Cena 30 Rpf
POROCLVALEC
INFORMACIJSKI VESTNIK OSVOBODILNE FRONTE St. 18, 10. julija 1944
Dvoje zgrešenih mišljenj
Med narodnimi množicami, pa uničevanja v bodočnosti sprejeti
tudi med našim aktivom se je po- znova staro osovraženo predapril-
nekod pojavilo mišljenje, da sedaj sko stanje, ki je privedlo do zlo-
ni več važno graditi in utrjevati
narodno oblast, zraslo iz narodno
osvobodilne borbe, kajti vojna se
tako in tako približuje svojemu
zmagovitemu koncu in naše ljud-
stvo bo doseglo, kar si želi.
Poudariti moramo, da je tako
mišljenje popolnoma zgrešeno.
Narodna oblast, ki jo danes gra-
dimo in utrjujemo, je namreč zrasla
iz najhujših žrtev in iz najbolj
zdravih prizadevanj triletnega na-
rodno osvobodilnega boja." Ta na-
rodna oblast je jamstvo, da žrtve,
napori in upi naših borcev, ki so
krvaveli tri leta, niso bili zastonj.
Ia narodna oblast je jamstvo, da
bo iz borbe, ki so jo najboljši si-
novi naših narodov začeli prosto-
voljno, zaradi svoje najpristnejše
pripadnosti svojemu narodu in svo-
jemu ljudstvu, zares zrasla lepa in
svobodna bodočnost jugoslovanskih
narodov in ljudskih množic. De-
mokratična in ljudska narodna o-
blast, ki se poraja iz krvi, iz žrtev,
iz nadčloveškega samozatajevanja,
ta demokratična narodna in ljud-
ska oblast je poleg Narodno Osvo-
bodilne Vojske — oborožene pesti
naše svobode in naše bodočnosti
— najveličastnejši sad našega do-
sedanjega boja. Za to oblast so
pohiteli v borbo prvi partizani, ta
oblast je bila tistim, ki niso nikoli
špekulirali, temveč so se od vsega
začetka borili in se v borbi žrt-
vovali, vselej neločljivo povezana
z njihovim pojmovanjem narodne
in človečanske svobode.
ma v mesecu aprilu 1941, ki je
doživelo obsodbo tako doma ka-
kor v zavezniškem inozemstvu in
ki ga je prav sedaj v obliki spo-
razuma Šubašič — Tito doletel
nov udarec.
Graditi narodno ob last —
pomeni torej zajamčiti sa-
dove krvave triletne osvo-
bodilne borbe.
Graditi narodno oblast
— tudi pomeni, dati trdne
temelje naši še večji širini, dati,
trdne temelje, združitvi vsega pozi-
tivnega v narodnoosvobodilni borbi,
vsega, kar je iz teh ali onih raz-
logov doslej še stalo po strani.
Drugo zgrešeno mišljenje, ki se
tudi ponekod pojavlja, je mnenje,
da danes ni več važno utrjevati O-
svobodilne Fronte, temveč daje do-
volj. če utrjujemo zgolj Narodno
Osvobodilne Odbore.
Sleherni zavedni Slovenec in
sleherni naš aktivist si pač mora
biti na jasnem, da pri nas Narod-
no Osvobodilnih Odborov brez
Osvobodilne Fronte nikoli ne bi
bilo, kakor brez Osvobodilne Fron-
te nikoli ne bi bilo sedanje močne
Narodno Osvobodilne Vojske Slo-
venije kot sestavnega dela Narodno
Osvobodilne Vojske Jugoslavije.
Združiti vse narodne sile v en
sam narodno osvobodilni tok —
to pomeni utrjevati in Širiti Osvo-
bodilno Fronto. V teh končnih
razdobjih velike osvobodilne vojne
storiti vse, kar je še v naših močeh,
da pritegnemo slehernega pozitiv-
nega Slovenca, ki se doslej ni od-
ločil, v narodno osvobodilno borbo
in da čimbolj likvidiramo pojavo
bratomorilnega obračunavanja med
samim našim narodom — to po-
meni utrjevati in širiti Osvobodil-
no Fronto, utrjevati in poglabljal
njeno notranjo enotnost, učiti e
iz njenih dosedanjih izkušenj
prihodnje težave, uspehe in zmage.
Napačno bi biio potemtakem ,
zaposliti se zgolj v upravnem de «;.
Poleg utrjevanja naših Narod .
Osvobodilnih OdL rov, razen i
vajanja svobodnih volitev, je ton j
tudi važno na samem terenu po-
živiti politično delo Osvobodilne
Fronte, pritegniti vanjo vse, kar
je narodno zdravega, iz terenskih
odborov dejansko ustvariti odbore
ki predstavljajo ves teren, združen
v enem samem skupnem naporu
— izbojevati našemu narodu svo-
bodo in s končno zmago Zajamčiti
sadove vseh dosedanjih žrtev.
Boris Kidrič
Za borbeno edinstvo vseh sil pod vodstvom
Narodno Osvobodilne Vojske, ki jo vodi
maršal Tito
London 8. julija.
Kakor se je zvedelo, je včeraj
bila sestavljena nova jugoslovan-
kakor tudi dwa predstavnika osvo-
bodilnega gibanja maršala Tita. Ta
dva predstavnika se nahajata na
Danes, ko se z naglimi koraki, ska kraljevska vlada pod predsed- poti direktno z osvobojenega ozem-
kljub vsemu hudemu, kar je mor- stvom dr. Ivana Subašiča. Nj. Ve- rja Jugoslavije in sta njuni imeni:
i »1 _ i ____• __:Li: ». •__________i__i___11	__i—__J„:__l ___r____ C__i__\7 \ . i • •»
da še pred nami, približujem*
zmagovitemu koncu, zlomu oku-
patorja in očiščenju svetiti domo-
vinskih tal, danes se odpovedati
graditvi narodne oblasti — bi pač
ne pomenilo popolnoma nič dru-
gega, kakor po vseh teh letih oku-
patorjevega terorja, zatiranja in
ličanstvo kralj Peter je podpisal
ukaz o sestavi nove jugoslovanske
vlade pod predsedstvom dr. Ivana
Subašiča, ki je prevzel tudi mi-
nistrstvo za zunanje zadeve in
ministrstvo vojske in mornarice.
V novi vladi se nahajata dva Sr-
ba, dva Hrvata in dva Slovenca,
profesor Sretan Vukosavljevič, mi-
nister za pravosodje in promet.
Profesor Vukosavljevič je Srh ter
član izvršnega odbora samostojne
demokratske stranke. Dr. Drago
Marušič pa je Slovenec in bivši
ban dravske banovine.
Ostali člani vlade so: dr. Sava
Stran 2
SLOVENSKI POROČEVALEC
Kosanovič. minister za notranje
zadeve, Srb iz Hrvatske, ki se se-
daj nahaja v ZDA, profesor Izidor
Cankar, minister prosvete, eden
od vodilnih članov Slovenske kato-
liške stranke in opolnomočeni po-
slanik v Kanadi in dr. Jernej Šu-
tej, minister za finance in vo-
dilni član HSS pod dr. Mačkom.
Ob priliki sestave nove jugoslo-
vanske vlade je dr. Ivan Suba-
šič, predsednik ministrskega sveta
in minister za zunanje zadeve ter
minister vojske in mornarice, dal
včeraj sledečo izjavo:
„Včeraj popoldne je Nj. Veličan-
stvo kralj Peter II. podpisal ukaz
o sestavi nove kraljevske vlade.
To je vlada demokratskega in bor-
benega edinstva vseh narodov Ju-
goslavije. Vlada je sestavljena iz
šestih oseb in sicer iz dveh Srbov,
dveh Hrvatov in dveh Slovencev.
Pri sestavi vlade se je upošte-
valo, da bo vlada sestavljena iz
ljudi, ki bodo uspešno delali pri
zadovoljevanju najnujnejših potreb
doma in pomagali narodno osvo-
bodilni borbi proti okupatorjem in
quislingovcem. V vladi se nahaja-
ta dva predstavnika narodno osvo-
bodilnega gibanja, ki prihajata di-
rektno z osvobojenega ozemlja
Jugoslavije do zavezniških narodov
prijateljski in bratski. Vlada bo
zlasti vložila vse sile za osvobodi-
tev Jugoslavije od sovražnika in
nadaljevala borbo, ki jo uspešno
vodi NOV pod poveljstvom mar-
šala Tita. V te svrhe bo delala
•na združevauju vseh borbenih ele-
mentov domii za ustvaritev resnič-
no demokratične in federativne.
Jugoslavije. Za tako delo bodo ši-
roko odprta vrata vsem demokra-
tičnim elementom brez razlike.
Srečen sem, da morem poudariti,
da je kralj Peter pri sestavi nove
vlade pokazal veliko modrosti v
reševanju sporov, ki so nastali v
preteklosti."
Tretja ohietnica narodne vstaje v Črni gori
13. julija 1941 se je ves črno-
gorski narod dvignil proti italijan-
skim fašističnim zatiralcem in
osvobodil vso Č rno goro razen
Cetinja in Podgorice. Tisočglave
italijanske posadke v črnogorskih
mestih so bile razorožene. Črno-
gorski narod je prevzel oblast v
svoje roke preko narodno osvobo-
dilnih odborov. Ta upor je poka-
zal, kaj zmore narod, ki se bori
za svobodo in ki je v svoji borbi
enoten.
Do tega dne in po tem zmago-
vitem dejanju črnogorskega naroda
je peščica protinarodnih elementov
igrala isto vlogo kot so jo igrali
njihovi vrstniki v vseh ostalih po-
krajinah Jugoslavije. Kar je bil v
Sloveniji Natlačen, na Hrvatskem
Pavelič, v Srbiji Nedič, to je bil
v Črni gori Sekula Drljevič s svo-
jo kliko. Takoj seje poklonil Ita-
lijanom kot „ od rešen ikom" in 12.
julija 1941 organiziral na Cetinju
„narodno skupščino", ki je okupaci-
jo pozdravila kot ,osvoboditev" ter
izbrala odposlanstvo za poklonitev
Mussoliniju v Rimu. Na to izdaj-
stvo je odgovoril ves črnogorski
narod že drugi dan s splošno na-
rodno vstajo in izbrisal s sebe ta
grdi madež.
Ta izdajalska svojat tudi poslej
ni prenehala s svojim protinarod-
nim delom. Ko so črnogorski borci
bili najtežje boje z desetimi itali-
janskimi divizijami, ki jih je poslal
pobesneli duce, so jim udarili v
hrbet četniki Draže Mihailoviča,
ki sta jih vodila njegova agenta
za Črno goro Baio Stanišič in Blaž
Djukanovič. Pod geslom „za kra-
lja in domovino" so se zvezali s
fašističnim krvnikom v Črni gori
guvernerjem Birollijem in skupno s
podivjanimi fašističnimi tolpami
pobijali, ropali in požigali po Čr-
ni gori. Tisoče mož, žena in otrok
so odgnali v internacijo, kjer so
delili težko usodo z brati Hrvati
in Slovenci. Desettisoči so bili po-
klani. Četniki in Italijani so trgo-
vali z ujetimi borci črnogorskega
naroda za riž in konzerve. Do maja
1942 so črnogorski junaki vzdržali
ta boj proti stokratno močnejšemu
sovražniku. Potem se je glavnina
njihove vojske umaknila v Herce-
govino in Bosno.
