Utc VI., itsf. SS
Ljubijana, p&tek 24. aprila 1925
Poštnina pavsalirana.
Csfia 2 Din
hhaf« ob 4. »šutraf.
Stane mesečno Dsn «5 —; ca in»» semstvo Din 40—- neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo s
Onevna redakcija: Miklošičeva eesta
štev. 16/1. — Telefon štev. 7». Nočna redakcija: od io. ure naprej v Knailovi ul. it. 5/L — Teielcs št. J4.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava:
llprtvnišlvo: Ljubljana, Prešernov* ulica št. s*. — Telefon št. 36.
Inscratrl oddelek: Ljubljana, Prešers nova ulica št. 4. — Telefon št. 36.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulico it. r. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljubljana »t. 11.841, - Praha čislo jfc.Uo. Wicn Nr. 105.241*

Ljubljana. 23. aprila.
Povedali srno takoj ob izbruhu sedanje bolgarske tragedije — ko še »Slovenec® ni »nasedel- potnikom iz Cari-broda, kakor danes — da bodo klerikalci krivdo za bolgarske dogodke lepo naprtili vladi Narodnega bloka. Povedali smo to mimogrede in se nismo va-
Včeraišnii «Slovenec» piše uvodnik o bolgarski tragediji, katere rešitev vidi tdino v federaciji z našo državo; toda »reden se uresniči «zedinjenje vseh jugoslovanskih narodov*, mora pasti ta režim, kajti: «Tragidije bolgarskega naroda je po velikem delu kriva povojna (zakai ne tudi predvoina?) politika Nifoale Pašiča, ki ni politika sporazumevanja in zedinievanja. ampak maščevalnosti ln nadvladama!» . . .
Kdo se ne spomni, kako so klerikalci pisali, ko je beogra;ska vlada dosegla s pokojnim Stambolljskim stike, ki so obetali bratsko zbližanje z Bolgari«? Toliko da klerikalci niso StambolijšKe-ea ozmerjali za »izdajalca*, ker je prišel v Beograd. A ko je Stambolijskl padel. je naravno zopet beograjska vlada bila sokriva njegove katastrofe. In kai so Pisali klerikalni listi lani. ko je tudi Cankov dospel v Beograd na veliko začudenje vseh germanofilov, ki so morali spoznati, da beograjska vlada napram oficiielni Bolgarski le ni tab> nedostopna, kakor bi bilo njim prav. temveč da želi odkrito in iskreno zbližanje s sosedo. Klerikalci so pisali, da je Cankov kot reakciionarni nasilnik prišel v Beograd obiskat sebi vredne. Naj je bil na Bolgarskem kakršen koli režim, naj se ie tam zgodilo karkoli, povsod so naši klerikalci vtaknili vmes svoio Intrigantsko njuško. To ie stari instinkt iz nedavne zgodovine, ko so tudi klerikalci ob strani avstrijskih diplomatov k strastne mržnie do vsega srbskega stali ob strani Bolgarov in aplavdirali bratomornemu klanju. Zato danes «Slo-venčeve» krokodilove solze ne morejo ganiti nikogar.
Nasprotno, ravno včerajšnja «Sloven-čev» uvodnik znova nudt dokaz, kako klerikalci izrabijo vsak kočljiv meddržavni konflikt, da naši vladi in tudi jami državi sunejo poletna pod nogo. Klerikalci so rogovilili vselej, kadar je naša vlada nastopila proti restavracijskim pretenzi;am habsburgovcev na Madžarskem. Ob znanih mejnih konfliktih z Italijo ie «SIovenec* naravnost de-Minciral nekrive Oriunašs in nudil Italijanom pravcat špijonažni materija!. Za vstalo v Albaniji ie razkričal državo kot zaščitnico Ahmed bega Zo-se in kot dostavljalko orožja, A zdaj, ko se razglaša, da bolgarski zunanji minister Kaitbv drzno izziva našo državo in hoče z vso perfidijo niei nitovoriti krivdo za homatije na Bolgarskem, zdaj piše »Slovenec* za — sporazum 2 Bolgarijo in označuje gosp. Pašiča ter Riegovo vlado za glavno zapreko, da nimamo »jugoslovanske federacije® tn da k) bomo še »dolgo, dolgo pričakovali« ...	.
»Slovenec® piše to v momentu, ko je ugotovljeno, da se ie revolucionarno (ribanje začelo po skleni novemberske-ta kongresa komunističnih strank na Dunaju in ko je razkrinkana krivda Cankovega režima Angleška parlamentarna komisra na obnovi lastnih doživ-l;a'ev in izkušeni v Snfiij izraža urbl et orbi svo;e prepričanje, da 'e tudi bol-sars^a vlada kriva storjenih zločinov, ki iih nettsmilieno še nadaliuje ravno nad zemboradnikl ki so naklonjeni zbli-žaniu z Jugoslavijo, in da ravno radi n';b">v?h emigrantov, ki pri nas uživajo sašxito gostoliub«. skuša z drznimi Dodfkavann izzvati naš izrad.
Namoveiše opa«ne perfidije sofijskih vladnih krogov dokazujejo, dn so bila vsa dosedapia prizadevanj naše vlade sa ori;atel:sko sožitie z Bolgarijo zaman in da ne bo miru in sporazuma z bolgarskim narodom, dokler se ne otrese germanske** Kobtirga in niegovih krvavih ^Iug ki nosm pečat kamov-stva in krivdo za nrelHo bratsko kri. Preznačilno za d^našnie odgovorne faktorje na Bolgarskem, da presega 5'eoota njihovega sovraštva do Srbov ceb tako strašne in dalekos^ne prevratne dogodke kot so se vršili v So-fjii in drugod zadnji teden.
Država naša je d^nes uravnotežena na ztmai in znotraj. Soravila je zakoni-thu rotom in brez polivanj krvi na kolena one faktorje, ki so vpregli vse sile. da oslabilo in diskreditirajo Jugoslavijo '"n io z destruktivnostjo spravi-io na niv6 razlcmFene Bolgarije. Naša ie dan^s močnejša t-sVor je bila Vda'"koli. Svestna si ie defmitivne velike z™asre unitarizma in pameti na zno-trai in ie vsak hi" prioravliena braniti svoio integriteto in svoj ugled tudi na Juna' Navzlic vsemu temu. kar se je fnrodilo in kar se še danes dogaia v 5oVari« r,a rima JugoslavHa dmge žejo da b; bolgarskemu ljudstvu sko-■ai bila razsvetljena pot k redu in brat-
ttvu.	. .
»Slovenec®, kl zaključuje svoj uvod-Uk * stalna ironiio.. na< itisoslove«. v
Kralj zopet v Beogradu
Po dispozicijah se je kralj vrnil v Beograd nocoj okoli polnoči. — V njegovem spremstvo je tudi g. Pašič. — Dnevri red nrve-ga skupščinskega sestanka. — Kandidati za podpredsednika
Narodne skjspšetae.

Sarajevo. 23. aprila, n. DavS je kraljevska dvojica nenadoma odootovala v Beograd, dasi so tukajšnji krogi upa-
se bo prva seia Narodne skupščine vršila. kakor je bilo določeno, v torek 28. t. m. Dnevni red te seje bo naslednji:
v Eteosrau, uass su	••»•'•	— -	"
1?. da ostane v Sarajevu že par dni. 1.1 Volitev parlamentarnega odbora za
Krali je odpotoval z avtomobilom preko Rogatlce in Dvornika ob Drini do Race, od koder je nadaljeval vožnjo do Beograda z vlakom. Povratek kralja v Beograd se pričakuje za nocoj okol! polnoči. Baje se vrne s kraljem tudi ministrski predsednik Pašlč.
Beograd, 23. anrila. p. Vsa pozornost politične javnosti je še vedno koncentrirana na dogodke v Bolgariji. Kad. njih se vrača v Beograd tudi kralj, ki je nameraval še nekai časa ostati v Bosni. Takoj po prihodu gosp. Pašiča. o katerem se javi »a, da potuje v spremstvu kralja, se bo vršila seja ministrskega sveta, na kateri se bodo razpravljali dogodki na Bolgarskem.
Nocoj od 6. do 9. je ministrski svet imel sejo. na kateri ie konča! razpravo o zakonskem predlogu o invalidih. Danes opoldne se je sestal zastopnik ministrskega predsednika Marko Gjuričifi s predsednikom Narodne skupščine Markom Trifkovičem k posvetovanju o skupščinskem delu. Po konferenci je izjavil predsednik Marko Trifkovič. da
pretres invalidskega "akona: 2.) ti skovti? zakon; 3.) ^novnnisk; zakon.
V Narodni skupščini je bi!o danes opažati živahnejše življenje. Poslanci se vračajo od vseh strani. Dopoldne je imel sejo zakonodajni odbor, na kateri so bila prečitana poročila sckcii za stanovanjski in tiskovni zakon. Prihodnja seja tega odbora bo jutri.
Pred sestankom Narodne skupščine je zopet postalo aktualno vprašanje or-veza podpredsednika. Kandidatov ie mnogo in se med njimi navaia tudi dr. Velizar Jankovič. proti kateremu obstoji v radikalnem klubu znatna opozicija. Verjetno je, d? bo radi tega izvoljen za prvega podpredsednika Narodne skupščine minister za kmetijstvo in vode Krsta Miletič.
