Saj imamo podhod!
Niscm policaj ali kaj podob-nega, sem pcšec, včasih pa tudi voznik, zato mi bo morda kdo ugovarjal z rcklom: Lc čevlje sodi naj kopitar! Ampak nc morcm si kaj, da nc bi pokomemiral pisanja N. A. v pretekli Nsk. Ce se mu
- ji zdi čez cesto v Stepanjskem naselju prenevarno, naj gre skozi podhod! Saj zato je pa ta narejen. Prav zaradi podhoda tudi ni ze-brc: da bodo ljudje, predvsera se-veda otroci, lahko varno »preč-kali« Litijsko cesto. Ali pa morda mislite, da je podhod tam samo zaradi lepšega, zaradi trenutne muhe arhitckta - načrtovalca SN? Seveda je čez cesto bližjc in hi-treje kot skozi podhod - prav to dejsivo pa mi poraja ncko bolj »heretično« misel. Glavni krivci številnih ncsreč na prehodih so prav taki N. A. - namrcč ljudje, prcpričani, da so na prehodih za pešce oni gospodarji in da jim pre-hod daje pravico izsiljevati avto-mobilistc, češ: Tukai sem jaz go-spodar, ustaviti moraš! Kaj pa, če voznik vozila kljub doslednemu spoštovanju vseh predpisov in ob upoštevanju pogojev na cesti ne morc ustaviti? Kaj potem pomaga pešcu, ki bo poškodovan - lahko cclo smrtno, da jc imel prav in da je krivda na voznikovi strani? Reči hočem tolc: pcšci kljub prehodu ruso upravičeni izsiljevati vozni-kov! Temeljno pravilo v prometu se glasi nekako takole: hodi in vozi tako, da nikogar ne oviraš ali ogrožaš. Zato mislim, da nikjer ne bi bilo treba risati zeber: pešec naj bi smel čez cesto kjerkoli, seveda na lastno odgovornost. Gre naj to-rej čez cesto tako, da ne bo niko-gar oviral ali ogrožal! PrehodJ za pešce so prav zavajajoči,~delujcjo nekako nevzgojno, saj veliko peš-cev reagira tako, kakor je slutiti iz pisanja N. A.: objcstno do vozni-kov. Posameznosti prometnih pravil bi nas moralc navajati na io, da bomo spoštovali tok prometa, ne pa ga »sekali« z našim izsiljeva-njem na prehodih za pcšcc!
Uroš B.