Toda samo eno leto sta hrabri
IV. in V. črnogorska brigada čakali
na maščevanje in vrnitev v domo-
vino. Maja 1943 sta skupno z brat-
skimi enotami NOV po katastro-
falnem porazu četnikov na Neretvi
in pri Kalinoviku zopet stopili na
ljubljena skalna tla in uničili čet-
niško zalego v Črni gori. Poslej
četniki v Črni gori niso pomenili
nič več. Tisoče prisilno mobilizi-
ranih in zapeljanih četnikov je
prestopilo v vrste NOV, Bajo Sta-
nišič in Blaž Djukanovič pa sta
plačala svoje izdajstvo z glavama,
ko so ju lansko jesen zajeli v sa-
mostanu Ostrog.
Danes je vsa Ona gora, razen
nekaj mest, zopet osvobojena in
njene divizije v bratskem sodelo-
vanju z ostalimi enotami NOV
Jugoslavije zadajajo poslednje u-
darce hitlerjevski pošasti in nje-
nim pomočnikom.
S sklepi svojih dveh skupščin
8. februarja 1942 in 15.-16. no-
vembra 1943, v kateri je narod
Črne gore in Boke s svobodnimi
volitvami izbral svoje najboljše
sinove in hčere, z zgodovinskimi
sklepi drugega zasedanja AVNOJ-a
v Jajcu se Črna gora in Boka
vključujeta kot svoboden in ena-
kopraven člen v demokratično, fe-
derativno Jugoslavijo.
Kakor vsi ostali jugoslovanski
narodi si je to črnogorski narod
priboril s potoki svoje krvi in z
desettisoči padlih, pobitih in raz«-
seljenih.	P. R.
S treh strani nad Berlin
Rdeča Armada brzi nezadržno
na zapad
Na srednjem beloruskem bojišču
so Nemci doživeli pravo katastrofo.
R«si so po zavzetju glavnega me-
sta Bele Rusije Minska, ki ga je
označil general Dittmar kot vrata
•v Konigsberg, .Varšavo in Berlin,
prodrle daleč naprej proti zapadu,
zasedle v tej smeri Lido, Radin,
mnogo drugih krajev in naselij ter
Volkovisk, ki je zadnja postojanka
pred Bialistokom.
Sedaj se sovjetski valjar vali
na 500 km široki fronti od Letonije
do Pripetskih močvar proti zapadu.
Rusi so zavzeli mesto Vil no ter
prodrli že do Košedarija, kije manj
kot 35 km oddaljen od Kovna.
Z zavzetjem Vilne in Košedarija
ruska armada že močno ogroža
vzhodno Prusijo. General Barjanov,
ki prodira s četami prve baltske
fronte proti Dvinsku, grozi z ob-
kolitvijo 30 nemškim divizijam, v
baltskih deželah.
Južno od Pripetskih močvar je
maršal Rokosovski nepričakovano-
zasedel s svojimi četami dolgo
hranjeni Kovel, ki so ga Nemci,
tudi imenovali ,,velika vrata v Ev-
ropo".
.SLOVENSKI POROČEVALEC
Stran 3
Na karelijski fronti enote mar-
šala Govorova stalno napredujejo
zahodno od Petrozavodska proti
Finski.
Nemški polom najnazorneje pri-
kazujejo dopisniki z bojišč. Tako
poroča dopisnik londonskega „Ti
mesa" 4. julija takole: „Na vzhodni
fronti se odigrava prizor, ki ga
Evropa ni videla od 1918. leta. Ta
prizor je prava katastrofa nemške
armade. Proti zapadu se vale nem-
ški taukiv in vozila v največjem
neredu. Cesto se Nemci med se-
boj spopadejo za položaje, ki bi
jim nudili vsaj kratek čas zaščito.
Nemški vojaki, ki so odvrgli pri
Minsku orožje, tavajo okrog in
iščejo zveze, da bi prišli v rusko
ujetništvo. Nemci se predajajo celo
sovjetskim kmetom in ženam, ki
so prevzele prometno službo na-
mesto moških."
V Normandiji ogorčeni boji
Ameriške čete po očiščenju Cher-
burga in okolice v štirih kolonah
prodirajo ob zapadni obali poloto-
ka proti jugu. Pred padcem sta
mesti La Haye in Careutan.
Najtežji boji so bili za mesto
Caen, ki je že v zavezniških ro-
kah. Za vsako ped zemlje so se
vršile ogorčene tankovske in pe-
šadijske borbe. Na vsakih pet ki-
lometrov so Nemci vrgli v boj po
eno divizijo.
Nemški general von Rundstedt,
ki je bil doslej vrhovni poveljnik
nemških sil na zapadu ter je ve-
ljal za enega najboljših Hitlerjevih
generalov, istočasno pa tudi kot
nasprotnik nacionalsocializma, je
bil ta dni zamenjan z generalom
von Klugejem.
V Italiji proti »gotski črti"
Anglo-ameriške sile v Italiji kljub
povečanemu nemškemu odporu
vztrajno potiskajo Nemce proti
severu. 5. amerikanska armada je
zavzela Livorno, v obrambo katere-
ga so pripeljali Nemci nove sile.
Francoske enote po zasedbi Siene
napredujejo proti Firenci. Pred me-
stom Arezzo v sredini fronte, ki
je že neposredno ogroženo, so se
čete 5. in 8. armac^e združile. Ob
Jadranskem morju si enote 8. an-
gleške armade krčijo pot proti
Anconi.
Po padcu Livorna, Arezza in An-
cone bo nastalo vprašanje, če se
bo skušal Kesselring ustaviti na
takozvani „gotski črti" Rimini-Pi-
sa, ali se bo potegnil v dolino Pa-
da? Prihodnji dnevi bodo to po-
kazali.
Hitlerjev polom v številkah
Invazijske čete v Franciji so do-
slej ujele 56.000 nemških vojakov
in oficirjev. V Italiji so v zadnjem
ofenzivnem pohodu od 12. maja
zavezniške čete prikrajšale Hitler-
ja za 40.000 ujetnikov. Rdeča Ar-
mada pa je samo v zadnjem za-
letu v Beli Rusiji olajšala ..slavno
vermaht" za okroglo 100.000 ujet-
nikov. Na vseh treh glavnih fron-
tah je bilo v istem času ujetih 22
nemških generalov. Če bi k tem
številkam prišteli mrtve in ranje-
ne ter izgube Nemcev v Jugosla-
viji in ostalih evropskih deželah,
kjer se bore partizani, potem je
več kot jasno, da se res bliža
Hitlerju in njegovim pomagačem
zadnja ura.
Naprej, na Hitlerjevo bastiljo!
Slovenski Narodno Osvobodilni
Svet je na svojem prvem zaseda-
nju zajamčil slovenskemu narodu
osnovne človeške pravice:
zakonitost, enakopravnost, svobodo
vesti, besede in tiska, svobodo
zborovanja in združevanja, nedo-
takljivost lastnine, osebnosti in
stanovanja, pravico do dela, od-
diha in starostne preskrbe. V bor-
bi za prav te pravice je francosko
ljudstvo 14. julija 1789 naskočilo
pariško ječo bastiljo in zadalo
tlačiteljem svobode prvi poraz. To
je bil začetek borbe za človeške
pravice zatiranih evropskih lj udstev
s silami reakcije, borbe, ki je div-
jala preko vsega devetnajstega sto-
letja in dosegla svoj vrhunec, ko
je te pravice poteptal fašizem. Po-
slednjič so bile poteptane! Vsa
napredna ljudstva sveta so se dvi-
gnila v borbi zanje in pod njiho-
vimi udarci se ruši v prah basti-
Ija človeštva — Hitlerjeva evrop-
ska trdnjava.
Revolucija, ki je položila temelj-
ni kamen svobodi človeštva, je
zapisala tudi načelo samood-
ločbe narodov. Ustavodajna
skupščina je sprejela v svojo ustavo
člen, s katerim se francoski narod
odpoveduje vsaki zavojevalni vojni
in izjavlja, da ne bo Francija ni-
koli uporabljala svojih vojnih sil
proti svobodi kateregakoli naroda.
Še več, sprejela je dekret, s kate-
rim je nudiia bratstvo in pomoč
vsem narodom, ki si bodo zopet ho-
teli priboriti svobodo. „Ljudje vseh
dežel so bratje," pravi Robespirre.
„Kdor tlači en narod, je sovražnik
vseh narodov. Kdor se vojskuje
proti nekemu narodu, da bi za-
vrl napredek svobode in uničil
pravice človeka, mora biti zasle-
dovan od vseh, ne kot navaden
sovražnik, marveč kot morilec in
rokovnjač."
Kmalu je Francija pogazila na-
rodnostna načela svoje velike re-
volucije. To je bil dokaz, da ni na-
rodne svobode brez prave ljudske
demokracije. Ko je bil v revolu-
cionarni Franciji glas ljudstva udu-
šen, ko je bila pogažena demokra-
cija, ko je vlado prevzela proti-
ljudska struja in dMa Napoleona,
je ta hotel zasužnjiti Evropo. A
seme svobode narodov je bilo
vrženo v veter. Pri vseh zatiranih
narodih je padlo na rodovitna tla
in pričelo razganjati spone osva-
jalnih imperializmov.
Hitler je hotel za vselej udušiti
svobodo narodov, v borbi z zati-
ralci pa se je želja po svobodi
razrastla močnejše kot kdaj prej.
Evropska ljudstva jemljejo usodo
svojih narodov v roke in ona so
porok, da ne bodo nikdar več
vstale temne sile reakcije, ki bi jih
mogle teptati.
Ne samo zunanja svoboda naro-
da, tudi notranja svoboda j« varna
samo, dokler nad njo bedi ljud-
stvo. Pet let je trajala francoska
revolucija. Ljudstvo je bilo tisto,
ki je izbojevalo vse pravice, med-
tem ko je kolebljiva visoka plast
v večni skrbi za svoje imetje so-
delovala z izdajalsko reakcijo, kra-
tila ljudstvu priborjene pravice in
končno pahnila Francijo v vojno.
V tej vojni je Francija doživljala
poraz za porazom, dokler so jo
vodili korumpirani, nesposobni stari
generali dokler ni junija 1793 nje-
nega vodstva vzela v roke ljudska
vlada. Dala je najprej ljudstvu vse
pravice in zato je bila sposobna,
povesti ga v zmagovit boj z na-
padalcem. Ljudstvo je bilo pri-
pravljeno na vse žrtve, ker je
čutilo, da ga votli njegova vlada,
da gre prvič v zgodovini v borbo
za svojo Francijo. Nova vlada
je šla na delo z nadčloveškim na-
porom vseh ljudskih sil. Brezob-
zirno je strla notranje izdajalce,
ki so preprečevali mobilizacijo,
ustvarjali anarhijo in se trudili, da
Stran 4
SLOVENSKI POROČEVALEC
bi bila Francija pora/ena. Orga-
nizirala je novo ljudsko armado,
ki so ji načeljevali novi, iz borbe
zrasli oficirji, sinovi ljudstva. Ta
ljudska vlada je tolkla sovražnika
na vseh koncili, da so bile v pozni
spomladi 1794 na vseh mejah fran-
coske vojske zmagovite. Po svoji
ljudskosti je bila ta armada prvi
predhodnik naše v borbi skovane
Narodno Osvobodilne Vojske.