GIBANJE RARIČEVSKIH DISI-DENTOV.
Zagreb, 23. aprila, n. Radičevski di-sidenti so sklenili za danes v Zagrebu konferenco, ki se ie pa odgodila do nedelje. ker ni še dospelo dovolj delegatov.
Naša demarša v Sofiji
Protestna nota naše vlade radi neprestanrh sumasčeoj, da Ju goslavija codsira bolgarske revohtcijonarje.
Beosrad. 23. anrila. r. Radi izjav bolgarskih m'nistrov, slasti zurfnicza ministra Kallova, notranjega ministra Ruseva in vojnega ministra Vtkova,^ v katerih se namigava, da ie nSa dr lava, sodelovala pri zadnjih dogodkih v Bolgarski, bo naša vlada v n-i^rajš tn časa napravila v Sofiji zelo o tro ue-maršo rotom našega famošniega iksIt nika Milana Rakiča. Od merodajne strani se ponovno kategorično demontirajo vse vesti, ki se lan~'<raio iz bolgarskih virov o našem sodelovanja nri zadnjih doeodkih v Bolgarski in o podpiranju bolgarskih emigrantov in revo-hicijonariev z namenom pospeševanja revolucije v Bolgarski.
Beograd. 23. aprila, p. Povodom ten-dencijoznih vesti, ki se širijo iz Sofije in ki imajo svojo podlago v irjavah bolgarskega zunanjega ministra Kalfova in ministra za notranje posle Ruševa.
da je baje naša vlad? vplivala na krvave dogodke v Sotiji je posetil danes opoldne naš sofijski poslanik Rakič zu-naniega. ministra Kalfova in je v imenu naše vlade najodločneje protestiral zoper takšne napačne vesti in zlasti zoper pisanje sofijskih listov. Vse kaže. da se je začela bolgarska vlada že umikati, ker se je uro to vilo. da ni v steno-srramih o seji Sobranja onega mesta ministrovega govora, v katerem dolži Rušev jugoslovensko poslaništvo udeležbe pri poslednjih krvavih dogodkih. Nocoj je povabil zunanji minister doktor Ninčič bolgarskega poslanika Va-karevskega k sebi in mu sporočil, da je jugoslovenski poslanik Rakid protestiral v Sofiji pri zunanjem ministru Kalfovu v imenu našega kabineta zoper sumničenja sofijske vlade. Poslamk Vakarevski ie ostal pri dr. Ninčidu od 7. do a	- ■ .
Herriotov predsedniški program
Apel ns tesno združitev levičarskih elementov. — Zbornica je odobrila dvanajstine. — Parlamentarna navza.
Pariz. 23. aprila, s. Danes popoldne ob 3.10 je Herriot prvič otvoril sejo zbornice. V svojem nastopnem govoru ie najprei opozarjal na to, da je bil do-sedai vedno v prvih vrstah političnem boia. da torej ni navajen na nalogo razsodnika v debati. Čeprav mora politični boj na mestu predsednika zbornice izginiti. ne pomenia to. da mora zaradi tega zatajiti svoje mišljenje. On meni, da je za zajamčenje napredka republikanskega sistema in socijalnega miru potrebna združitev vseh demokratskih sil. Francija mora pokazati narodom, da ne išče samo svoje lastne varnosti, temveč tudi varnost ostalih držav, v notranjosti ne smejo izginiti pravice revnih pred gospodarsko močnejšimi. Dobra socijalna politika mora najmanjšemu v družbi zajamčiti čim boljše življenje. Herriot je končal z izjavo, da hoče kot zbornični predsednik poskušati spraviti v sklad svojo zvestobo do republikanskega prepričanja s spoštovanjem vseh mišljenj. Ne more oblju-
BelgijsJn soemlisti ne stopijo v vlado
Brnsel}, 23. aprila (Avala). Socljali-stlčnl kongres ie s 4!3 proti 173 glasovom sklenil, da ne bo več nadaljeval pogaianj za sestavo kabineta. Vander-velde bo vsled taca sklepa vrnil kralju mandat za sestavo vlade.
Rusija in Anglija
London, 23. aprila, z. Listi razpravljajo o povratku sovjetskega poslanika Rakovskega v London in menijo, da je dobil Rakovski od moskovske vlade novo misijo, bn« baje nalog, da sa vsako ceno, če treba, tudi za dalekoseine koncesije doseže pri angleških ali ameriških bankah večje posojilo za Ru. sijo, ker grozi sicer propast vsemu ruske* mu gospodarstvu. ...
biti. da bo absolutno pravičen, obljubiti pa more. da hoče izvajati pravico.
Pariz. 23. aprila (Avala). Zbornica ie danes s 420 proti 38 glasovom sprejela proračunski provlzorij za meseca maj ln junij.
Pariz. 23. aorila (Avala). Predsedniki glavnih zborničnih odsekov in parlamentarnih skupin so sklenili, da bo zbornica od jutri počivala do 26. maja. Ni še gotovo, ali bo tudi senat sklenil prekinjenje proračunske debate.
BRIAND SE HOČE POGA.IATI DIREKTNO Z NEMČIJO.
Pariz. 23. aorila. s. «Matin» doznava. da ie Briand že dal razumeti, da je pripravljen za direktna pogaianja z Nemčijo. S tem je končnoveliavno odgo-deno stališče, ki ga je začetkoma zastopal HerrioL po katerem bi se Nemčija morala najprej obrniti na Zvezo narodov, predno sploh prične kaka pogajanja.
I
tei stvari pokažeš, kaj znajo, je lahko prepričan, da se bliža koncc tudi njegovim demagoškim intrigam v balkanskih in zunanjepolitičnih zadevah nase država-
Pred povratkom kralja Ferdinanda?
Trdovratno se vzdržujejo vesti o skorajšnjem odstopu kralja Borisa in povratku njegovega očeta, ki naj prevzame diktaturo.
Beograd. 23. aprila, r. Iz Caribroda
Piičetek pogajanj z Grško
GrSkl delegati so že dospeli v Beograd.
Beograd. 23. aorila. D. Danes popoldne ie dospela v Beograd pod vodstvom g. Kaklamanosa grška delegacija za pregovore z našo kraljevino o sklenitvi priiateljskega pakta. Pogajanja se začno v pondeljek. Danes so se posvetovali zunanji minister dr. Ninčič, njegov pomočnik Markovlč, delegata Panta Ga-vrilovič in Boškovič in ekspert Milan Antič o delovanju jugoslovenske ln grške delegacije.
Danes se je tudi nadalevalo delovanje naše delegacije za pregovore z Italijani pod vodstvom dr. Rybara.
Potres v Italiji
Rim. 23. aprila. (Avala). Včeraj ob 14.30 popoldne so v Abrucih čutili močan potresni sunek, ob 13.48 pa v To-
scani. V Benetkah je ob tem času začel divjati močan orkan, ki ga je spremljala toča z gromom in bliskom.
oorečajo nasTednie še nepotrjene ve*ti, ki pa se trdovratno vzdržujejo: Potrjujejo se glasovi o skorajšnji abdikaci-ji kralja Borisa. Neureienost razmer v Bolgarski, neprestani vsakdanji umori, dogodek pri Orhaniji ter poslednji aten tat v cerkvi Sv. Nedelje, vse to je učinkovalo na razpoloženje kralja Borisa V zvezi s tem so tudi vesti o njegovem pozivu kralju Ferdinandu, naj se vrne v Bolgarsko in prevzame diktatorsko oblast. Doznava se, da izhajajo vse intrige. ki se trdovratno vodijo proti naši državi v' zve zi s poslednjimi dogodki, v glavnem iz Koburga. Sam Rado-slavov je oosetil pred kratkim, kakor se trdi, bivšega kralja Ferdinanda pod izgovorom, da mu ima izročiti svoie spisane spomine. Z Radoslavovom jc bi! pri Ferdinandu tudi oficir, emisar kralja Borisa in ob tej priliki jc bi! določen dan oovraika kralja Ferdinanda v Bolgarsko.
Sofiia, 23. aprila Vlada je izdala naslednji komunike, ki pravi med drugim: Ugotoviti se mora. da so zadnji dogodki v Bolgariji oiačili stališče Can kove vlade. Vsled zadnjih komunističnih atentatov so se vse meščanske stranke postavile na stran Cankova.
Komunike priznava, da je bilo na Bolgarskem aretiranih nad tisoč oseb,
dočim trdijo emigranti, da znaša število aretiranih nad 20 tisoč. Nadalje priznava vlada, da so se prve dni po atentatu v katedrali vsled splošnega ogorčenja dogodili akti osebne maščevalnosti in napadi na komuniste, z drugimi besedami, da so bile osebe brez sodnega postopanja ustreljene. Ravno tako se priznava v vladnih krogih, da od četrtka 16. t m. dalje vojaška sodišča dan in noč izrekajo svoje razsodbe. Splošno se meni, da je bilo mnogo oseh justificiranih na podlagi talcih vojaških razsodb. Tako se trdi, da so bili ustreljeni voditelji levice zemljoradniške stranke in intelektualni voditelji komunizma.
