
1, jim.: àtravs Jera, bivSa Šivilja, 50 let, epilepsia, ít, 18íi, G. jun, : liozniaa Marija, krojaía bel, 1 dan, življeueka slabost, St. 124,
Loterijske številke.
TRST. 30. maja	65 64 49 8 42
GRADEC. 6, juQ'ja	55 40 . 57 88 48
TRST, 13, „	, 39 64 64 ti 87
Tržne cene dne 8. junija 1903 v Rudolfovem.
Imenovanje	Hekti. po		Imenovanje	Ilektl. po	
	K.	h		K	It
	13	_		11	04
Rž.......	)2	36		10	40
Koiuïa.....	11	04		U	04
Oves......	(Î	83		U	71
Ječmen.....	10	40	Soišca ......	12	f>8
Krtiiiipir.....	5	ilO	i.ňu......	—	—
Fižol ......	11	04	,)ajca po a za 40 vinsrjev.		
Grah......	11	04			
IZJAVA.
Midva podi>isana Matija Ausenik in Ursula Auaenik v Novem mestu, preklicnjeva a tem vse žaljive besede, katere sva govorila o g. Leopoldu Kopaču v Novem mestu, kot neresnične in obžalujeva, da sva ga Ž!il la,
NOVO MEHTO, 3. junija 1903. (145)	Matija Ausenik, Uršula Ausenik.
Mestna hranilnica v Novem mestu
objavlja, da se vsled oiiborovega sklepa od 13, maja 1903 od začetka junija nadalje
ob nedeljah ne bo uradovalo. 'VB
{125-3)	Ravnateljstvo.
T X inn M" »'! Doietijsko, n.i prav dobrem pro-/ (lïïQ 1	stóru, kjer je vedno veliko konj za kovati,
\ If I if z dvojnim ognjem in z vsem kovaškim ,1.u i u.u111uu orodjetti; zraven je tudi stanovanjema oženjenega kovaéa; vse skupaj se da 1. julija 1903 v najem. Ker je ta prostor prav dober m je vedno veliko dela, bode najemnik gotovo zadovoljen, kakor je bil še do sedaj vsaki. — Več pove gospod Ivan Aussenik na Mirni (Neudegg) na Dolenjskem.
FniUC PilpCŽ iz Broda pri Novem mestu. —
Odšel je	pred osmimi leti na Hrvaško ter se več ni
vrnil. Njegova	mati, katera bolna leži, ga želi še enkrat
videti, — Ako	kdo vé o njem, se prosi, da ga opozori na
materino željo.	(142-n
UČENEC,
kateri ima veselje do kovaške obrti, od 14 let star naprej se takoj sprejme pri Antonu Kocjanu v Št, Vidu pri Zatičini, (U4-i)
Kolo za dame („Styria")
skoraj popolnoma novo
je na prodaj. — Kje, pové «pravništvo „Dol. Novic". (1L>0.^S)
lif^lí^ÍlíIflP^tflI	sprejme, kateri ima veselje
lá'WÎliKSÎïiw do pekovske obrti ter naj bode 15—K> let star. — Kje, pove upravnistvo „Dol. Novic". (377-16)
UCENEC,
kateri ima veselje do mizarske obrti, od 14 let star naprej, se takoj sprejme pri Jernej Sitarju, mizarju na Orski pri Rudolfovem.
Stanje vlog 31. dec. 1902: čez 9 milijonov kron.
Najboljša in najsigurnejša ^ prilika za štedenje: t
Preje: Gradišče št. 1,
i Denarni promet v I. 1902; I čez 32 milijonov kron.
sedaj: KONGRESNI TRG št 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po	-
1
Q brez kakega odbitka, tako. da sprejme 2 o vložnik od vsaoih vloženih 100 K čistih '	■ 4 K 50 h na leto.
stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet v letu 1902: 32,596.882 K 65 h. HRANILNK KNJIŽICE ae sprejemajo kut g«tov denar, ne da bi se «ibrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-lHauilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dné l.jaiiuarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič.	Josip Šiška, knezioškofijaki kancelar,
(136-1)	predsednik.	podpiedsednik.
Odborniki:
Anton Belec, posesliiik, podjetnik iti trgovec v Št. Vidu nad Liubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Mi-dvoH»!!. — Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik t Linbljani. — Karol Kauschegg. veleposi. t Ljuliljuni. — Matija Kolar, žuomk pri D. 11. v Polju. — Ivan Kregar, naňplnik okr. boln, bhg. v Ljubljani, — Frančišek Leskovic, zasebnik in blngftjuik „Ljud. pos". — Karol Pollak, t^varuMr in pos, v Liubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku. — Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
Na prodaj v Trebnjem
velik hlev,
(137-1)
36 m dolg in 10 m širok, ki je pokrit z opeko in je v prav dobrem stan«, Iz lileva se labko pienaredt hiša s stanovanjem. Okoli hleva je lep sadui vrt, ki obrodi na leto za 4.0 do 50 veder sadnega nHtšta. Ker stoji na vrtu tudi ledenica iu sicer ravno zraven „becirka" je ta prostor jako pripraven za gostilno. Na vitu ie krme od 60 do 65 centov. — Natančneje se izvé pri g. Ignaciju Sladinu v Dol. Kronovem št. 3. pri Beli cerkvi, Dolenjsko.
Žagar za tavoletno žago
se iBČe, isti je samostojen in dobi dobro plaćo od kosa, — Ponudbe sprejema Pavel Potiorek, pošta Trbovlje.	(uo>
na kapiteljskem hribu — prva koRuja ali pa za celo leto je po zelo nizki ceni na prodaj. — VeČ se izvé v Rudolfovem, Arkotova ulica štev. 212.
tvrdke Singer Co., delniško družbe /a šivalne stroje
v Ljubljani
V zvezi z mr brezplačnim -m naučnim teča enii za vezen e
J
ae vrši v gostilni gosp. Jakseta „pri Slonu" v Novem mestu, Ljubljanaka cesta it. 35 ^ysmi^mis od 1. do 15. julija 1903 ^i^miímy®
Vstop prost.	Nad 3000 fihjalk po celem svetu.
Z velespoštovanjem
Singer Co„
aelnlskft družbf» za Sivalue stroje, Ljubljnun, Sv. Petra cesta 4.