Medtem ko je francosko ljudstvo
dajalo iz sebe vse sile za zmago
domovine, so se bedni zatiralci
človeških pravic zatekli po pomoč
k sovražniku. Vdinjali so se tujim
napadalcem, s pomočjo najemni-
ških čet so se skušali obraniti fran-
coskega ljudstva. Skozi vso zgo-
dovino l Iftvrno potuje reakcija z
izdajalskim pečatom na čelu.
Usode narodov so tesno poveza-
ne. Narod, ki preliva kri za svojo
svobodo, jo preliva za svobodo
vsega človeštva. Borba revolucio-
narne Francije je dvignila na upor
v.,o Evropo, v srce slehernega po-
sameznika in naroda je zasadila
ideale, ki jih bo dokončno ustva-
rja šele naša doba. Tudi mi Slo-
venci smo bili dolžniki francoske
levolucije, ideje svobode so zaži-
vele v naših najboljših duhovih in
!i dvignile p« ko ozkosrčnega
ranjstva na evropsko ravan. V
Njihovem imenu smo začeli Slo-
»iiici borbo s klečeplaznim kom-
piomisarstvom, smo svoje zahteve
/.iičeli postavljati revolucionarno.
Prišel je trenutek, ko emo ju-
goslovanski narodi plačali svoj dolg
irancoskim borcem za svobodo, še
več: zadolžili smo vse evropske
narode, ko smo se kot prvi za-
sužnjeni narod golih rok dvignili
v borbo proti fašizmu, v borbo za
človeške pravice, za svobodo svo-
jega in vseh narodov, ko smo po-
ložili usodo naših narodov v varne
roke ljudstva, ker smo vedeli, da
se bodo naši domači zatiralci svo-
bode, kakor še vselej v zgodovini,
spečali z okupatorjem proti last-
nemu narodu.
Danes mi kličemo evropskim
narodom s pesmijo borcev fran-
coske revolucije:
Naprej, sinovi domovine,
prišel je slave dan za nas!
Orožje vsi v roko!
Zberite se v pohod! Naprej,
naprej!
Naj to zemljo sovrag poji s krvjo!
Naprej, na Hitlerjevo bastiljo!
Marija Vilfan
Bolgarski partizani prisegajo
na jugoslovansko bratovstvo
i'
Prisegam, da se bom boril do
poslednje kaplje krvi proti nem-
škim razbojnikom, ki ropaio naš
narod in gazijo našo svobodo. Pri-
segam, da se bom neumorno boril
proti fašističnim izdajalskim tol-
pam, ki v interesu nemških krvni-
kov vodijo našo deželo v propad
in sramote naše svobodoljubno
ljudstvo in rušijo narodno bodoč-
nost Bolgarije. Branil bom narod
pred fašističnimi zločinci. Neusmi-
ljeno se bom maščeval izdajalcem
in špijonom. Prisegam, da se bom
boril za ustavitev zločinske vojne
proti demokratični federativni Ju-
goslaviji in se skupno z jugoslo-
vansko Narodno osvobodilno voj-
sko boril za iztrebljenje nemških
okupatorjev z Balkana, teh naj-
večjih sovražnikov našega naroda
in vsega slovanstva. Sledeč vzorom
naših velikih narodnih borcev L« tka
in Boteva, prisegam, da bom spo-
štoval častni naziv partizana, se
držal partizanske discipline in s
svojim obnašanjem služil kot pri-
mer svojim borbenim tovarišem.
Velik uspeh ocfprtega upora na Danskem
Neme! prisiljeni popustiti pred narodno osvobodilno borbo
Vest o zavezniškem izkrcanju
v Franciji je bila signal za pove-
čan odpor proti Nemcem na Dan-
skem. To je prišlo do izraza zlasti
v organiziranem delu za sabotaže.
Največjo sabotaža se je izvršila v
tovarni orožja na Danskem. Osem-
deset saboterjev se je pripeljalo
20. junija v vojaških kamionih in
policijskih avtomobilih pred to-
varno, obvladalo straže, spravilo
delavstvo v zaklonišča, noto pa
pognalo v zrak glavno tovarniško
zgradbo. Saboterji so nato natovo-
rili avtomobile z orožjem in mu-
nicijo ter odšli. S to eksplozijo je
tovarna popolnoma onesposobljena
ze nadaljnje delo. Nemška polici-
ja je streljala na množico, ki se
je zbrala na cestah in navdušeno
pozdravljala ta dogodek. Ustrelje-
nih je bilo 8 danskih rodoljubov
kot talcev. Na otoku Seeland je
bilo proglašeno obsedno stanje.
Demonstracije proti pestapovcem
in proti bataljonu „Scharburg", ki
ga ščitijo Nemci in ki je sestavljen
iz približno 500 danskih izdajal-
cev v uniformah, so zavzele tak
obseg, da je bila določena 20. ju-
nija v Kopenhagenu stroga poli-
cijska ura od 8. ure zvečer. Toda
nihče se teh odredb ni držal in
je prišlo do ogorčenih pouličnih
bojev.
Srdite in brezobzirne represalije
so bile samo povod za nova de-
janja odpora. Tako so bili Nemci
prirnorani podaljšati policijsko uro
do 11. ure zvečer. Dne 30. junija
je v Kopenhagenu izbruhnila sploš-
na stavka. Nemci so ustavili oskr-
bo Kopenhagena z vodo, olinoin
in elektriko ter prekinili dobave
hrane v mesto. Dne 30. junija so
streljali na prebivalce, ki »e niso
držali policijske ure. Prišlo je do
pouličnih bojev, pri katerih so iz-
tirjali tramvaje in jih uporabljali
kot barikade.
Ceni se, da so Nemci zaradi
prekinitve dela v treh dneh izgu-
bili nad 100.000 delovnih ur. Dne
1. julija je stavkalo 400.000 delav-
cev, zaprtih je bilo 75 strojniških
delavnic. Istega dne je bila objav-
ljena proklamacija delavcev, v
kateri je bilo naznanjeno, da bo
stavka trajala dalje, če Nemci ne
dajo garancij, da bo izginil korpus
„Scharburg" z Danskega, da bo
ukinjena policijska ura, da bo Ko-
penhagen ponovno oskrbovan s
hrano, vodo, plinom in elektriko
ter da ne bodo podvzefe represa-
lije v zvezi z generalno stavko.
Nemci so pristali na vse zahte-
ve danskih rodoljubov, korpus
„Scbarburg" bo poslan na vzhodno
fronto. Ta uspeh danskih rodolju-
bov kaže na veliko moč upornega
gibanja na Danskem in hkrati na
veliko slabost Hitlerjeve Nemčije,
ki upora ni bila več zmožna za-
dušiti s terorjem, ampak je morala
pod pritiskom množic popustiti.
Francoski partizani
sestavni del zavezniške vojske
Za poveljnika francoskih oboro-
ženih sil v notranjosti Francije je
bil postavljen general Konig. S tem
so bili francoski partizani postav-
ljeni pod isto poveljstvo kot fran-
coske redne čete, ki se bore z
invazijsko vojsko. Francoski par-
tizani danes zadržujejo 10 nem-
.SLOVENSKI POROČEVALEC
Stran 5
škili divizij. Največji uspeh so do-
segli partizani ž osvoboditvijo
mesta Tours. Mesto so zavzeli v
naskoku in pognali posadko, v beg,
ostanek pa popolnoma uničili in
razorožili. Operacije partizanov so
zavzele tak uspeli, da so Nemci
prisiljeni govoriti o njih v svojih
vojnih poročilih.
Nemci so proti imenovanju ge-
nerala Koaiga glasno protestirali.
Zanje imenovanje pomeni močan
politični udarec, ker morajo pri-
znati, da imajo v zaledju dobro
organizirano vojsko in ker sedaj
po mednarodnem pravu ne bodo
smeli izvajati represalij. Imenova-
nje generala Kiiniga in vključitev
francoskih partizanov v sestav za-
vezniške vojske pa je tudi pono-
ven znak reakciji, da bodo za-
vezniki po vseh deželah sodelovali
samo s silami, ki se dejansko bore
proti okupatorju.
V Srbiji se vračajo dnevi vstaje 1941
Nove srbske divizije, ki so re-
zultat triletnih junaških bojev ne-
upogljive Srbije, proslavljajo svoje
zastave in svoje orožje v mnogo-
številnih bojih in spopadih. Srbija
je ponovno podobna avgustovskim
in septembrskim dnem leta 1941.
Razlika je samo v tem, da danes
Srbija stopa v odločilno končno
fazo bojev, ki se bodo končali z
izgonom okupatorja in osvoboje-
njem vse naše domovine. Prvi
otočki osvobojenega ozemlja v Sr-
biji se bodo vedno bolj širili, dokler
se ne bodo povezali med seboj in
z osvobojenim ozemljem v Sandža-
ku, Črni gori in Makedoniji. Osvo-
bojeni Kopaonik in mestece Brus,
ki leži na področju Kopaonika,
sta prva glasilca nove zmage, ki
jo bodo brez dvoma letos izboje-
jevale mlade srbske divizije. Nem-
cem ne pomagajo več niti tanki,
niti letala, niti bolgarske čete, niti
nedičevci, niti četniki, niti krvavo
nasilje, ki ga obenem z izdajalci
vrše nad srbskim ljudstvom.
Zadnji boji ro čisto jasno po-
novno pokazali, kako sramotno
vlogo igrajo Mihailovičevi četniki.
Izdajalske Keseričeve tolpe, ki so
bile potolčene na Kopaoniku, so
bile potisnjene do Kruševca, kjer
so četniki zamenjali nemško po-
sadko. Keseričeve četnike sedaj
popolnoma vzdržujejo Nemci, ki
jim dajejo orožje in strelivo. Ra-
njeni četniki ležijo v bolnicah skup-
no z Nemci. To izdajalsko delo
četniških vojvod je odprlo oči mno-
gim poštenim sinovom srbskega
naroda, ki zapnščajo četniške od-
rede in prehajajo na stran svojih
bratov, ki se bore v vrstah Na-
rodno Osvobodilne Vojske. Po pri-
meru generalštabnega majorja Dju-
riča in njegovih borcev so že
prešle stotine prisilno mobiliziranih
kmetov iz nedičevskih in četni-
ških odredov. S tem se še bolj
utrjuje bojevna enotnost na-
rodov Srbije v boju proti okupa-
torju.
Makedonija ne zaostaja v
borbi
Na področju med Kumanovim,
Krivo Palanko in Vranjem so ma-
kedonske enote NOV uničile 600
sovražnikovih vojakov in oficirjev,
med njimi enega polkovnika in
dva majorja ter ujele 314 sovraž-
nikovih vojakov in oficirjev. 75
ujetnikov je prestovoljno stopilo
v vrste nfših enot in izrazilo željo,
da se bore proti nemškim oku-
patorjem iu izdajalcem.
Nemški promet dobiva udarce
V osrednji Bosni so naše enote
zavzele Dervento in uspešno ru-
šijo sovražnikove komunikacije.