Beograd, 23. aprila. 1. Iz Sofije poročajo: Sklep o uprizoritvi revolucije v Bolgarski je bil sprejet na Dunaju dne 24. novembra 1. !. na kongresu vseh komunističnih strank Balkana, ki mu jt predsedoval MenžiskL član izvrševalne-ga odbora Koininteme in šef sekcije GPU v sovjetskem zunanjem ministrstvu. ki vodi revolucionarno propagando preko sovjetskih diplomatskih misij. Denar za finansiranje revolucije je prinesel v Bolgarsko na skrivaj meseca decembra I. L boljševiški kurir dunajskega poslaništva Karel Slani. Denar je bil izročen bolgarskemu komuni, stu Kosti Jankovu.
Poslanik Vakarevski o položaju v Bolgariji
Razgovor našega beograjskega dopisnika z bolgarskim poslanikom. — Demanti vesti o sporu med vlado in kraljem.
glavo in da podrobnosti še niso bile popolnoma ugotovljene, i Gos pod poslanik, Sirijo »e ves«, da je
Beograd., 23. aprila p. Po konferenci z 2unanjirn ministrom dr. Nlnčičem je dovolil bolgarski poslanik Vakarevski razgovor vašemu poročevalcu, ki se ie obrnil nanj z vrsto vprašanj o poslednjih dogodkih na Bolgarskem.
»Listi poročajo, da hoče bolgarski krali Boris odstopiti«, se ;e obrnil vaš dopisnik ao poshn&a, >in da je povabil svojega očeta,	kralja Ferdinanda, naj pride ca Bolgarsko in zopet zasede prestol«.
Poslanik Vakarevski je na to pripombo odgovoril: »Vse to al res. Vse skupaj je bajka. Ni povoda, da bi kralj Boris odstopil baš sedal«.
»Kakšno te razmerje, trospod poslanik, vlade g. Cankova do naše kraljevine? Zakaj je izjavil g. minister Kalfov ans!2«cim parlamentarcem, da naša vlada ni korektna 00 Bolgarske in da 'e vplivala na poslednje krvave dogodke?«
Poslanik je odgovorih ..Mislim, da gospodje Angleži niso dobro razumeli g. Kalfova. Uverjen sem, da naš zntianji minister n| nikoli rabil takih besed al? Bh celo na-glašal«
»Ali je res, g. minister, dr. je naš poslanik Rakič napravil demaršo pri vaši vladi?«
»O tem mi ni nič znano«, je odgovoril g. Vakarevski. »Jaz sem govori! 1 g. Nln-čičem baš o teh stvareh, in mi nI znano, da bi Vaša vlada napravila tak korak. Naši odnoSaJ: do Vaše kraljevine so povsem nor-ff.alni, dobri ln prijateljski.t
»Kako je mogel obtožiti g. minister Rušev v Sobranju našo kraljevino? Gospod Rušev je prečita! o Sobranje poročilo političnega oblastva, v katerem trdi prijeti cerkovnik, da mu je vodja atentatov M!n-kov dejal, da ga čaka avtomobil srbskega poslaništva s srbskim potnim Ustom, da se more rešiti preko meje«.
Poslanik Vakarevski je odgovoril, da Je nnnister Rušev res prečita! tak dokument, da pa on mis$, da so Izpovedbe cerkovnika pri Sv. Nedelji potvotlll oni, ki žele motiti dobre odnoSale med obema državama.
»In kako je n?o?el potem gospod Rušev citirati tako dvoml*vo listino ki celo javno v Sobranju?«
Na to vprašanje vašega doplsnJka Je poslanec pojasnjeval stvar z nervoznostjo, ki se je splošno opazovalo povsod v prvem trenotka, saj je imel minister še obvezano
bilo na Bolgarskem justificiranSi velikansko števil00 seb, da se vrše aretacije naravnost v masah ia da je bilo doslej ustrelicnio nad 60(10 ljudi!«
Cl. Vakarevski je odgovoril: »To so le /Tovor i ce iz Tisoč in ene noči. Vse to absolutno ni res. Dejstvo je le. da se vrše preiskave boli resno kot navadno, vendar a* tako, kakor pišejo listi.«
»Zakaj sta pa bila justfficirana voditelj* poljedelcev Petrov in Cirčarov?«
Poslanik Vakarevski je dejal, da sta bila oba komunista in da »m je bila pripadnost k poljedelski stranki le krinka. »Uradno te je ugotovilo«, je nadaljeval poslanik, »da je bi! atentat delo boljševlkov iz Moskve. Napada se je udeležilo tudi nekaj emigrantov. Udeleženi so bili tudi nekateri poljedelcu
»Vlada g. Cankova ima ia upanje vse države«. je nadaljeval g. Vakarevski »To se je ugotovilo tudi na poslednji seji Sobranja. Glavna nevarnost je že mfriula. Počakati je le treba, da posvet« Vaša vlada pozornost delovanju emigrantov, da jim ne dovoli bivanja v bližini meje Iti jim onemogoči, da bi mogli javno pripravljati revolucijo. Naša država je zvišala z dovoljenjem velesil svojo vo.'sko in imamo sedaj približno 30.000 dobrovoljcev. To upamo, da bo dovolj za vzdrževanje reda 3.
Vaš dopisnik je opozoril boigarskega poslanika na vesti o sporu med ministrskim predsednikom Cankovom in kraljem Borisom ter da je kraij interniran na svojem dvorcu. O. Vakarevski je odločno to zanikal in rekel, da so nasprotno odnošaf met! kraljem Borisom in predsednikom ministrskega sveta prisrčni. Vakarevski je potem odgovarjal na izjave Koste Todorova (biv-šeja bolgarskega poslanika na jugosloven-.'kern dvoru) v Beogradu m dejal, da te izjave r.iso resne. Dostavi! je, da še ni prišel čas za Izvršitev niškega sporaztsma I« da ja treba počakati, da se duhovi pomirijo.
Bolgarski poslanik Vakarevski je zaključil razgovor s vašim dor>isnlkoni z izrazom upanja, da se ne bo nxesar več pripetilo, kar bi mo-k) kvariti dobre in prijateljske odnosa-« med Jugoslavijo in Bolgarsko.

Povečanje bolgarske armade dovoljeno
Pariz. 23. aprila. (Avala). Zvišanje stalnega bolgarskega orožništva za 7 tisoč mož je poslaniška konferenca dovolila pod pogojem, da to zvišanje elek tivnega stanja ne sme imeti za posledico povečanje vojnega materijala. Potrebno orožie za te čete se mora vzeti iz obstoječih zalog.
Delovni program italijanskega parlamenta
Rim, 23. aprila, a. O včerajšnjem sestane ku ministrskega predsednika Museoliniji • predsednikom senata Tittonijem in pred. sednikom zbornice Caze rUnom se dozna« v*, da sc snidc senat 5. maja, poslanska zbornica pa 14- maja. Senat bo imel na dnevnem redu predvsem reformo vojske in državni proračun za leto 1925 26, zbornic« pa bo razpravljala o zakonskem predlogu o «narodu v orožju«, ki ga je senat ie spre* jeL Oba predsedniku sta razpravljala s mit nistrškim predsednikom tudi o oreureditvi
poslanskih dijet j& katere ee zahteva, da s* oprostijo vseh davščin. Stavil se bo zbor« niči predlog, da ne bodo poslanske dijeta smatrale le za nekako odškodnino za stro Ske, ki jih imajo poslanci, in da bodo vsled tega oproščene vseh davščin.
Delegati Zveze narečev za pro-učavsnje prometa ca Donavi.
Btvgrod, 23. aprila, p. Danes je prišel v Bratislavo višji ameriški inženjerski daste nik Sommenrell, ki mu je Zveza narodov poverila nalogo, da skupaj z gospodom iii= ceom prouči prometne razmere na Donavi. G. SommervveP. pride v Beograd okrni 30. maja in ostane pri nas kakih d»set dni.
Naša repsracijska kvota za mesec maj
Beograd, 23. aprila, r. Našo vlado je ob* vestUu reparacijska kenUiju, da znaša na* šs kvota z mesec maj t. L 2,631.000 zlatih mark. Glede razdelitve te kvote se je vr* JU« danes konferenca zasfcopni1' vseh prit zadetih ministrstev.
Škofov list v obrambi škofa
Kako zagovarja «Slovenec» stališče ljubljanskega škofa proti
kmetom.
cerkven! oblast! pa vemo. da bi tam.
«Slovenec» trdi v obrambi famozne-r»a pastirskega lista ljubljanskega Škofa, naslovljenega na pašniške zadruge v Saviniski dolini, da ie škof izdal ta pastirski list ker so demokrati v Savinjski dolinf huiskali ljudi, da nai se po-laste niegovih posestev, ker jih lahko smatra'o kot svoja. Konštatiramo. da ie iznašel «Slovenec» to laž šele sedaj, ko je naš list objavil škofovo pastirsko pismo.