Q
za mlatit, žito čistit, slamo režat, gepeljne, klinje, trombe in cevi, žage, jermena in druge potrebščine se najbolje in najceneje kupi v zalogi ©JO ©X®	©ííS)
Fran Zeman-a, Ljubljana,
Poljanska cesta št, 24-.
(236-lU)
Padavica (božjast.)
Kdor trpi nu padavici, krčih in drugih nervoznih bolezBih, zahteva naj zvezek o teh boleznih. Dobi se zastonj in poštnine prosto pod naslovom Schwaneti-Apofhelťe, Franklurt a. M. (24i—I8f
Pozor!
Kupujem Ženske lase, odrezane, izpadle in zmešane. Plačam po najvišji ceni. rr:::::::;::::::::;;:::^^
IzjHisojujeni tudi viasulje (Barotie) po nizki ceni, Ivan Svetec, brivt-c (Glavni trg, nasproti mestne liiae.)
epe pesestTO z gostile®
je na prodaj na Drski poleg šHf^ Novega mesta.
Hiša ima 5 sob, klet in dve knhinji. Poleg hiše je: pod, hlev, vodnjak, gostilniški in sadni vrt, „Lawn tennis", njive in hosta. — Cena izve se v upravništvn „Dol, Novic".
Ucenec
poštenih atarisev se sprejme v poduk za vrvarski obrt pri gospodu
(132^2)	JOŽE AVSEC-u v Rudolfovem.

Ï _________
lepi priliki z dobro urejeno prodajalno se odda v najem ali se pa tudi z blagom vred iz proste roke proda. K hisi spaaa tudi «tala, svinjak, njiva m nekoliko sadnega drevja pri hiši. — "Peč poïé uprayništvo tega lista.	(133-2)
Male ill velike po<lobe v lepi izberi za
prvo i^f. .FiMiujii^,
v prodajalni J. Krajec nasi, v Rudolfovem.
Mesarskeg;a vajenca,
poštenega 15 do 16 let starega sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Josip Hrovat ml, Žuiemperk št. 7,	(las-i)