Neka divizija je porušila železni-
ško progo Sarajevo—Konjic v dol-
žini 30 km in vse naprave na tej
progi. Železniška proga Zavidovi-
či—Krivaja je prav tako porušena,
vsled česar je prizadejana sovraž-
niku velika škoda, ker je po tej
progi izvažal iz vzhodne Bosne
velike količine le»a za svojo in-
dustrijo. V Slavoniji je Bilski par-
tizanski odred pognal v zrak most
na progi Kapela—Pleternica, Po-
savski partizanski odred pa je
uničil na progi Banova Jaruga—Li-
pik oklopni vlak in pognal v zrak
dva železniška mostova. Ta proga
je sedaj popolnoma porušena. Med
Banovo Jarugo in Kutino je poru-
šena proga in uničen most. V ru-
šenju prog so v zadnjih dneh do-
segle največje uspehe slovenske
enote Narodno Osvobodilne Voj-
ske. železniški progi Jesenice—Go-
rica in Ljubljana—Trst, ki sta za
okupatorja predstavljali ogromno
stratežko važnost, sta skoro po-
polnoma onesposobljeni za promet.
Merniki promet v Sloveniji vedno bolj trpi
V zadnjem tedenskem vojnem
poročilu Vrhovnega štaba NOV in
POj se poudarja, da so slovenske
enote v rušenju prog najbolj ak-
tivne in učinkovite. Poudarjeno je
tudi in tudi mi smo opetovano
poudarjali v našem listu, da pred-
stavlja Slovenija za Nemce glavni
prometni vozel v tem delu Evrope
in je zanje največje stratežke važ-
nosti. S tem da slovenske enote
NOV prekinjajo promet, zlasti na
progah Ljubljana—Trst in Jeseni-
ce—Gorica, neposredno vplivajo
na položaj na italiianski fronti.
N?* Primorskem je IX. korpus
NOV in POJ po uničenju mostu
pri Avčali usmeril XXX. divizijo
v dolino reke Bače, kjer teče že-
lezniška proga in cesta od Sv.
Lucije do Podbrda. Naše edinice
so likvidirale vse zaščitne posto-
janke in pričele z rušenjem te
prevažne proge. Med Grahovim in
Hudo Južino je bil porušen velik
železniški most preko Bače.
Na Štajerskem so enote IV.
operativne zone po uspelem ruše-
nju proge Celje—Dravograd zad-
nje dni uničile predor pri Lipo-
glavu in železniški most med Po-
nikvo—Zbelovim na progi Celje
—Maribor. Promet je prekinjen.
Na progi Zidani most—Zagreb je
bila uničena postaja Loka pri Zi-
danem mostu.
Na Gorenjskem so enote XXXI.
divizije razrušile železniško progo
Kranj—Tržič. Pri Jesenicah je bil
prevrnjen tovorni vlak. Obe progi
sta prekinjeni. Dalje so minirali
vodno cev javorniške elektrarne
in s tem prekinili delo v polovici
obratov v javorniških tovarnah.
Minirane so bile tudi naprave re-
zervoarja v Završnici in vsled tega
ne deluje elektrarna v Žirovnici.
Na Dolnejskem se vzdolž ko-
munikacij Ljubljana—Novo mesto
borbe nadaljujejo.
Na Koroškem miuerji obeh od-
redov vršijo uspele ukcije pri iz-
tirjanju vlakov, uuičevanju elek-
tro-daljnovodov in vodovodov.
V zri a mer ju bratstva
Slovenske enote NOV, ki so "že
večkrat z bratskimi hrvatskimi
enotami v skupni borbi proti skup-
nemu sovražniku s krvjo utrjevale
bratske vezi, so v borni za Bosi-
ijevo onstran Kolpe zopet poka-
Stran 6
SLOVENSKI POROČEVALEC
zale moč enotnosti vs^h jugoslo-
vanskih narodov.
Bosiljevoje bila močna ustaško-
nemška postojanka, ki je terorizi-
rala vso svojo okolico od Ozlja
do Vinice. V noči od 29. na 30.
junij je V. »Cankarjeva" brigada
začela napad. Istočasno so edinice
XIII. hrvatske divizije blokirale
postojanke ob progi Karlovac—
Ognlin, odkoder bi lahko prišla
sovražnikova pomoč. Velik delež
pri zavzetju postojanke, ki je pa-
dla ob devetih zvečer, ima odlična
artilenja XIII. hrvatske divizije.
Borba se je vršila za vsako hi-
šo. Ko so proti večeru poskusili
ustaši in Nemci svoj zadnji rešilni
izpad, se je začelo divje prega-
njanje, ki je uničilo vso posadko
in je le redkim uspelo uteči. Na
bojišču je obležalo 100 ustašev,
30, večinoma Nemcev, pa je bilo
ujetih. Med ogromnim vojnim ple-
nom sta dva topa, več minometov
in nekaj desetin puškomitraljezov.
Enote slovenske XV. in hrvatske
XIII. divizije sedaj nadaljujejo z
boji na tem sektorju. Bataljoni V.
brigade so napadli nemško skupi-
no v Vrbovskem in jo pognali iz
mesta. Nemci so se umikali proti
Karlovcu, kjer so bili ponovno
napadeni od iste brigade. Pri tem
napadu na Vrbovsko sta bila lani-
čena dva nemška tanka. Cankar-
jeva brigada je prav tako prepre-
čila poskus prekoračiti Kolpo pri
Vinici.
Po Jugoslaviji
Iz Korduna. Ponos vsega Kor-
duna je njegova VIII. divizija, ki
je sedaj povsem zasluženo dobila
naziv „udarna". Na Debeli Kosi,
kjer je pred tremi leti počila prva
puška za vstajo, so v ta spomin
priredili veliko ljudsko zborovanje,
ki se ga je udeležila tudi divizija.
V cerkvi, kjer so točno pred tremi
leti četniki zaklali duhovnika in
60 ljudi, se je spet prvič vršila
služba božja v spomin padlim žrt-
vam. Duhovnik je krstil nad 100
otrok. Vsi zborovalci so pet mi-
nut ostali klečeč v spomin padlim
borcem.
Iz ZAVNOH-a. Predsedstvo
ZAVNOH-a je poleg Komisije za
ugotovitev zločinov okupatorjev
in njihovih pomagnčev ter Zako-
nodajne komisije ustanovilo Sta-
tistični urad.
KdeČf Križ Hrvatske se je
ustanovil 18. maja. Predsednik je
dr. hilovič Srečko, zdravnik iz Za-
greba, podpredsednika pa sta
podpk. Sumonja Miloš, komandant
VilI. divizije in dr. Svetozar Rit-
tig, župnik cerkve Sv. Marka v
Zagrebu.
Iz Dalmacije odhajajo žene in
otroci zaradi lakote ter nemških
in četniških zverinstev čez morje
v Italijo. Tam so organizirana ta-
borišča, kjer v polni svobodi pri-
čakujejo matere in sestre, da nji-
hovi sinovi, možje in bratje, ki so
ostali doma, izvojujejo vsem svo-
bodno vrnitev.
Gradimo novo ljudsko ob!a»t,
novo ljudsko demokracijo!
Četniki zapuščajo Mihaflo-
viča. Major Radoslav Djurič, biv-
ši četniški komandant takozVane
južne fronte, ki je prešel na stran
NOV Jugoslavije, je dal za jav-
nost sledečo izjavo: „Od začetka
1941. leta sem bil z Mihailovičem,
toda oktobra 1943. leta sem se pri-
pravil, da odidem od tega izda-
jalca, ko sem dobil originalne do-
kumente o njegovi osebni zvezi
z okupatorji in odkriti izdaji na-
roda. 28. maja 1944 sem s svojimi
poštenimi borci stopil pod povelj-
stvo vrhovnega poveljnika NOV
Jugoslavije maršala 1 ita. Mi vsi
smo pripravljeni, da se kot navadni
borci borimo proti mrzkemu oku-
patorju in njegovim pomagačem.
bmrt nemškim zavojevalcem!"
Nedic ne zaupa več narod-
ni srbski žandarmeriji kot oseb-
ni straži. Sedaj ga stražijo SS od-
delki in gestapo. Pri zadnji paradi
takozvanega srbskega prostovolj-
skega zbora je stražil Nediča ba-
taljon SS-ovcev v srbskih unifor-
mah. Nekateri drugi srbski qui-
slingovci pa selijo svoje družine v
Nemčijo, kar je storil tudi Nedič.
V zadnjem času je bilo v švicar-
skih bankah vloženih 5 milijonov
zlatih frankov na ime Nediča in
njegovih pomagačev.
Nov ustaiki pozdrav. Nekoč
so ustaši pozdravljali drug drugega
jasno in glasno z vzklikom: „/.a
dom spremni!" Z ozirom na spre-
membo splošne situacije pa so svoj
pozdrav temu prilagodili in se gla-
si: 0Za slom spremni!"
Pisma domobrancem
ii.
Zadnjič smo obravnavali prvi
vzrok, ki vas je privedel v nem-
ško službo: upanje, da se boste
na ta način prebili poceni in brez
večjih težav do konca vojne. To
upanje se danes podira v prah.
Toda to ni bil edini povod za ko-
rak, ki vas je pripeljal do prisege
zvestobe Hitlerju. Ena glavnih po-
bud, s katero so vas pridobivali
v domobranske vrste, je bila borba
za vero, borba proti brezboštvu,
ki da ga prinaša Osvobodilna
Fronta in Narodno Osvobodilna
Vojska.
Dopovedovali so vam, daje vaša
borba proti NOV potrebna zato,
da se ubranita vera in Cerkev, da
se ubrani sam Bog, kateremu da
je OF napovedala boj na življenje
in smrt. Da bi vas o tem prepri-
čali, so vas gonili na duhovne va-
je, organizirali so pobožnosti in
posvetitve, poslali so k vam voj-
ne kurate, ki so imeli edino nalogo,,
da vzdržujejo v vas verski fana-
tizem, da vas pod krinko borbe
za vero gonijo v smrt za pogana
Hitlerja.
Tako je ljubi Bog dobil krasno
družbo svojih ,.branilcev": za po-
ganom Hitlerjem in krvoločno
družbo poživinjenih nacionalsocia-
listov korakajo preganjalec pri-
morske duhovščine Mussolini, fra-
mason Laval, korumpirani izdajal-
ski srbski general Nedič, klavec
pol milijona krščanskih Srbov Pa-
velič, krivoprisežni in veleizdajal-
ski general Rupnik, izžiti madžar-
ski grofje ter kopica izdajalcev po
vseh zasedenih deželah. To bodi
križarska armada, ki naj ubrani
krščanski svet pred „brezboštvom"
slovanskega vzhoda in zapadnih
demokratičnih velesili
Hitler in njegovi hlapci se niso
le samozvano proglasih za božje
branitelje, ampak so hoteli mobi-
lizirati tudi samega Boga ter ga
uvrstiti v svoje vrste. Toda Bog
se ne da mobilizirati, kakor so se
dali nekateri njegovi nevredni du-
hovniki. Zaman je pozival pogan-
ski Hitler Boga, ko je napadel
..brezbožno" Sovjetsko/vezo. Sam
je izgubil do danes 8 milijonov
vojakov, sam stoji pred zadnjim
smrtnim udarcem. Ne, Bog se ne
da mobilizirati v vrste poganov,
nasilnikov in morilcev! Bogokletni
Hitler in njegovi hlapci danes spo-
znavajo, da je Bog edino na strani
.SLOVENSKI POROČEVALEC
Stran 7
pravice, na strani tistih, ki se bore
9.r pravico, za narodno in člove-
ško svobodo, „za svobodo otrok
božjih", kakor jo pojmuje krščan-
stvo. In zmaga svobodnega člove-
škega duha, zmaga zatirane pravice
nad napadalno krivico, ki jo pred-
stavlja danes Hitlerjev tabor, ta
skorajšnja zmaga bo po našem
krščanskem pojmovanju odraz več-
ne božje pravice, ki se neizprosno,
čeprav včasih po ovinkih uveljav-
lja v vsem stvarstvu.