»Slovenec« pravi, da ie škof v svoi! okrožnici zato bolj na široko in poljud no obrazložil pojem cerkvene lastnine, ker le okrožnica nameniena priprostim ljudem. Po »Slovencu* s? torej sme operirati napram priprostim ljudem s hudičem in oeklom. kadar ?reza obrambo 12.000 ha obsega jočega škofovega veleposestva pred agrarno reformo. Poljuden način razlage oriprostim ljudem je. Če manipulira škof s cerkvenimi kaznimi napram nilm. Če škof tako po stopa, cotem si lahko "redstavliamc, kako šelp njemu podrejeni duhovniki vplivajo na »poljuden načins na pripn> ste liudi.
»Škof ra ie raje stopil na pot očetovskega poduka, kar popolnoma odgovar-
kjer je zares potreba, to dovolila za primerno odškodnino in akn oddelitev vodi vsak škof za svojo škofio. Ed'no to ie pravi pot. vsak drug pelle v greh. v izobčenje iz cerkve In nazadnje k nesrečni smrti.* Na drugem mestu pravi Škof: »Kar sa je v tem oziru do sedaj vršilo, so le samovoljna delanja nekaterih vodilnih oseb. k! morejo svoj« nakane Izpeljati, ker imajo moč v rokah » Škof torei pravi, da vodi tudi pot ministra ra agrarno reformr v greh. do izobčenia iz cerkve in v nesrečno smrt: sai ra ima škof celo drzno čelo. c-a označuie niegova delan'a kot samovolj-na. menda zato ker dela Proti kapitalističnim interesom ter brez dovoljenja liubljanskega škofa po državnih zakonih.	, , »Slovenec* lud' vprašuje, zakaj ra-
nimamo ravno za gorniegraiskn škofo-vo veleposestvo in ne tudi za drugo. Mi smo glede agrar. reforme zavzemali vedno iasno rn odločno stališče ln to iudi ne glede na interes stranke. Škofov pastirski list pa?niškim zadrugam )a ie tak dokumenl zlorab? vere m cerkve za ohran'te\ škofovskega vele.
ia niegovemu blagemu značaiu«. piše j posestva, da bi bil naivečii škandal, ako
«Slovenec». Res. lep očetovski poduk je to in blag značai mora imeti ljubl:anski
h! na zamolčali ^o prepuščamo Škofovim listom ki so zato tnkai da nrekri-
škcf! ako" pritiska na kmete v Savinl- j Vaio stovenskemu ljudstvu resnico in ski dolini na tak način, kakor to dela j farba.io kakor je to v interesu cer
v svoiem pastirskem pismu. Tak oče tovski poduk ie poduk skopuškega ka pitalista. ki skuša odvrniti sinomašne kmete, izrabliaioč njihovo vero. da b! ne zahtevali tega. kar bi jim lahko šlo po državnih postavah.
Škof se Izgovarja, da je vrhovni upravitelj cerkvenih veleposestev papež in da se brez njegovega dovoljenja ne sme odprodajati ali odvzemati oa cerkvenih veleposestev Tudi sv. OČe ie le sredstvo za strašilo zaslenbenega ljudstva. Da se Da sklicuje škof na sv. Očeta, četudi vč, da nima papež niti cerkev prav nobenih dohodkov od vele-
kvenih dostolanstvenikov.
In končno trdi škofov list. da gre egromna večina dohodkov iz eornie-si-raiske?ra veleposestva za šentviški zavod. Kadarkoli orimeš kler^alce.kam baŠeio denar In dobičke, oh vsaVem razkrltiu ali aferi tiščijo v ospredje škofove zavode Dobiček tako velikih posestev mora pri pametnem gospodarstvu znašati na leto toliko, da bi se preživelo 2000 Hudi. ne oa samo tistih 300 šentviških fižolancv s profesorskim štabom vred. ne glede na to. da se di-faki v Št. Vidu ne vzga;aio zasloni in da moraio plačevati 'epe vsote upravi
posestva v Saviniski dolini ln da uživa j škofovega zavoda. Pozabili še nismo.
"ie dohodke edinole on sam. potrjuie samo našo trditev, da Se naivišil predstavnik ljubljanske škofije v svojem ^očetovskem noduku priprostemu ljudstvu« za obvarovanie svoiega veleposestva poslužuje vseh sredstev.
«S!ovenec» Dravi, da naš list laže, ko Diše. da preti škof z izobčenjem iz cerkve tudi ministru agrarne reforme, ter nas poziva, nai navedemo, kje ta pret-nja stoji. Storili smo že to. pa njegovemu oozivu se vseeno radi odzovemo. Evo. škof piše:
»Ko se ie začelo govoriti o agrarni reformi, smo jugoslovanski škofje dali izjavo, da smo prinravlieni dele prevelikih posestev odstopiti, ako bi zahtevala državna postava in bi dovoria aaSvišia cerkvena oblast. O tej najvišji
da ie Hublianskl škof dolga leta po vse Kranjski zbiral od kmetskega prebival- j stva za svoie zavoda prispevke, da pa j tevnost nikoli ni nič Čuta o kakih obra- j čunih s temi darovi. Škof je slovenske- i mu kmetskemu ljudstvu zn i<\ ker mu i ie sezidalo nlegove zavod.', ki sln*ijo le niemu in klerikalizmti In sn le v škodo narodu, tako hvaležen, da siromašnim kmetom ne privošči niti svojih planinskih pašnikov.
»Slovencu« se pozna, da ie škofov list in da mora oisati zani tn proti Interesom slovenskega kmeti Priporočali bi mu le. da nai bo v svoji obramb! bolj spreton; kn'ti tako, kot je branil včerai stališče škofa proti agrarni reformi. ni blamlral le sebe, marveč tudi samega prevzvišenega veleposestnika.
Radičeva spomenica o sovjetski Rusiji
Bojni oddelki HRSS. — Izpoved St. Radiča« — Radič z vrača krivdo na Sandomirskega« — Radič priznava, da je misel o osnovanju bojnih oddelkov njegova. — Izpovedi ostalih obtožencev.
Povodom sklepa zagrebškega sodnega stola, da se prot! dr. Mačku in tovarišem ne izvede preiskava radi naknadnih obtožb, ki "h je zagrebška ooliciia predložila sodišču, ko je zvedela, da so bili dr. Maček in iovariši v zvezi z osnovaniem bornih oddelkov HRSS. je bilo ob tei priliki obiavlienih več zanimivosti o delu Padičeve stranke.
V sklenu sodnega stola glede obtožbe dr Mačka -n tovarišev ie navedeno, da je'zagrebško policijsko ravnateljstvo 12. ianuara 1925 predložilo sodišču v ruskem jeziku ses^avlien sois. ki so ga našli povodom hišne preiskave Pri Ra-diču Sois obsega 44 s strojem pisanih strani in se njegov tretji odstavek glasi:
»Ko ie HRSS 28. novembra 1920 dobila večino. <o se nieni voditelji začeli resno pripravi;ati za orevzetie oblasti v Hrvatski v nas'<*dniih slučaiih:
Ako v Beogradu z umorom kralia nastane takozvana dvorna revolucija; ako v Beogradu militaristi vsled tega. ker nima<o večine v parlamentu ali radi kakih drugih razlogov proglase vojaško diktaturo: ako bi vlastodržci Izvedli takozvano amputacijo. to le. ako odrežeio Hrvatsko od sedanje Jugnsla-viie ter jo orepuste no dogovoru Italiji ln Madžarski v razdelitev.
Centralni odbor HRSS ie raznrav1'a1 o prevzetiu oblasti tudi za slučaj. ako se parlamentarne volitve v Hrvatski Izvedbo nasilnim prtom ter bi radi tega ne bile pravi izraz svobodne narodne volie.	. .
Vsi ti štirje slučaji so se podrobno razoravtiali v vseh kraievnih organizacij HRSS. ki so vse osnovale maihne oddelke mladih borce/ za b^rbi proti faš;sfom in močnejše oddelke bivših vo'akov za borbo oroti orožn-štvu In v slučahi Potrebe za borbo Pmtl vojski.
Odde'ki mladih borcev šteieio navadno okoli 20 članov in so lavno organizem kot pevska ali tamburaška društva.
Pravi boini oddelki imaio približno po 200 članov. Načelujejo jim bivši av-stroogrski Podčastniki, ki so preživeli nekoliko let v vo'nl in kl so dokazali, da so snnsobni v slučaiu notrebe nastopati popolnoma samostojno. Javno se te sekciie zovejo oddelki za zaščito svobodnih volitev.