Prav dobro
(130-2)
ima od 26 do 32 h za liter, vodstvo kmetijske šole na Grmu na prodaj.
Odda se vsaka množina od 56 litrov naprej.
konoesijo-vano
francosko prekmorsko družbo
,^Compagnie generiile Transatlantique"
Edina direktna in najkrajša Črta
poštnih brzoparnikov. ki prevažajo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni
(14-11) Za vožnje tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna potovanja in prireditev romarskih vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna
li« êmmi^ém
- v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6 -
blizo znane gostilne „pri Figabinu". (800-15)
SC^ Deček
14 let star, od dobrih stanšev, slovenskega in nekoliko nemškega jezika zmožen se takoj sprejme t trgovino mešanega blaga pri
Antonu VerbiČ v Sevnici ob Savi. Istotam se bode sprejel meseca avgusta pomočnik, kateri je v usnju izvež-ban.	(116-3)
Naznanilo preselitve.
Slavnemu obćinstvu naznanjam, da se 3 1. junijem presolim iz sedanjega stanovanja v Luserjevi hiši št. 47. v hišo g, Seidl-na na Florijanskem trgu, tako imenovana „stara davkarija" ali „SteUBramL",
Uljudno prosim, naj bi me blagovolili moji Ďastiti odjemalci tudi v tem stanovanji obiskovati ter mi svojo cenjeno naklonjenost nadalje ohraniti, ker zagotavljam vsikdar najboljše postrežbe. Imel bodem v vedni zalogi najboljše
istrsko vino
katero sem ravnokar v veliki nmožini dobil, ter bodem
isto oddajal liter od 24 vinarjev naprej ; nadalje imam	^
več vrst pristnega in dobrega žganja ter zalogo	á
Puntigamskega piva.	^
Velespoštovanjem udani	^
(135-2)	Anton Jakaz, v Novem mestu.
Imam še tudi već okenj in vrat po vredni ceni za prodati. ^
J!) I\
V Novem mestu
ima na prodaj fina, pristna, dolenjska bela in nudeča vina. Oddaja jih v vsaki množini nad 56 litrov.
Največja in najstareja parobrodna družba tia svetu poseduje 279 parnikov,
Najvarnejše, najhitreje iu najvuéje vrste velikanskih parnikov, ki vozijo samo potnike Í)i cesarsko pošto
iz Hamburga v Novi-York so:
Deutii<!lileiii(l . . Aufitiste Vicitoria MoUke .... PeiiDflylfaiiift Grať Waklersee . Palntia .... Batavia . . . Buigaria . , .
212 m	ilulg.
1B8 „	„
HW „	»
ni	„	„
170 „	„
140 „	„
16a „	„
Ifia -	„
Filmt Biamark Uolumbja , , Blttuli^r . . Pretoria . . Patricia . . Plinenicia . .
Belgravia .	.
Arnit^iiia .	.
200 m	dolg.
1Í0 .	.
160 „	,
170	«	„
171	„	. íiO „	„ 16S „ 170 „	„

Najprimernejšii
darila
za sv. biriiH).
Nizke cene!
i
A
rs

zaloga ur, zlatnine, srebrnine in optičnih predmetov v Rudolfovem. glavni trg 85.
imiwroúa slavnemu p. n. obiiiiBtvu. posebno íBstiti đuhovšitni ter k gg. uraitiiikom, kakur tudi gg. botroru In botram	K
O priliki bližiijočo se sv. biniie pj
svojo bogato zalogo uaira^.iiomtiiejŇih zlatih, srobrniti In nikclnastib žepni)) ur tn veriiic, stenskih ur » uibaluiti In budllnic, zlatih [n srebrnih prstanov, uhanov Itd.
Cenil« žepnim uram:
Najfiiiejie uikeluast« ure s kljiiofm „	„ „ reniuutoir
„ srebrne „ h ključem u	n	n remontoir
„ iste z (Ivojuiiii oklepom „ zlate ure za. dame . . zlate ure za gospode
od gld. 2'30 do 6- -„ „ 2-35 „ 6-50 . „ 3— „
„ . 4- „ Í)'-
„ „ 5 - „ 20--„ „ la— ,60'-
25-— „ 200'-
Hamburg-Novi-York le 6 dni.
Vozne karte po predpisanih n«jnižjih cenah prodaja ter daje pojasnila toćno in brezplaóno, oblastveno potrjena agentura
Hamburg-Amerika Linle
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31, takoj na desno od juž. kolodvora, ob progi električne železnice.	(^93—14)
„	«luti, nic e.11. guDjJi/ilc ... „ ^	- »	—
AiiierikftUike budilke po gld, PSO, fine garantirane po gld. 2'iO, ^
Poštna naročila se točno izvršujejo. Stara zlatnina in srebrnina se po najvišjih
cenah plačuje.
«
Slavno obĚiníit.vo uljudnu valiliii, si mojo zalogo	o priliki
ogledati,, lirez da bi bil kdo primoran kaj kupiti.	(2—6)
118P0BT TIIA.
Imam v kleti izvrstno istrijniisko vino — črno in beîo od 30 do 50 vinarjev postavljeno na tiikiijšnji državni kulo-dvoť. Ravno tako doiiiaćo rakijo (vinsko žganje) po 120 do 160 vinarjev. Zajposteno pristno vino in solidno postrežbo ae jamči.
Ivan Pujman, producent in eksport vina, Vodnjan, Digtiano Istra.
BajpiWpiroirnejěc, íiajliotrisfncjěe
doFilce za
m
TTT
Odgovorni urednik Fr. Sal. Watzl.
Izdajatelj in laložutk Urban ttorvat.
je lepa molitvena knjižica.
Molitveniki v največji izberi, kakor tudi druge mične stvari za birmanski spomin se dobivajo pri J. Krajec nasi, v Rudolfovem. (los-4)
Tink S. Krajec nasi.