Tisti, ki so hoteli Bogu diktirati,
kani naj se opredeli iu komu po-
maga do zmage, so danes že raz-
očarani. Bog jih ne posluša. In to
mu hudo zamerijo. Zato lahko ra-
zumemo bogokletstvo nekega za-
grizenega domobranca na Dolenj-
skem, ki je izjavil: „Če partizani
zmagajo, je Bog velik prašič!"
Ne vera, ne Cerkev, ne Bog
niso danes v nevarnosti pred za-
vezniki ali pred Osvobodilno Fronto
-— v nevarnosti pa so pogansko
hitlerjanstvo in zavrženi Judeži
vseli narodov. Za te se morate
danes vi boriti, za te poginjati.
Grdo so vas ogoljufali, ogoljufani
so padali vaši domobranski tova-
riši po slovenski zemlji, nesramno
ogoljufani boste padali vi, domo-
branci na svetovnih bojiščih.
Spreglejte vsaj zadnji trenutek,
zapustite, Če imate kaj krščanskega
duha v sebi", krvavi poganski ta-
bor ter se pridružite tistim, ki se
borijo za svobodo, narodno in
človekovo, ki se borijo za pravico,
ki se po božji volji mora uvelja-
viti na svetu.
Svoboda, za katero se danes
bori Osvobodilna Fronta in Na-
rodno Osvobodilna Vojska Jugo-
slavije, bo največje poroštvo za
svobodno versko in cerkveno živ-
ljenje, prosto vsakega izrabljanja od
strani oblastnikov in poganskih sil.
Tone Fajfar
Poslovanje denarnih zavodov
na osvobojenem ozemlju
*
* *
Iz Ljubljane sta odšla 27. junija
na italijansko bojišče dva trans-
porta švabobrancev — približno
2.000 mož. Verjetno so bili to
švabobranci, ki so jih rabili Švabi
za ojačenje postojank Višnja gora,
Stična in Grosuplje. Svabobrance
v grosupeljski posadki so namreč
zamenjali Nemci.
*
* *
Denarni zavodi na osvobojenem
ozemlju so z ozirora na odlok
Predsedstva SNOS z dne 5. junija
1944 pričeli s svojim poslovanjem.
Denarni zavod Slovenije pri Pred-
sedstvu SNOS jim je dal potrebne
kredite za izplačevanje zamrznje-
nih vlog. Po 13 letih to vlagatelji
sredi težke domovinske vojne do-
bili uužnost, da dvignejo svoje
prihrauke.
Pričakovati je bilo, da bo vsaj
v začetku marsikateri vlagatelj
dvignil ves denar iu ga skril. Po-
kazalo pa sc je ravno narobe. Ni
prišlo do nobenih prenagljenih dvi-
ganj in to moramo z veseljem po-
zdraviti, kar dokazuje zrelost na-
šega ljudstva in nj-egovo veliko
zaupanje v ukrepe naše narodne
oblasti. Tudi tisti denar, ki je bil
dvignjen in potrošen za življenjske
potrebščine, prihaja spet nazaj v
denarne zavode v obliki plačila
in novih vlog. Povišani dohodki
pjsameznili g >spodarstev nam-
reč nujno nagibajo k plačeva-
nju obvez in ponovnem varčevanju.
Tako bo postopoma naraščala li-
kvidiranost vlog, to je možnost
rednega izplačevanja denarnih za-
vodov svojim vlagateljem, dokler
se razmere ne bodo popolnoma
uredile iu se ne bo izplačalo vsake-
mu. kolikor in kadar bo zahteval.
Denar, ki se steka in se bo ste-
kal v deuarue zavode, bo služil
za poživitev našega gospodarstva.
Posojilnice že podeljujejo in bodo
podeljevale posojila vsem panogam
gospodarstva in h tem pomagajo
k poživitvi splošne delavnosti in
k obnovi naših .vasi in mest.
Spričo tega je potrebno opozo-
riti vse tiste posameznike, ki se
še ne zavedajo v polni meri ob-
novitvene poti, ki jo je nastopilo
naše gospodarstvo, da naj zaupajo
svoj odvišni denar hranilnicam.
Denar, ki leži mrtev doma, po-
samezniku nič ne koristi in mu
grozi le z izgubo, naloženi denar
pa prinaša dvojno korist: vlaga-
teljem obresti, skupnosti pa omo-
goča obnovo in redno gospodarsko
življeuje. Lavoslav Dolinšek
Komisija za ugotavljanje zloiinov
okupatorjev na delu
Oseba, ki je bila sama priča,
pripoveduje:
V ljubljanskem tramvaju je bilo.
Višji nemški oficir vpraša nekega
švabobranca: „Kdo si ti?"
Obiskala sem sedež komisije
nekje na osvobojenem ozemlju.
Vodi jo predsednik dr. Maks Šnu-
derl s celini štabom juristov iu
pisarniškega osobja. S tov. pred-
sednikom sva se razgovarjala v
njegovi pisarni med kupi registrov
in aktov. Vzorno organizirano delo
me je še bolj prepričalo, da noben
zločinec ne bo ušel kazui, da se
ne bo mogel skriti roki pravice.
Jugoslovanska in slovenska dr-
žavna komisija sta bili ustanovljeni
na podlagi izjave, sprejete na mo-
skovski konferenci, da bodo vsi
nemški zločinci, ki so odgovorni
za kakršnakoli grozodejstva, od-
vedeni v dežele, kjer so bili zlo-
„Domobranec," je bil ponosni
odgovor prodane duše.
„Ni res," je rekel zdaj oficir.
..Domobranci so oni, ki so v go-
zdovih,- partizani. Ti se res bore
za domovino. Vi pa se ne borite
za domovino, vf ste naši hlapci!"
Ljudje skoro niso mogli verjeti,
kar so slišali, da bi take besede
izrekel nemški oficir.
čini storjeni, in sojeni v skladu z
zakoni osvobojenih dežel.
Tov. Maks Snuderl, bivši mari-
borski odvetnik in slovenski umet-
nik, ki je moral pod Hitlerjevim
terorjem zapustiti Štajersko, je or-
ganiziral delo tako, da teče z na-
tančnostjo ure.
Po vseh okrožjih in posameznih
okrajih so postavljeni referenti, v
vsaki vasi, v vsakem narodno osvo-
bodilnem odboru je nabiralec pri-
jav. Kopičijo se prijave, vsak, tudi
najmanjši zločin je prijavljen ko-
misiji.
Komisija je v najtesnejšem stiku
z obveščevalnimi centri v Narod-
no Osvobodilni Vojski in z Od-
sekom za notranje zadeve. Na
razpolago ima na tisoče imen ge-
stapovcev, italijanskih okupatorjev,
članov prostovoljne antikomuni-
stične milice (belogardistov) in šva-
bobrancev.
S pravkar došlo pošto je prišla
kopica prijav iz Slovenskega Pri-
morja, kjer divja gestapovski teror
z vso silo. Tovariš referent vpiše
vsako prijavo v poseben register,
kjer dobi tekočo' številko. Nato
Stran 8
slovenski poroCevau:c
dobi prijavo ▼ roke refurent jurist
obširnega znanja. Tovariši referenti
gladko obvladajo nemščino in ita-
lijanščino, komisija ima posebnega
uradnega tolmača za francoščino,
angleščino in ruščino. Referent
prijavo preizkusi, če je verodo-
stojna in popolna, nato jo vzame
v nadaljnje delo oz. zahteva izpo-
polnitev podatkov. Natančno ugo-
tovi čas in kraj zločina, imena
žrtev in po možnosti storilcev. Po
ttj obdelavi je izdana uradna ob-
java, ki jo dobe vsi naši organi
oblasti in politične organizacije,
organi vojske, zavezniške misije
in pa seveda državna komisija.
Obdelana objava pride nato v
poseben register zločincev, kjer
so vsi zabeleženi z natančnimi
številkami. Tako se vrste nemški
in madžarski zločinci, italijanski
okupatorji in domači belogardisti.
Nato pravnik izdela za vsakega
zločinca še posebno karto, ki pri-
de v kartoteko zločincev. Na tej
kartoteki je natančno obdelan ves
zločin in se karta vsakega zločinca
stalno izpopolnjuje. Ogledovala sem
si kartoteko, v kateri najdeš tudi
najbolj znane zločince: gauleiterja
Rainerja, odgovornega za vse pre-
seljevanje in ziočinstva na Go-
renjskem; gauleiterja Uberreiterja
in heimatbundfiihrerja Steindla, od-
govorna za desettisoč poklanih žr-
tev na Štajerskem, za vse deporta-
cije, za požiganje knjig in uniče-
vanje naše kulture na Štajerskem;
generala Rosenerja, odgovornega
za streljanje 225 talcev spomladi
1944; generala Globočnika, odgo-
vornega za vsa zverstva na Pri-
morskem; generala Roatto, armad-
nega poveljnika 2. armade, Robot-
tija in Gambaro, poveljnika 11.
armadnega zbora, poveljnika di-
vizije Jsonzo" Macarija odgovor-
nega za streljanje talcev, internacije
35.000 naših ljudi, za smrt 4.700
Slovencev na Rabu, za požige vasi
in hiš; fašistična generala Montagno
in konzula Pelozzija, odgovorna za
posebno nečloveško streljanje 23
talcev, umorjenih za izdajalca Na-
tlačena, za masovno požiganje vasi
in klanje civilnega prebivalstva na
Primorskem. V Kartoteki najdeš
zločinca Rupnika, podpolkovnika
Krenerja, poveljnika DMB in nje-
govega namestnika Vizjaka, kape-
tana Vuka Rupnika, kapetana Fe-
renčaka, podpolkovnika Dsžmana
in kapetana Debevca ter vso vr-
sto ostalih zločincev.
Koliko zločinov so nagrmadili
ti krvoloki! Zabeleženi so do zad-
njega z neizpodbitno natančnostjo,
kazni ne bodo mogli uiti, pa naj
se skrijejo na konec sveta.
Po seznamu zločincev se delajo
krajevni seznami, da ima vsak kraj
natančno sliko nemškega italijan-
skega in belogardističnega terorja
ter vse materielne škode, ki je
bila povzročena. Ob Hitlerjevem
zlomu bodo tako za mirovno kon-
ferenco pripravljeni vsi podatki
o grozodejstvih, ki so jih njegovi
krvoloki počenjali po slovenski
zemlji. V pisarni tov. predsednika
stoje pripravljeni veliki zaboji,
kamor bodo v primeru okupator-
jevega vdora pospravljeni vsi re-
gistri in kartoteka ter skriti na
varno mesto, da se ne bo izgubila
najmanjša podrobnost o početju
teh zločincev. Komisija natančno
obdeluje tudi vie dokumente, nem-
ške in domobranske, ki so zaple-
njeni v okupatorskih postojankah,
ter italijanske dokumente, ki jih
je zaplenila ob kapitulaciji Italije.