V kontinentalni Hrvatski so v vsaki posamezni politični organizaciji HRSS izvedene te borbene organizacije do
podrobnosti. V dalmatinski Hrvatski so se sllčne izpcoolnitvene organizacije oričele ustanavliatl še nred pol leta. * tudi tam ie že vse izvedeno. V Bosni in Hercegovini so v nekaterih krajih te borbene organizacije istotako izvedene, zlasti v Hercegovini, ki meii na Dalma-ciio. naselieno s hrvatskim prebivalstvom tako. da tam nI niti 1 % Srbov.» Nadalje se navala v sodnem sklepu.
da je St. Radič iznovedal. kako mu je bil v Moskvi nrldelien šef oddelka za balkanske države Sandomlrskl. ki ga le vsak dan po večkrat posetil ln se je Izkazal kot dober poznavalec balkanskih razmer. Padiču je pravil, da orlpravlla knjigo »Radič kot antipod Mussoliniiu in fašizmu« ter ga le naorosil. nai mu naoiše razpravo o hrvatskem vprašamu in gibaniu Radič ie več večerov diktiral to raznravo sw'emtt zetu Avgustu Košutlču in sinu Vladlmlrju Radiču. Košutlčev Izvod je izročil Sandomlr-skemu. Izvod svoiega sina na Je prldr-žal zase. Razen tega nI ničesar izročil Sandomlrskemu, pač na le večkrat raz-pravbal ž nilm o političnih zadevah. Ob Drifkl je došel Sandomlrskl k njemu z obširnim spl«om ter Izlavll. da je vse že dokončal ln da more raznrava 1z'tl v par dneh v "'tih. dokler le Radič še v Moskvi. Radič nravi, da le bil silno navdušen, ker le Sandomirski tako hitro končal svoie delo. ter je na njegovo zahtevo prdnlsal posamezne odstavke, ne da bi jih nrečital. Naslednli dan mu ie Sandomirski prinesel kopilo ruskega solsa. ki ga ie pregledal in dognal, da prvi del popolnoma odgovaria niegovemu hrvatskemu sestavku, drugi del pa da ne odgovaria .megovim besedam, radi česar je zaorosll Sandomirskega. naj ga še ne tiska, ker ga li^če prej oregledati.
Sandomirski se ie čutil razžaljenega, nakar mu ie Radič rekel, da ni stvar dobro razumel, kar se vidi iz naslova •Organizaciia HRSS za prevzetle oblasti«. ker da ta terminologija ni njegova in da je Sandomirski vse to prikrojil po svoje. Sandomirski se le poslovil, vrnil mu drugi dan tudi hrvatski spis ter sp^h ni več Prišel k njemu.
Ko Je Radič orečlhl ruski spis, je spoznal, da le Sandomirski, kar mu je povedal kot svoi načrt, označil kot gotovo stvar ln je tudi pristavil, da se le o vsem že posvetovalo vodstvo HRSS. kakor tudi njene organizacije.
y svojih izgovorih pa obtoženi Radiji
priznava, kakor navala sodni sklep, da
ie načrt o bornih oddelkih HRSS sam zamislil, ker da se Je pogosto pisalo o
amoutaciji Hrvatske.
Nadalje nava!a sodni sklep, aa je osumljeni Miio Gregoran izpovedal, da le dr. Ivan Pernar na shodu HRSS v Dol Kraljevcu izlavll. ko se ie Karel Habsburški vrnil na Madžarsko, da bi se imeli vsi 30 da 40 let stari moški po-oisati in da bi naj ti moški tvorili vojsko za slučaj, če bi Karel Habsburški navalil na nas. Na vorašanie. kje b| ta vo.iska dobila orožje, ie dr Pernar izjavil da se bo orožie že dobilo.
Dr. Pernar ie iznovedal. da je •• svoji izjavi v Dol. Kralicvcu mislil, da bo naša država dala narodu orožje v slučaiu madžarskega eoada.
Osumljeni Josip Benko le Izpovedal, d? ie na pobude »Slobodnega doma« oooisal samo ljudi ki nai bi tvori« «se-liaško pollcilo za volišče«.
Obtoženi dr. Mn*ck in tovariši so izpovedali. da ničesar ne vedo o bojnih oddelkih, ravno tako se tudi zagovarjalo. da iim ni ničesar znanegi o »voinem i7Vs»zu». ki ga je sestavil Mijo Hrepv rar
Kakor znano omen'n sklM sodnega stola v Zagrebu da se lz preiskovalnega snisa ne mor? dognati zveza med obtoženci in po p-edlegu državnega nravdništva inkrimlniranimi tajnimi od-
Poročali smi Že. da moralo dr. Ma-i*ek In tovariši čakati še na sklen ban-skega stola o pritožbi državnega pravdnih *^rotl sklenu sodnega stoh.
Romunija *** garancijski pakt
V RumuniH sr> sr<-emljall pogajanja, k! so se vršila v Ženevi pri Zvezi narodov o problemu, kako zagotoviti v bodoče mir v Evrom. z naivečio oozor-nostlo. Z osnutkom garancUskcra pakta. ki naj bi garantiral obstoječe stan«e v Evropi, na so bili skra'no nezadovolj- j ni ln y BukareSiii so bili veseli, ko je oronadel ženevski protokol.
Rumunija ie skeptična že v vseh ozi- 1 rih. kar se tiče razorožitve, oziroma zmanišania voine prlpravlienosti. nabavljanja vojnih sredstev. Zakaj Pumu-niia smatra, da s« nahala na enem naibolj eksponiranih mest v Evropi in da io realnost niene mednarodne s!tuaci'e sili- misliti le na učinkovita, ne teoretična »redstva obstoječega stanu in stvor-jenih pogodb.
Kar se tiče garancijskega pakta, se iaviia v Rumunif! *el'a. da bi obsegal tudi določbe gled» zapadnih sovjetskih meia. Rumuni;a sm-it.i. da ie na z?pad-iio stran n.ien onložai Dovsem zas'gu-ran z obstojem Male antante. ki jo štejejo v Bukareštu kot zelo krepko. Zve-za z Jugoslavijo jo popolnoma varuje na iužno stran, napram BolgariH. pri čemer pravijo, da vpliva ugodno »udi srečna rumunska politika napram Boi-gariil sami. pri čemer mislijo seveda na naklonieno razmerje ki ga Je zavzela Bukarešta napram vladi Cankova.
Toda meja na Dnjestru. ta ni zavarovana. tu le nevarnost takorekoč permanentna. V Rumuni'1 so mnen'a. da če bodo v Evropi nastale nrekucije dana-šniega stania. se bodo homaMle. ti pretresi pričeli nedvomno baš na Dnjestru. In ako razbije bol;šev1zem fronto na Dniestru. tedaj se prične s tem gi-banie. kl bo v svojih posledicah ogrožalo ne le srednio. trateč bidi za^ad-no Evropo. Zakal med črnim in Baltiškim moriem se no rumunckem polmo-vanlu pričenia meia med Evropo ln — Azijo in d-žatl to mejo. ie nalopa vse Evrooe. Oarancfsk! oakt ne priznava tesa fakta. ker govori samo o zavarovanju mela na zapadu. na Renu. pušča oa oovsem odprto vprašanle gnranefe vzhodnih meia. Tudi ako se garancijski oakt toliko razprl, da se SP'-'me I garancl;a za vzhodne nemške mele. obsegajoča tudi Češkoslovaško in Polj-sko. to Rumunlle ne more nrav n!5 za-dovoliiti. Ona stoli na Stal'lču. da se more garancllskl Pfikt razširit! tudi na vzhod, na mele med Rumunljo in njenimi zanadnlml sosedi.
Prav nič nI dvomiti, da Rumunila s tem svoilm stal'5čem ne bo prodrla. Poleg ostalih težav si zanaša Evr^na ne bo nakonavala na glavo š» poostritve razmeria do sp""'-*«ke Rtislle. in t" rqdl BesarabUe. Rumun"^ more Iskati zaščite ali z alHanco s Polisko in drugimi ruskim! sosedi, ali na. kar J" gotovo na!nčlnkovlte'e. s pametnim kompromisom v b^sarabskem problemu. Zaka' s tem. da s- re5! be®ar?bsk1 s^or. se odstrani glavni in hkrati skoro edini vzrok nenriiatePstva med Moskvo ln Bukareštom. In to b! bi' za Rumi-nio nedvomno naizane<|i!vejši garanrii^kl Dakt. Da b! prev!ada'o v Buk»"»*tl to soognanle. želimo kot romunski zavezniki in Drav tako s sta'1šča slovanstva s katerim bo morala Rumunija trajno računati.
S!o*l« „Nordisfc ("malti umetulk
Gannar Tolnaes
prid« v kino ,.Dvot"
Modni lisii
za pomlad in po!eft]e,
z na novejšimi kroji, za dame ia gospode, so pravkar dožll.
Dobe »e v knjigarni Tlako««« Zadrugo
v Ljubljani. Prežeinova ulica itevi k« (nnproti glavne po^tt).
Politične beležke
+ Patriotizem klerikalne omladlne.
Včerajšnjega protestnega shoda na ljubljanski univerzi Droti nekulturnemu postoDanju italijanskih oblasti napram slovenskemu vseučiliškemu profesorju dr. Vebru se klerikalna omladina ni udeležila ter se je popolnoma absenti-rala od zborovanja. Na slTodu tudi ni bilo videti niti enega lemenataria. dijaka bogoslovne fakultete. Ko se je vršil lani protestni shod na univerzi radi upokojitve zagrebškega profesorja dr. Bazale. prijatelja in zagovornika Radi-čeve protidržavne seoaratistične politike. je kar mrgolelo na univerzi čnvh sukenj. ki so bile na tem shodu snloh pretežno zastopane. Seveda, takrat le šlo za orotidržavno demonstracijo, včeraj pa. ko je šlo za nacljonalno manifestacijo. so se boroslovci odlikovali s svojo odsotnostjo! Pri tem pa ne pride samo r neštev nacijonalni moment, ampak »udi dejstvo, da klerikalci nočeio nastoDiti v obrambo odličnega profesorja univerze v izvrševanju kulturne misije, kadar ni to v 7>-ezl z niihov'mi strankarsko aeitacijskimi težnjami. Tako so »udi pokazali, da Hm ni samo nič mar za našo nacilonalno čast. temveč tudi. da iim le skrb z* univerz > in za svobodo znanosti saim politična fraza. Za vpliv, rod katerim -e vzcaia naraščaj klerikalne inteligence, le navedeno dovolj značilno in sramotno ter bi bila vsaka nadalinia beseda odveč.