Izdani bodo v posebnem periodič-
nem listu ..Dokumenti", ki bodo
v prevodih uradnega tolmača pri-
KULTURA
Za rano, ki jo je dobil v boju
pri Bosiljevu onstran Kolpe na
Hrvatskem, je umrl pisatelj Klusov
Joža, bataljonski politkomisar v
Cankarjevi brigadi. Z njim smo
izgubili najbolj nadarjenega pisa-
telja, ki ga je zbudila narodno
osvobodilna borba. Mlad človek
pri 25 letih, ie z vedrim obrazom
in ognjevito besedo oblikoval srca
slovenskih borcev ▼ Cankarjevi
brigadi, obenem pa s pravim pri-
povednim darom v pisani besedi
nesli navodila okupatorskih po-
veljstev nižjim edinicam za vsa
zverstva, poročila, kako so bila
ta zverstva izvršena, prevode po-
botnic nagrad belogardističnim in
švabobvanskim vohunom, obširne
dokumente o zvezah bele in plave
garde z okupatorjem.
Komisija posluje tudi v Sloven-
skem Primorju, kjer ugotav^a vse
zločine, ki jih je italijanski oku-
pator zagrešil od leta 1918., prav
tako na Gorenjskem in Štajerskem.
60.000 deportirancev iz Posavja,
30.000 izgnancev v Srbijo in Hr-
vatsko, 30.000 internirancev iz
Ljubljanske pokrajine, vsi obso-
jenci, družine talcev, lastniki po-
žganili hiš in oropanih domov, vsi
ti zahtevajo maščevanja in povra-
čila škode. Nemški okupator naj
ve, da smo prav z „nemško" toč-
nostjo beležili vsak njegov zločin,
vedo naj fašistični krvniki, da jih
čaka povračilo za vse grozote, ki
so jih počenjali na slovenski zem-
lji, ve naj zadnji švabobranec, ki
vztraja pri okupatorju, da je vsak
njegov korak zabeležen in da bo
maščevan.	M. V.
ovekovečil nekaj zgodb, junaštev
in borcev iz našega boja za svo-
bodo. Svoje partizanovanje v Do-
lomitih, na Gorenjskem in na Do-
lenjskem je zaznamoval v treh
drobnih brošurah, ki so naše naj-
boljše vojaške reportaže; Gorenj-
ski junaki, Bataljon in Trebnje.
Njegovo pripovedovanje ostro po-
stavlja pred nas človeka-borca.
njegovo notranjo in zunanjo zgod-
bo, vključenega v živo, dehtečo
okolico. Nad njegovimi zgodbami
leži mehka nastrojenost. Njegova
smrt pomeni nov žrtveni prispevek
Komisija za upravo narodne imovine na delu
Po sklepu SNOS na njegovem
prvem zasedanju 20. februarja 1944
se je osnovala pri Predsedstvu
SNOS ..Komisija za upravo na-
rodne imovine".
Ta komisija, ki ji načeluje dr.
Stane Kovačič. znani gospodarski
organizator z Notranjskega, bo u-
pravljala vso javno in opuščeno
posest na osvobojenem ozemlju v
korist celokupnega slovenskega na-
roda. Vsaka posest, ki je pod upra-
vo te komisije, tvori gospodarsko
enoto in se ji postavi v sporazumu
s krajevnim narodno osvobodilnim
odborom upravnik, ki jo mora
upravljati po načelu dobrega go-
spodarjenja.
V interesu vseh je, da delo te
komisije in po njej postavljenih
upravnikov vsestransko podpro.
» *
Niti zrna žita sestradanim hitler-
jevskim tolpam!
Poskrite omlačeno žito za svoje
družine in za našo junaško NOV!
Pohitite z žetvijo in mlačvo!
Pomagajte drug drugemu! Vsako
zrno je dragoceno!
Letošnja žetev je žetev zmage!
.SLOVENSKI POROČEVALEC
Stran 9
¥tisi Gorenjca
Človeku zaigra srce, ko stopi
na osvobojena tla Slovenije, kjer
vidi prve osnovne oblike naše no-
ve države z vso njeno čisto ljud-
sko demokracijo s tovarištvom in
požrtvovalnostjo vseh, tako onih,
ki gibanju dajejo smer, kot tistih,
za katere se gradi država v državi.
Vdanost ljudstva stvari in požrtvo*-
valnost sta res občudovanja vredni.
Sicer se pozna utrujenost po tri-
letni vojni, prazni in porušeni do-
movi težijo srce, pogled na njive
pa kaže, da so žene, mladina in
starci zastavili vse, da se zagotovi
zmaga tudi v zaledju. Od Stične
in Žužemberka pa preko Črnomlja
do Kolpe, koder je šla najina pot,
se poznajo tudi napori naših bor-
cev, ki ščitijo ljudstvo pred div-
janjem okupatorja. Za naše borce
ni zaprek. Trdnjave, gradovi, že-
leznice, ceste in mostovi, vse se
ruši pod udarci naših brigad.
S tovarišem sva opazovala ljud-
stvo pri gradnji te nove oblasti.
Prisostvovala sva tudi seji izvolje-
nega okrajnega izvršnega narodno
osvobodilnega odbora. Videla sva
vso skrb oblasti in odbornikov v
pogledu prehrane, podpor, obnove,
davkov, prometa, črue borze itd.
Iz tega sva dobila bogato izkušnjo,
da je nova demokracija za naše
ljudstvo novost, skoroda umetnost.
Zavedla sva se dolžnosti, da tudi
našega slovstvenega pokolenja o-
svoboditvi, obenem prinaša nov,
s krvjo potrjen dokaz o neminlji-
vi povezanosti slovenskega osvo-
bodilnega boja z bojem hrvatskega
naroda in vseh jugoslovanskih na-
rodov za svobodo našega juga.
„Slovenski poročevalec", ki mu
je bil padli pisatelj-junak sotrud-
nik, prinaša v spomin njegovo čr-
tico iz zbirke ..Gorenjski junaki".
Trije tovariši
V Gabrju je zvonilo poldan.
Lepo ubrani glasovi so plavali
preko Šujice in Dobrave in se
razgrinjali preko Stare vasi. Spe-
niali smo se v breg in Tine je
obstal na poti.
„Ti, Jošt," je dejal, „ko si hodil
tod na loško čeio kot nedeljski
izletnik, pač še nisi vedel, kaj se
pravi biti slovenski partizan."
Jošt je popravil puško na ra-
menu in zamišljeno odvrnil: „Mi-
sbm, da ne."
Ostale besede mu niso prišle z
jezika, razodel pa jih je pogled,
ki je hitel v dolino. Miha pa je
nemo hodil za njima in zdelo se
je, da ju niti ne posluša.
Prišli so pod goličavo in odprl
se jim je pogled na Ljubljano in
še naprej do Krima in dolenjskega
gričevja.
„Kakor ukleta kraljična," je ču-
stvoval Jošt v sebi. „Kdaj pride «
dan, ko te reši bolečih spon tvoj
vitez partizan P" Oko mu je bo-
žalo vse znane poti in hiše, po-
gled mu je obstal na nebotičniku.
Nato je preko Rožnika splaval do
visokega stolpa šišenske cerkve in
se ustavil. Mati, je razmišljal, kje
neki je sedaj ? Morda njene de-
lovne roke neumorno delajo in so
v mislih pri meni? Ali pa hodi
nekje med ljudmi po cestah in
njene oči gledajo hribovja, kjer je
njen sin partizan.
Nekdo se je dotaknil njegovega
ramena. Tine se je veselo zasme-
jal. _
„Veš, tega ti se nisem povedal.
Danes sem dobil pismo. Sina sem
dobil. Zato danes iz dalje gledam
svoj dom in se veselim. Veselim
se dneva, ko pojdem zares domov,
ko me v resnici objameta žena in
sin."
Glas mu je postajal vedno tišji
in tišji in ko je končal, mu je ostal
na ustih le droben nasmeh.
Jošt si ni vedel kaj. Stisnil je
roko tovarišu in v očeh se mu je
nekaj vlažno zaiskrilo. Stopil je
nekaj korakov vstran k Mihi, ki
je sedel na nizkem parobku:
,.Pojdimo, Miha!"
Sli so.
Za grebeni Dolomitov je tonilo
sonce. Vrh žarnordeče zarje je že
svetila zvezda. Stali so in gledali
proti Gorenjski. Ta naš veliki, vi-
soki partizanski dom. Vanj bomo
šli. '
Da čim preje dokončamo boj.
Da bo rešena jeklenih spon na-
ša Ljubljana.
Da bo tisti, ki jim fašizem trga
življenjsko srečo,'našli svoj dom
in svoje sinove.
Da bo maščevana slovenska
mati, ki ji kri njene krvi poji slo-
venske gozdove.
Da bodo zvonovi v Gabrju ne-
koč zapeli pesem našega vstajenja!
Klusov Joža •
na neosvobojenem ozemlju čim
bolj zgradimo naše kadre že v va-
seh. Vsa bodoča oblast bo direktno
voljena, vsaka zadeva bo obrav-
navana na vaških zborih. Za tako
sodelovanje naroda je pa tr«ba
sposobnih, poštenih in zrelih mož
in žena v naših vaseh. Kjer še ni
mogoče z volitvami postavljati o-
blasti, naj se v teh mesecih, ki
so Še pred nami, poglobi politična
vzgoja ljudi na vasi, da bodo spo-
sobni prevzeti svojo usodo v svoje
roke. Ko bodo povsod pričeli po-
slovati narodno osvobodilni odbori,
bo ves narod ena oblast.
Dalje sva videla šolo za izgrad-
njo oblasti, kjer se vzgaja bodoči
kader našega upravnega aparata.
Videla sva tudi šolo, kjer se vzga-
ja naš oficirski in podoficirski ka-
der.
Na lastne oči sva se lahko pre-
pričala, da sta na osvobojenem
ozemlju vera in duhovnik popol-
noma svobodna ter da ljudstvo
nemoteno obiskuje verske obrede.
Na dan sv. Rešnjega Telesa sva
videla pred cerkvijo četo partiza-
nov, v cerkvi p* do bili zbrani
zastopniki Predsedstva SNOS. Vse
to nama je bilo v ponoven dokaz,
kako sovražna propaganda laže.
Gledanje vsega tega nama je
dalo novega zaleta, tovariši dr. Ma-
rijan Brecelj, France Leskošek,
Tone Fajfar, Zoran Polič in drugi,
s katerimi sva se sešla, pa naj-
boljše nasvete za bodočnost. Na
vseh teh mestih pa sva našla tudi
mnogo toi arišic, kar tudi daje po-
sebnost novemu življenju. Takim
vodnikom narod mirno lahko za-
upa svojo usodo v teh težkih ča-
sih. Disciplina in enotnost naroda
pa sta porok za čim hitrejšo in
popolnejšo zmago.	Šimen
Iz vipavskega okraja
...Komandir tretje čete meje
vprašal, če grem z njim v vas Raz-
drto gledat, kaj delajo S rabi. Ob-
ljubila sem mu in še tov. Visla je
šla z nama. Luna nam je kazala
rot na Razdrto. V prvi hiSi je bilo
vabsko skladišče, v katerem je
ležalo mnogo vojaškega materiala.
Zagnali irao se vsi trije na vrata
in takoj so bila odprta. Vse, kar
nam je bilo v korist, smo odnesli,
drugo pa razbili. Šli smo dalje po
Razdrtem. Pritihotapili smo se do
oken in opazovali Svabe v hišah.
Naleteli smo na stražo. Švab se usta-
vi, a nič zato, ustrelili smo ga, po-
brali orožje in šli naprej.
Stran 10
SLOVENSKI POROČEVALEC
Po slovenski
zemlji
Vsi v zadnji boj proti
okupatorja
Z invazijo in razpadanjem nem-
ške vzhodne fronte je stopila voj-
na v svoje odločilno razdobje.
Napačno bi bilo, ako bi zaradi
teh ugodnih dejstev prekrižali ro-
ke. Potrebna je nova mobilizacija
vseh naših sil za vojsko. Tako
splošno mobilizacijo je treba iz-
vesti v nekaj tednih, a izvesti jo
je treba dokončno. Odgovorni za
to so NOO in odbori OF.
Ta mobilizacija je danes mobi-
lizacija skrivačev, je mobilizacija
dezerterjev iz švabobranskih vrst
in je hkrati aktivizacija vsega na-
šega naroda za borbo proti skri-
vaštvu in za razkroj švabobranskih
vrst. Naši aktivisti morajo najti
pot do postojank ter povedati, da
je danes v Jugoslaviji samo ena
od zaveznikov priznana vojska, ki
se bori proti okupatorjem, in to
je Narodno Osvobodilna Vojska,
druga pa je okupatorjeva vojska.
Kakor smo bili mi vedno za zdru-
žitev vseh narodnih sil za borbo
proti okupatorju, tako smo tudi
danes. To kaže sporazum med Ti-
tovo in Subašičevo kraljevo vlado,
katerega namen je samo, povezava'
vseh narodnih sil, tudi onih, ki so
bili doslej zavedeni, za dejansko
borbo proti okupatorju.
Tisti, ki ga bo pa zlom Hitlerja
zatekel v nemških vrstah, bo pa
delil usodo z nemškim okupator-
jem. Takrat ne bo več poti nazaj.
Vipavska dolina
za federativno Jugoslavijo
Nedelja je. V vipavski vasi se
vršijo danes prve svobodne voli-
tve. Ljudje bite od rane maše, ki
jo je bral tovariš župnik na željo
vaščanov uro poprej. Iz cerkve se
zgrne množica naravnost v šolo na
volišče. Nihče ni ostal doma. Vipav-
ska vas, ki je sprejela prve par-
tizane, jim vozila hrano v taborišče
skozi kordone fašističnih bajonetov,
je s svojimi stoodstotnimi volitva-
mi glasno izpovedala, komu pri-
pada. Uro oa nje oddaljena oku-
patorska postojanka je ni mogla
zadržati.
Na mizi pri oknu sloni nad
kandidatno listo stara vipavska
mati. „Kaj premišljuješ tovarišica,"
jo vprašam. wNe morem se odlo-
čiti, ker so vsi dobri," mi odgo-
vori. Tedaj se obrnem k tovarišu
župniku, ki je pravkar oddal v
leseno žaro svojo glasovnico. Kak-
šne se vam zdijo te volitve, tova-
riš župnik? „Res demokratične in
svobodne so, pa zelo preproste in
ljudstvo ima veliko izbiro. Sami
preizkušeni možje in dobre žene
so na kandidatni listi."
Popoldne se reka ljudi z zasta-
vami vali proti jasi, kjer so tabo-
rili prvi vipavski partizani, ki so
nam s svojo krvjo omogočili, da
se po 25 letih lahko zbiramo in
zborujemo v tisočih. Pesmi in go-
vore poslušamo, na koncu sprej-
memo resolucijo, kije bila poslana
protifašističnim silam v Italiji, za-
vezniškim vladam in italijanski
vladi, resolucijo, s katero vipavsko
ljudstvo zahteva, da se vsi pri-
morski možje in fantje, ki so še
v italijanski vojski, vrnejo na do-
mača tla, da bodo čuvali domače
ognjišče pred okupatorji, da bodo
na domači zemlji stopili v NOV
Jugoslavije.
Ob koncu je 25 let zadrževana
pesem „Hej, Slovani" prosto za-
plavala preko vipavskih gričev in
sivih vasi ter se odbijala ob po-
bočjih Nanosa. Pa smo mislili, da
nimamo pevskih zborov, da je na-
še ljudstvo pozabilo na svojo pe-
sem !
Primorska z naglimi koraki sto-
pa za svojo dolenjsko sosedo in
ljudstvo se veseli življenja v svo-
bodni, federativni Jugoslaviji.
Mara Samsa
Volivni rezultati
na Primorskem
Dne 11. junija je volilo šest
krajevnih edinic v kanalskem o-
krožju z 93 odst. do 98 odst. re-
zultatom.
Dne 22. junija je volilo sedem
krajevnih edinic v kanalskem o-
krožju z 97 odst. do 100 odst. re-
zultatom.
Padli so trije junaki
V zasedo so padli Frank Viktor
iz Orehka na Primorskem in nje-
gova dva tovariša kurirja. Imeli so
samo še toliko časa, da so uničili
pošto. Svabobranci so jih najprej
vabili, naj vstopijo v švabobranske
vrste, toda Viktor jim je odgovoril:
„Mi smo partizani, gremo rajši v
smrt, kakor k vam. Vi ste izda-
jalci." Takoj nato so jih obsodili
na smrt. Odpeljali so jih v svojo
postojanko Podgrad, kjer rastejo
sredi trga tri lipe. Odločili so se,
da bodo obesili vsakega na eno
lipo. Ko so hoteli natakniti zanjko
Franku Viktorju, je ta zanjko sam
zgrabil z besedami: „Partizan sem,
ne bojim se smrti. To vam bom
dokazal. Obesil se bom sam!" Na-
taknil si je zanjko, sovražno po-
gledal svoje krvnike in rekel: „Umrl
bom, toda zmagali smo mi. Za
svoje izdajstvo boste vsi dobili
Plačilo in jaz bom tudi maščevan!"
otem se je obesil sam. Nemci so
osramočeni s povešenimi glavami
zapustili morišče, domači izdajalci
pa so še nad ostalima dvema iz-
vršili svoj krvniški posel.
Mitraljezec Pubi ne izgub!
svoje dobre volje
Kmalu bo že jutro. V ruševinah
se še vedno drže Švabi in čim se
približaš, že usekajo po tebi. Ne-
kaj bo treba ukreniti, saj ta upor
je upor človeka, ki se zaveda, da
se utaplja.. Sklenili so, da bodo stav-
bo zažgali.
Začeli so prinašati slamo in ko
je tov. Pubi videl, da bodo zažgali
postojanko, je enostavno dejal:
»Dajte sem slamo!" Naložili so mu
polno naročje slame in je odšel z
njo k postojanki tako hladnokrvno,
kakor bi nesel slamo živini v hlev.
Toda Švaba ga je opazil in je
vžgal po njem. Tov. Pubi se je
ustavil ter mu zavpil: „Le počakaj
še malo, pa ti bom jaz drugače
podkuril." In res jih je zakuril, da
se jih ie nekaj speklo, kakor na
režnju. Kmalu smo videli, kako je
posvetil v temi majhen plamenček
in se razgorel v velik ogenj. Ogenj
je kmalu zajel vso stavbo in kar
niso mogle narediti mine in par-
tizanske krogle, je naredil ogenj.
Uničil je še preostali del postojanke
in z njo vred fašistične pse.
Nekaj se jih je pa le rešilo.
Pravijo, da so se kopali do jutra
in še dalje v straniščni jami. Kar
na smeh nam gre, ko se spomnimo,
kako so se počutili »nadčloveški"
Frici v kopeli, katero so jim pri-
pravili partizani. Marsikaj so že do-
živeli pri nas, toda preden bo svo-
boda, jim bomo pripravili še kaj
lepšega. Sedaj so so se kopali v
greznični jami, prihodnjič pa v
svoji lastni krvi.
, Zakaj švabobr8nci nimajo
nobenih izgnb
Pri akciji na Stampetov most:
smo videli vso opevano hrabrost
in bojevitost švabobranskih edinic.
V njihovem časopisju je govora
samo o uspehu nad uspehi in novih
številkah pobitih ..tolovajev", med
.SLOVENSKI POROČEVALEC
Stran 11
njimi največ komandantov in po-
litkomisarjev, sami pa nimajo no-
benih i«gub. Sedaj smo si šele na
Jasnem, zakaj.' Nimajo jih zaradi
tega, ker zapustijo svoje položaje
takoj, ko partizane opazijo in tako
bežijo, da jih partizani ne morejo
dohiteti. To smo videli pri napadu
na Štampetov most: Čim so opa-
zili močne oddelke partizanov, ki
so se pripravljali za napad, so se
budni čuvarji Hitlerjeve železnice
spustili takoj v beg proti Vrhniki.
Danes piše „Slovenec, da se po-
tikajo naokrog samo še ostanki
ostankov naših brigad, jutri pa
modruje, katera divizija je napa-
dala domobrance v Žužemberku,
Trebnjem itd. Sami sebe tolčejo
po zobeh.
K., borovniški okraj
Odzvali smo se
Sedaj, ko je fašistična stavba
že skoro porušena, hočejo naši iz-
dajalci švabobranci pognati še ne-
kaj ljudi v smrt za Hitlerja. Tudi
nas pet je dobilo pozive, da se
javimo v Ljubljani na stadionu,
odkoder bi nas odpeljali bogve
kam. Pozvali so nas, naj se javimo
v Hitlerjeve horde, a mi smo se
javili tja, kamor nas kliče narodna
zavest, tja, kjer se bijejo naši bratje
za pravico in svobodo — v slo-
venske partizane.
Bogomil — Horjul
Kako švabobranci spoštujejo
žensko čast
Pred kratkim je tajna Rupni-
kova organizacija „črna roka" u-
morila mladega dekleta in njenega
brata ter ju napol zakopala v
gozdu. Ko so ju ljudje našli in
ugotovili kdo sta, so obvestili so-
rodnike, da ju odneljejo domov
in pokopljejo na pokopališču. To-
da ponoči sta izginila. čez nekaj
dni pa so otroci našli blizu vusi
popolnoma golo žensko truplo,
samo glava je bila zakopana. Va-
ščani so ugotovili, da je to truplo
dekleta, ki je bilo pred dnevi za-
kopano skupno z bratom.
Ženske, sedaj vemo, kaj nam
je pričakovati od teh zločincev,
ki se bore za vero, pa niti nočejo
vedeti, kaj je greh. O, koliko lju-
di, ki so bili prej res pravi po-
božni ljudje, zaradi terorja ne hodi
več v cerkev.
Dokler sem slišala s prižnice
Kristusov nauk, sem prav rada
hodila v cerkev. Seduj pa, ko
vedno namesto lepe pridige slišim
le najgrše psovanje naših pravih
osvoboditeljev partizanov, pa se
mi zdi, kakor da se hodimo v
cerkev iz Boga norčevat. Saj so
nas včasih učili v šoli, da je na
vsaki prižnici križ, ki ga drži ro-
ka v znak, da se sme z nje go-
voriti samo božjo besedo. Sedaj
pa govorijo vse drugo prej kot pa
to, kar je v sv. pismu.
Upam, da bomo takrat, ko bo-
mo osvobojeni, znali ločiti pridige
od političnih predavanj in cerkev
od kasarne. Anali pa bomo tudi
ločiti dobre pastirje od slabih.