+ Klerikalci In upokojenci. Davido-vičeva-Koroščeva vlada je izdala 8. ok-tobra 1924. uredbo, po kateri so biti nižji upokojenci prikrnl^ani za 60 do 200 dinarjev mesečno. »Slovenec« se sklicuje sedaj na Izjavo g. Lillctra na kcn. gresu drž. nameščencev, da ta uredba ničesar ne določa glede ukinlenla stanovanjskih dnklad za upokolence. ra<M katerega so bili upokojenci prikralšan'.. »Slovencu« oovemo. rfa ta uredba tudi ničesar ne določa, da dobivalo upokojenci te doklade. kar le dokaz, da le Davidovič - Koroščeva vlada namenoma prikrafšala unokoience. Kar se pa tiče drugih trditev eSlovenca«. želimo samo, da bi navedel, kal so klerikalci naredili za državne nameščence. To bo za klerikalce večje koristi, kakor • so očitki, kal drugi niso napravili. Po kažite na svoja dela! Mi smo to lahko storili, vi pa tega ne morete, ker so vaši poslanci zadnjih 6 let samo dijete ; pobiral*.
+ Nauk, bratje r Krlstti! »Slovenec« obsežno posnema oo ameriških novinah. kako leno je prezident Coolid-ge ob svojem ustoličemu ored ocromno ! množico prisegel na sv. oismo in potem | v svoiem govoru dobesedno deial: »Strpnost je podlnga svobode. Dovolite »Strpnost je podlaga svobode. Dovoliti ne moramo niti v Imenu /akona niti Izven zakona kakega nasllla v območiu vesti!« Coolidee je veren mož. četudi ne klerikalec. Zato ie orav. da ga »Slovenec« s spoštovanjem citira. Da bi le kai zaleglo! Kaiti če bi ml zapisali kaj enakega, bi nas »Slovenec« nočastil z uvodnikom, da smo fran—-mi. nasilnl-ki. in saj veste, kaj vse še.
+ Drznost vitezov »Franz - Josephs-Orde"i». K MIHčnim rprmotriV^n'em (nemški: »Orubeleien«!) klerikalnih slo-venstvuiuščih v »Slovencu« se oglaša tudi neka šifra R. P., kl pa po svoji človeški Dodobi in drznosti ni in ne more biti nič drugega kako vitez «Ermz-Jo-sephs-Ordena«. Zakaj samo te klerikalne luči pod mernikom imajo danes največ smelosti, da anonimno ali pod šifro krijejo svo:o črnožolto preteklost z izpadi proti slovenski narodni inteligenci. Okinčnna šifra R. P. citira v včerajšnjem «S'ovencii« angleško pred-voino publikacijo, kier L* povedano, da srbsko govoreče prebivalstvo biva ne'c v krallevinl Srblli In Črni gori. kar je vedel svet. temveč tudi v Hercegbo^n', v Dalmaciji. Vojvodini in Banovin', česar ni hotela vedeti Avstro-Ogrska in nieni črnržolti podreDnlk'. kl so varili poseben »bosanski jezik« in »makedonski lezik« ter blazrovali vsakega feld-veb'ia. ko'o-Icta aH čifuta, če le lomil kar šest iužnlh »Jezikov«: dalmatinskega. hrvatskega, sremskegn. pa menda celo še štokavkega itd. Kdor pa se ie drznil povedali, da je vse to ln še več samo en jezik, so ga nrog'asi!l za Ve-lesrba. Z iste mentalitete tudi š'fra R. P. na osnovi gemiera citata Iz angleške predvojne publikacije izpada Proti slovenski narodni intellcencl. češ: »Ta velesrbska mice'nost pa še danes ni Izginila med Srbi. amnak le še HČJa. kar Je zaslusra predvsem one peščice liberalne slovenske »inteligence«, ki je pod Nemci oddala največji kontingent Nem eem. pod Italijani na'večil del oddaia Italijanom, pod Madžari Madžarom itd., v Jugoslaviji na pred števi'čno močnejšim vedno kloni«. Dobro bi bilo to klerikaho šifro onlazltl malo z njenim lastnim avstriiakantsklm »kontingentom«. pa bi hitro uvidela, da jc šta-jercijansko odnadnlštvo in črnožolto Dodrepništvo tudi danes kompletno v taboru anacijonalnih in proti.iu!ros'o-venskih elementov ter da v Jugoslaviji ni treba kloniti nikomur drugemu kakor predrznim klerikalnim vitezom habsburških ordenov. Slovenski Inteli-genti so bili po ogromni večini jugoslo-venskl nacionalisti že takrat, ko so slovenski klerikalci kot črnožolti krvniki gonili Slovence na Suhi bajer. l'ub-Hanskl Škof pa blagoslavljal In bodril slovenske fante ln može za srečno smrt v avstrijskih strelskih jarkih. Da ni bilo v Avstriji peščice slovenske Inteligence — klerikalci so jo takrat v svo-ji črrožolti šnljonažni pisarni deklarirali za »izdajalce« — ki Je risklrala vse za doseio Jugoslavije, bi danes Sloven ci bržčas ne imeli svoje države.
-f Izjave angleških parlamentarce* o bolgarskih dogodkih. Andeški parlamentarci. ki Jih Je angleški parlament Drejšnji teden Doslal v Sofijo proučit situacijo ln delo Cankove vlade, so sedaj na oovratku iz Bolgarije Dodali beograjskim novinarjem podpisano izjavo, v kateri opisujejo svoje velike impresije ter specijalno glede izpadov ministra Kalfova proti naši vladi poudarja-jo: »Osebno smo čvrsto prepričani, in to Izjavljamo PO brižnem premišlianiu. da ie nečuveno zločinsko delo (atentat v cerkvi Sv. Nedelje) bil direkten rezultat vladnih metod in nasilnega tre-tirania oDozicije. ki se orakticira z ubo-ji. zabrano tiska in stavljanjcm Izven zakona vseh onih. ki stoje v opoziciji; zadnii dve leti ni bilo tedna, da bi ne bil ubit kak komunist ali zemljoradnik. Od koga? Neodvisno mnenje je. da so se ta zločinstva izvrševala od strani voiaške vlade, ki de facto vlada na Bolgarskem. Mi smo uoorabili vse vHi-ve. da prepričamo vlado, da mora zadržati militarlste pred genera!n;m oo-koljem mož in žena. ki so zaprti povodom zadniih policijskih Drogonov. Vsi. ki so makar osumljeni, da imaio komunistične tendence ali da pripads-o levemu krilu socijalistov. so zadrti v tisočih. Govori se. da je doslej bilo samo v Sofiji aretiranih 6000 oseb. In mi smo po mnogih vesteh prepričani, da jc bilo več sto liudi ubitih brez kake obsodbe. samo na oodlagi sumničenja. Javno mnenie izven Bolgarije mora v imenu obče pravice zahtevati, da se bo zaprtim pravično sodilo in da ne bodo nedolžne osebe trnele na podlaei sum-nlčenia. kaitl 6000 ali več oseb gotovo ne more biti vmešanih v zločinsko dele v sofijski katedrali.
Iz demokratske stranke
V	VtttenM se le dne 19. aprila popoldne vt§0 v prostorih g. Mravliaka občni zbor kraj org. SDS. lzvo'lcn le bil nov odbor pod predsedstvom obrtnika gosp. Martina Bcmekerla. Organiz?ci|a obsega tud' Muto
V	Sv. Petru pod Sv. Goram! ae Je v n: deljo dne 19. aprila vršil občni zbor kraj org. SDS ob lepi udeležbi članstva. Izvoljen Je bil nov odbor i dosedanjim prt-d sednlkom posestnikom Martinom Ulfnlk^mi na čelu. Tajnik Je gostlničar fr. Kraner Organizacija «e lepo razvija.
Iz Zveze kulturnih društev
Zveza kulturnih dmStev je prenehala svojimi rednim predavanji. Predavanj« s prifno zopet prihodnjo jesen. Opctoveno opozarjamo druitva, ki Se niso pos'aia po. rotil o društvenem delovanju,, naj to no« mudoma store.