Iz bolnice nam pišejo
Kot ranjenec ležim v naši pod-
ročni bolnici in ko sem zadnjič v
postelji prebiral zadnjo številko
..Slovenskega poročevalca", se mi
je porodila v glavi misel, zakaj
se ne bi še mi kaj javili svetu iz
naše bolnice.
Če pridete k nam, boste prvi
trenutek morda podvomili, ali ste
prišli prav, kajti glasni smo kot v
zbornici. Gotovo ste prišli prav v
trenutku, ko je prispel najnovejši
..Radijski vestnik" ali pa „Parti-
zanski dnevnik". In — mar smo
zaman partizani? Za nas nista
samo puška in borba, za nas je
tudi politika. Nič zato, če je kdo
žrtvoval za pravico in svobodo
prst na roki ali nogi. .^e tovariš
Stanko, ki mu je sovražna krogla
prebila prsi, se junaško udeležuje
debat. Pri teh debatah vidite, da
partizani nismo zgolj vojska, kot
je bila jugoslovanska ali italijan-
ska, temveč živo telo, ki v svojem
najmanjšem delu, posameznem
partizanu, utriplje z istim udar-
nim in zmagovitim ritmom, kot je
utripalo in še utriplje srce naših
največjih borcev.
O, in zaljubljeni smo tudi! Da
bi le videli tovariša Emila, kako
ljubosumno vprašuje novodošlega
tovariša iz iste edinice, kdo nosi
zdaj njegovo zbrojevko in ali jo
dovolj čisti in snaži.
Najbolj pa nam je žal, ko čita-
mo o vseh mogočih tekmovanjih,
da ne moremo v ničemer tekmo-
vati. A zato pa nam v srcih plamti
tem silnejša želja, da bi čim prej
lahko spet s puško v roki podili
kletega domačega in tujega so-
vraga.
Kako vam ugaja v naši bolnici?
Mar ste pričakovali, da vam bom
pisal o joku in stoku — tega pri
nas ni, kajti pri nas leže le par-
tizanski borci in junaki.
Uroš Klavžer,
področna bolnica „V"
Naši mnčeniki
V Krnicah na Primorskem so
ujeli Švabi dva partizana. £vabo-
branski zločinci so jima vpričo
vaščanov iztaknili oči. „To imaš
za — Smrt fašizmu," se je režel
krvnik, ko je izdiral junakoma de-
sno oko, in „To imaš za — Svo-
bodo narodu," ko jima je izdrl
levo oko. Oslepljena partizanska
mučenika so nato s tesarsko se-
kiro obglavili. Glavi so pokrili s
titovkama, v prazne očesne votline
pa vtaknili listke z napisom: Smrt
fašizmu — svobodo narodu.
Drobne vesti
Nov napredek v našem kul-
turnem delu. Naše prvo frontno
gledališče je otvoril VII. korpus na
praznik sv. Cirila in Metoda. To
gledališče, ki je zraslo iz prvih
skromnih gledaliških skupinic po
brigadah in divizijske gledališke
skupine, bo s kulturnimi priredi-
tvami po brigadah zabavalo in
vzgajalo naše borce in hkrati tudi
ljudstvo.
Novinci so odlični borci.
Po večini so pobegnili iz nemške
vojske. Oni nas uče, kako je treba
okupatorja mrziti, oni so v naših
edinicah borbenost in disciplino
še povečali. Tako je mnenje bor-
cev XIV. divizije o štajerskik pro-
stovoljcih.
Raje gredo na vsako fronto,
kakor v boj s partizani, ker so to
hudičevi ljudje, ki nikoli ne za-
puste položajev, so zatrjevali švab-
ski policisti in vojaki, ki so sra-
motno bežali, ko so udarili po njih
Tomšičevci pri Smihelu nad Mozir-
jem.
Štajersko ljudstvo pa deli ob
vsaki novi zmagi veselje in nav-
dušenje z našimi borci. Z zanima-
njem sledi vsem njihovim akcijam
in jih rado podpira. Zelo vese-
lo je tudi zavezniškega podpira-
nja naše vojske. Ko so zavez-
niška letala pripeljala orožje na
Štajersko, so padala prizadejala
nekemu kmetu precejšnjo škodo
na žitu in sadnem drevju. Kmetu
Stran 12
SLOVENSKI POROČEVALEC
pa ikoclc ni bilo žal. Sam je ves
navdušen iskal padala v žitu in
se veselil, samo da bo naša vojska
čim bolje oborožena in opremljena.
V kamniških tcvarriah se je
okupator utrdil v bunkerje ter se
obdal iz strahu pred partizani z
žičnimi ovirami.
Z vsemi častmi so pokopali
gorenjski borci padla zavezniška le-
talca, ki sta se ponesrečila z letalom
na Mali planini. Pogreba so se udele-
žili tudi člani NOO iz kamniškega
in tuhinjskega okraja. V počasti-
tev zavezniških junakov so padle
salve iz partizanskih pušk. Grob
so naši fantje obložili 6 kamenjem
in položili nanj venec planinskih
rož, h križu pa so »položili njuni
čeladi.
Nemške družine beže iz Slo-
venskega Primorja. Nemci v
Gorici so čedalje bolj poparjeni,
Nekaj vojaštva je odšlo iz mesta
neznano karo, ostalo pa se tišči v
kasarnah. Komanda pa je izdala
ukaz, da se takoj vse nemške dru-
žine iz Gorice, Trsta in sploh Pri-
morja preselijo v južno Avstrijo.
Vedno večja nesoglasja med
Švabi in čvabobranci. Ko so
borci Gubčeve brigade jurišali na
vas Radljek, so jo švabobranci v
divjem begu popihali do bližnjega
gozda, tam pa so jih sprejeli Nemci
z brzostrelkami in jih podili nazaj
v žrelo naših mitraljezov. Ljudstvo
z velikim odobravanjem spremlja
beg švabobrancev pred partizan-
skimi puškami — svoje borce je
nagradilo s povečanim obrokom
hrane — Švabi pa se je«ijo in
švabobranske izdajalce pretepajo
in zapirajo, češ, da se nočejo več
boriti proti komunizmu. V kočev-
skih zaporih imajo trenutno za-
prtih okrog 35 švabobrancev.
„Za vero se borijo". Koncem
junija je odšlo iz Kočevja proti
Mozlju okrog 3G0 Nemcev in šva-
bobrancev. Na tem pohodu so se
izkazali dobre „borce za vero". V
Kozjem potoku so do tal požgali
cerkev, na povratku pa še cerkev
v Starem Brezju.
„Nedolžne ljudi streljajo pred
Marijino podobo, ko jih spovedu-
jejo, pa pravijo, da se borijo za
vero," je v grozi izjavila usmiljena
sestra v ljubljanski bolnišnici.
Tudi cerkvene orgle in bro-
naste zvonove so na Štajerskem
pobrali Švabi v vojne namene. V
hribovske fare pa si iz stpahu pred
cušimi borci niso upali ponje in
Iz ribniške doline
„Kje je oče?" sta zahtevala šva-
bobranca. „Ne vemo," je boječe
začebljal otrok. „Kje je mama?"
sta gnala radovednost še naprej.
„Na njivi dela," je zatrepetala de-
klica in se stiskala h košku, v
katerem je ležal njen mali bratec.
Kakor da bi to detece slutilo, je
začelo trepetati in nabirati usteca.
Onadva pa. . . sta začela gospo-
dariti po tuji hiši, ki je bila tre-
nutno brez nadzorstva. Kot pre-
stradana volkova sta se zagnala v
shrambo. Vse sta prevrnila. Ni ju
ustavilo očitno pomanjkanje žive-
ža, ni ju ganila proseča praznina
kuhinje. Iskala sta, čeprav so se
jima pod grabežljivimi prsti odpi-
rali prazni predali. Oži so jima
oživele, ko sta zasledila borni lon-
ček edine maščobe, s katero je
razpolagala ta hiša. V razburjeni
naglici sta grabila? nalagala žlico
za žlico na razgrnjeni papir... in
odšla.
V hiši v malem košku je jokalo
dete, kot bi vedelo, da odhajata
izpod strehe tatova. Začudene, ši-
roko razprte oči prestrašene de-
klice so stimele za njima. Brez-
dušen smeh je udaril po okenskih
sipah, da je odjeknilo s čudnim
glasom.
Dete je jokalo dalje in stiskalo
ročice v drobne pesti, kakor bi
hotelo maščevati to tatvino. Kli-
calo je, kakor bi skušalo dopove-
dati krivico, storjeno njegovi ma-
teri, ki skuša z znojem in prošnjo
izsiliti iz rahle zemlje čim več
sadu za svoje malčke.
Nina
Gozdovi predstavljajo pri nas
gotovo največji vir dohodkov v
normalnem življenju. Zato moramo
posvetiti vzdrževanju lesne zaloge
največjo pažnjo, vsekakor večjo,
kakor se je to dogajalo do sedaj.
Izkoriščanje v največ primerih do-
slej ni odgovarjalo prirastku, to je,
leto za letom se je posekalo več,
kakor je priraščalo. Prišla je voj-
na, ki je seveda že tako slabo
stanje naših gozdov še poslabšala.
Okupator je sekal in sekal in če
bi ne bilo partizanstva, bi bili da-
nes naši gozdovi prav gotovo uni-
čeni ali vsaj tako izsekani, da bi
v nekaj letih nastal tam kras, kjer
danes še raste gozd. Zavedati se
moramo, da je naša dolžnost, da
Skrbim® za e©2d®ve
dk<
to ogromno škodo, ki nam jo je
okupator napravil, popravimo v
okviru sedanjih možnosti. Zato se
moramo nemudoma lotiti smotr-
nega pogozdovanja. Na osvoboje-
nem ozemlju fmo imeli letošnjo
pemlad na razpolago približno
200.000^ gozdnih sadik. To je zelo
malo, če pomislimo, da bi s tem
mogli zasaditi približno 35 ha. Če
pogledamo samo gozdove, ki jih
je uničil okupator levo in desno
od proge Otovec-Črnomelj, je že
tu uničenega gotovo 70 ha gozda
na popolnoma gozdnrh tleh. In kje
fo drugi gozdni predeli! Razpolož-
ljive gozdne sadike so se, kolikor
so bile uporabne, razdelile v Beli
Krajini in v dolini Krke.
Kovoczvoileni odborniki primorskih NOO
se sestajalo
Dne 7. julija se je vršilo zboro-
vanje novoizvoljenih odbornikov
NOO in odposlancev Goriškega
okrožja. Zborovanje je bilo od-
lično organizirano. Vsi delegati so
prišli praznično oblečeni točno ob
ljudje so hvaležni partizanom, ki
so jim očuvali njihove zvonove.
Po dolinah pa železni zvonovi
žalostno zvonijo na vzhodni fronti
padlim Slovencem, ki so morali
za umik ..elitne in čistokrvne"
nemške armade dati svoja živ-
ljenja. A
določeni uri na kraj sestanka. De-
bata sama je bila izredno živahna
in se je vrtila okrog vprašanj vo-
ženj, popravila cest, živinozdrav-
stva in zdravstva, vodovodov, apro-
vizacije, klanja živine, mlatenja itd.
Po zborovanju je bilo skupno
kosilo, na katerem so bile izme-
njane napitnice. Vtis na ljudi je
bil mogočen in izjavljali so: „Se-
daj pa bomo in moramo zagrabiti
za delo!"
Dne 10. julija je bilo zborovanje
odbornikov NOO in odposlancev
Vipavskega okrožja.
\