Po svetu
—	Razsodba t komunističnem procesu v l Ipskem. V skoro tri mesece trajajočem korrunlstlfinem procesu pred državnim sodiščem v LIpskem, v katerem Je bilo 16 članov nemSke komunistične stranke obtoženih radi umora in soudeležbe na umoru, te bila v sredo Izrečena razsodba: Neumann Poege in SkoblevsMJ so bili obsojen! na smrt, ostali na zapo' od I—iS let. Priča-tuje pa se, da novi državni predsednik ne bo podpisal smrtnih obsodb. Skoblevskli je oni skrivnostni Rus, k! Je decembra I. 1923. vodi! akcijo saksonskih komunistov, ki so se hoteli polastiti državne uprave.
—	Krvavi apooarfl me<i laSistl ln defavd v Oornfl Italiji. V Oornj! Itallj! je prišlo na delovni prazni* dne 21. t. m. na več krajih do krvavih spopadov med fa*!stl in njihovimi nasprotmki. V nekem predmestju Bo-logne sta dva fašista vdrla na neki ples, na katerega ie bi! fašistom vstop prepovedan. V prepiru, k! se le razvil nato, je b3 en fsSlst ustrelien. V Oenovi Je Mla vržena bomba v sedež »fa«c!a». V morskem kopališču Porte de! Marml so nernani storile? popolnoma rarbill po*"Stva sedežs fa<««tpv. Pa5!«tl so nato rasedl! ma^strat. V Bolog-ni, Mestre in Varese je bilo več faiistov ranjenih.
—	Zarota prot! laponskemo ministrskem« predsedniku. V Tokiju so odkrHi zaroto, ki je lme'a namen, umoriti ministrskega predsednika Kata. Policija je izvršila številne aretac:je.
—	Osebna poiVss^a portugalskemu ministrskemu predsedmku. Portugalska zbornica je dala ministrskemu pirdsedniku rad! na pooblastila. Zbornica Je dalie odobri i a Izjemnega stan'a v d-?av! rs U <H pnseb-vse odredbe vlade dede ka*novan'a uporniških oflctrjcv, k! iih Je bilo aretiranih nad 150.
—	Ludendnrfl se prešel! v Perlln. Knkor pomčaoj berlinski list!, se na-rerava crne-ra! Ludendorff za slučal zvnlltve Khd:n-borga ra državnega predsednika prese"ti v Berfn, da ostane v neposredni n'ewi bližin! in ra podrla t nasveti in delan i.
—	BerPnska po!k!'a IzgT^a bol-arske •ake. Berlinska policija Je 38 bokarslrih vl-sokošikev, člannv revluoljonarno-^omun'-stlčnega Bo^arskega kluba, k! so b!!! radi komunističnega rovarenla te dni aretiran1'. Irenala Iz Nemč'je. Aretirani ruski !n kitajski dijaki so b'H po zasipanju IznuSčcnl.
—	Katastrofa 'zponskega parnlka. Japnn-skl parnlk »Raifuku Maru« se jc v bližini Sable Islnnda potopi! s celo posadko, brt>-ječo 60 mož. Parnlk se Je nahaja! na potu v Newyork.
—	Vo;na preti alkoholu v Amerik!. Zrako. plov »Los Angeles« poprej «Z. R. II!.« !e bil dodeljen te dni s!u?b! za pnbjanje vtihotap-Ijarja alkohola v Ameriki. Napravi! je !z Lakehursta vefnio ob vsej vzhodni obali In napravil fotografične posnetke vseh n« Atlantskem morju pred obalo se nahaja; -č!h ladij z alkoholom. Na podlasti teh fotografi' se Je pomorskim oblastim posrečilo zapleni ti ogromne množine alkohola, ki so ca hoteli posamezni pa.-aiki utiliotapiti iz Evrope v Ameriko.
Protestno zborovanje v Ljubljani proti tržaškemu škandalu
Ljubljana, 23. aprila 1925. Danes oi> pol 7. uri zvečer se ie vršila pred ljubljansko univerzo velika javna protestna skupščina, ki jo je sklicala ljubljanska akademska omladina skupno z kulturnimi organizacijami radi sramotnega in nekulturnega nastopanja italijanskih oblasti v Trstu proti našemu sna nstveniku. univ. prof. dr. Vebru.
Zborovanje se ni moglo vršiti v akademski dvorani, ker je rektor dr. Hin-ferlechner zabranil javno protestno skupščino na akademskih tleh. Sprejeti tudi ni hotel deputacije akademikov, ki se je hotela zglasiti pri njem v tej zadevi. Pač pa je dal nabiti na_ vratih univerze proglas, da ie čital v dnevnih časopisih o neki protestni skupščini, da pa ne more dovoliti uporabe dvorane.
Zborovanje se ie radi tega vršilo Dred poslopjem univerze ob veliki udeležbi akademikov in zastopnikov naših kulturnih organizacij. Zborovanje je otvorii predsednik Centralnega tajništva napredne omladine filozof Tonja, ki je naglašal, da se je akademska omladina zbrala, da da duška svojemu ogorčenju nad brutalnim postopanjem faši-stovsko-policijskih oblasti z našim profesorjem dr. Vebrom.
Daljši govor je imel nato arhitekt .Itir-sovič, ki je v markantnih besedah ožigosal politiko fašistovske oblasti napram vsemu, kar je našega v aktira-nem Primorju. Naglašal je, da se je naš narod vedno žilavo boril za svoje jezikovne pravice, a ta borba ni bila nikoli tako težka in tudi nikoli ni zahtevala toliko žrtev kot baš v zadnjih šestih letih pod italijanskim robstvom. «Kul-rura» italijanskih fašistov, ako se o kulturi soloh more govoriti, se kaže ravno v barbarskem ponašanju napram našemu odličnemu znanstveniku dr. Vebru. Dejstvo je. da fašisti s svojim postopanjem ne sramotijo samo svoie domovine, ampak celokuono evropsko kulturo in civilizacijo XX. stoletja.
Fašistovski vandali so zatvorili naše šole. hrame naših narodnih društev, za-oalili naše narodne domove in uničili imovino naših ljudi. Najhujši kulturni škandal pa se je dogodil baš te dni z postopanjem napram dr. Vebru. Ako italijanske oblasti postopajo tako celo z našim znanstvenikom, si je pač lahko misliti, kako postopajo šele z našim bednim? oriprostimi sorojaki. Slučaj doktorja Vebra mora razburjati slehernega človeka, kajti kar se je zgodilo njemu, ni samo osebno razžalienje prof. Vebra, ampak razžalienje celokupnega našega naroda. Naš narod je že pred širokim svetom pokazal svoje intelektualne sposobnosti in zato ne more in ne bo nikoli dovolil, da bi ga kak narod oviral v teh plemenitih prizadevanjih. Proti tej nesramni žalitvi celokupnega našega naroda moramo najenergičneje protestirati. Naš narod naj se zaveda, da takega žaljenja akademska omladina ne more dopustiti in zato zahtevamo, da tudi naša vlada stori primerne korake v obrambo naše narodne časti in našega narodnega ponosa.
Ob koncu je govornik naglašal, da je povsem značilno, da sp taki slučaji dogajajo ob času. ko zahteva Italija prijateljske odnošaje t našo državo. Mi takega prijateljstva ne potrebujemo in ne poznamo. Dokler bodo neodgovorni fašistovski elementi lahko po Italiji svobodno divjali proti Jugoslovenom. bodo ostale prijateljske pogodbo !e na papirju in je nemogoče vsako iskreno sožitje. Italija, ki trpi take izrodke šovinizma, kakor je tržaški škandal, sama
BDOtHlte v Italijo
" Blm
Capri
Neapel
Pompefe
Vam živo dočara v popolni njihovi krasoti Vaša z sta LYA MARA v svoii najnovejši, nad vsi izvrstni Sal! C|Pet psrs« čevSjetr". Namesto v Italijo, hitite 24., 25. in 26., aprila v Elitni kino Matica. Odhod ob: pol 4. 5, pol 8. In 9. url.
kliče in vzgaja jugoslovensko iredento. (Burno odobravanje.)
Kot drugi govornik je nastopil zastopnik Saveza akademskih Orjun ju-rist g. Šegota, ki je tudi krepko žigosal postopanje italijanskih oblasti. Zahteval je odločno, da tudi naša vlada stopi v obrambo naših vitalnih pravic, ki so priznane vsakemu kulturnemu narodu po mednarodnem pravu.
Nato je filozof Tonja prečita! resolucijo. ki so jo zborovalci sprejeli z viharnim odobravanjem. Resolucija sa glasi:
Rektoratu univerze v Ljubljani
Profesor filozofije tla ljubljanski univerzi dr. Franc Veber je nameraval ob prilik! svojega bivanja v Trstu, dne 16. aprila t. L pred tamkajšnjim slovenskim občinstvom predavati o predmetu: »Analiza vesti«, torei o čisto znanstveni in nepolitični temi.
Dasi je bik> predavanje tržaški italijanski oblasti prav fino javljeno in je tudi sicer g. prof. Veber izpolnil vse predpise formalnosti, ?;a je italijanska oblast aretirala !n ga izpustila Sele na naienergičnejši protest našega generalnega konzula v Trstu. Italijanska oblast je pri tem s prof. Vebrom postopala kar najsramotnejše, na način, kot se postopa z navadnimi zločinci, tirajoč ga četo uklenjenega po mestu, kakor da bi hotela pokazati, da za njo ne veljajo niti naj-primitrvnejše forme kulturne dostojnosti in mednarodnih običajev.
To postopanje italijanske oblasti napram prof. Vebru, ki bije v obraz vsem pojmom o najnavadneiših družabnih oblikah, je kruta žalitev naše kraljevine, koje državljan je prof. Veber, je kruta žalitev ljubljanske univerze, katere odličen član je on. in je kruta žaiitev celega našega naroda. Hkrati je to postopanje nezasMšno kršenje najnavadnej-5fh naravnih pravic naše avtohtone narodne manjšine v Italfjl pridobljenih v tisočletnem bivanju na onih tleh, pravic do lastnega kulturnega udejstvovanja, katerih ji doslej na tak brutalen način ni še kratil noben naoijonalni nasprotnik.
Celokupna akademska omladina ljubljanske univerze je na zborovanju pred univerzo v Ljubljani dne 23. aprila 1925 skupno z zastopniki ljubljanskih kulturnih in narodnih organizacij, razmotrivajoč o gori opisanem dogodku, soglasno sklenila naj-eneglčneie in pred vsem kulturnim svetom protestirati proti postopanju italijanske ob' lasti v Trstu.
Od naie vlade, osobito od našega ministra za zunanje zadeve, pa zanesljivo pričakuje, da bo ona z vsem povdžrkom zahtevala od kraljevske Italijanske vlade, d2 da zadoščenje za nečuveno ponašanje italijanske oblasti v Trstu napram prof. Vebrn, da pokliče krivce tega brezprlmernega dogodka na odgovor iti poda potreone garancije, da se podobne sramotne žalitve naših državljanov na Italijanskih tleh ne bodo nikoli več ponavljale; predvsem pa trdno pričakuje, da fco naša vlada najodločneje zahtevala od kraljevska italijanske vlade, da respekUra pravice naše avtohtone narodne manjšine v Italiji po svobodnem kulturnem razvoju tn življenju.
Prosimo rektorat univerze v Ljubljani, da blagovoli gorenjo resolucijo dostaviti s. predsedniku ministrskega sveta v Beogradu.
Po zborovanju se je večina udeležencev razšla, nekaj pa jih ie krenilo v gručah proti Šelenburgovi ulici, kjer se nahaja italijanski generalni konzulat. Policija je v neutemeljenem strahu za konzulat zasedla vse ulice okrog nje; ga in z močnimi kordoni — na pomoč je dobila tudi celo četo oroinUtva iz ljubljanske okolice — zaprla ne le Se-lenburgovo ulico, ampak tudi Aleksandrovo cesto ln Beethovnovo ulico. Ustavila je na ta način prav oo nepotrebnem baš ob najživahnejših večernih urah promet do najobliudenejšili ulicah. Pred kordoni so se zbrale precejšnje množice, ki so glasno dajale dnška ogorčenju nad barbarskim postopanjem tržaških fašistov in pod fašistovskim vplivom stoječih oblasti, obenem pa so padale tudi pikre opazke na preveliko gorečnost policijske oblasti, ki je baje dala taka navodila, da so morali stražniki postopati s skrajno brezobzirnostjo. Mnogokrat si dobil vtis, kakor da neka-
teri komaj čakajo prilike, da lahko posežejo co svojih pendrekih. Tako se je zgodilo, da so prav po fašistovsko pretepli več mirnih pasar.tov, ki soloh niso demonstrirali, ki pa se v gnieči niso mogli dovoli hitro pokoriti nesmiselnim in samovoljnim odredbam posameznih policiiskih funkcionarjev.
Viharno ogorčenje je vzbudilo tudi ori takih pasantih. ki sicer nimajo nava-dedemonstrirati, ko so videli kako je oddelek žandarmerije — baje na zahtevo nekega policijskega funkcijonarja — nataknil bajonete, kakor da licče ju-rišati sovražno postojanko. Sele ko je poveljnik orožniškega oddelka, ki je imel očlvidno več uvidevnosti in takta, ukaza! bajonete sneti, se je šek ogorčenje poleglo.
Ulice so osta'e z aorte dolgo v noč, čeprav že ni bilo nikjer nobenega demonstranta več. Zato na so kordoni šikanirali mirne pasante. saj so šli celo tako daleč, da niti Dosameznikov. dž. niti dam niso pustili pasirati. Vse postopanje policije ie bilo tako brezglavo in neutemeljeno, obenem pa tudi tako brezobzirno, da je bilo popolnoma naravno, ko so se prvotne demonstracije proti fašistovskemu barbarstvu polagoma prelevile v oster protest proti robustnemu in šikanoznernu ravnanju varnostnih oblasti. Razumemo, da policija ne more vedno postopati z rokavicami. ampak često tudi brezobzirno; vse ima svoie meie. ki jih določata uvidevnost in takt. Da so bile te meje daleč prekoračene, je bilo splošno in utemeljeno mnenje vseh opazovalcev.
Veličastna manifestaciia demokratske ideje v Celju
Celje, 23. aprila. Včeraj ob 20. uri se je vršil v mali dvorani Celjskega doma zbor demokratske stranke, ki sta ga sklicali krajevni organizaciji »a mesto Celje in okolico. Udeležba somišljenikov ie bila im-pozantna. Tako lepega demokratskega shoda Celje še mer.da ni doživelo.
Predsednik shoda dr. Kalan je po kratkem pozdravu dal besedo posl. dr. P i v k u. ki je v skoro dvoumen) govoru izčrpno in z vso iskrenostjo razprav-lial o vseh važnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Uvodoma je ome-n;al razcepljenost napredne fronte v Sloveniji, ki je kriva, da si napredna misel kliub vsej svoji kulturni in gospodarski moči ne more priboriti one veljave med narodom, ki .u po vsej pravici gre. Nato ie govoril o delu in dogodkih do skupščinskih volitvah, o veri-fikacijski debati, o hrvatskem vprašanju. o volitvah v mariborsko - celjskem volilnem okrožju in o terorju slovenske duhovščine, o državnem proračunu in o dvanaistinah ter o nalogah in delu v prihodnjih mesecih, zlasti o Izplačilu uradniških razlik, o finančnem, stanovanjskem in invalidskem, zakonu, omenja! nove šolske zakone ter zakon o sodnikih m zakon o sodiščih. Poudaril je nujno potrebo izenačenja zakonov, zlasti davčne zakonodaje in končal s pozivom na vztrajno in odtočno delo med narodom, ki se že pologoma otre-sa klerikalnega ^arma. Končal je: Želim, da vzrastemo in da dosežemo pri prihodnjih volitvah še več uspehov. Vem, da boste vi tn vsi. k! setu jih v zndniih dneh obiskal, lahko nekai pomenili. Potem bo dana možnost, da bomo imeli v naši oblasti najmanj štiri poslance, ki bodo z istim vesel iem hiteli v Narodno skunščino in ki bodo imeli državo tako radi. kakor k» imam iaz.
Govoru posl. dr. Pivka je sledilo burno. dolgotrajna odobravale. V debati, ki je nato sledila, so se oglasili k besedi jrg. prof. R a 1 č. nadzornik C e r n e j, Gregorič. Finžgar in ravnatelj Gruden. Poslanec dr. Pivko ie nato še spregovoril o rotrebi. da si Slovenci pridobimo zopet oni ugled med Srbi. ki smo ga imeli oo prevratu in ki so nam ga klerikalci in samostojni kmetic zapravili. Končno so še govorili gg. C v a h t e. Kolšek in Bunc. nakar je gosp. Prekoršek odčital sledečo resolucijo:
«Na zboru derttokratske stranke v Ce-}u dne 22. apriia 1925 zbrani volilci
jemljejo poročilo svojega poslanca dr. Pivka z odobrenjem in zahvalo na znanje ter mu izrekajo svoje popolno in iskreno zaupanjem
Resoluciia »e bila sprejeta z navdušenim vzklikaniem in frenetičnim ploskanjem. Predsednik ie nato ob Kil. zaključil sbod. ki je pokazal, kako globoke simpatije uživa poslancc dr. Pivko med volilstvom kot skupščinski re-crezentant demokratske misli v mariborski oblasti___
Mlada Besna v Beogradu
V sredo popoldne so se s posebnim vlakom pripeljali v Beograd gojenci in goienke fnane°:.i muslimanskega kulturno - prosvetnega društva Gairet iz Bosne, da manifestirajo bratska čustva mlade Bosne in Hercegovine in zmago srbske ideie. Za izlet muslimanske mladine ie vladalo v mestu izredno zani-manie in splošna pozornost. Temu primerno je bil tudi sprejem nadvse veličasten. Beograjsko prebivalstvo je hotelo s posebnim poudarkom pokazat! versko toleranco po znanem geslu: Brat mi mio, koje vere bio!
Na kolodvoru so bila zbrana skoraj vsa bolgarska kulturna, prosvetna in humanitarna društva ter ogromna množica naroda. Pri prihodu vlaka je vojaška godba intonirala ;Hej trubaču«, nakar so zaorili klici: »Živeli naši bratje. živele naše sc-sfre!>- Prebivalstvo je muslimanske mladeniče in mladenke obsulo s cvetjem. Imenom občine Je pozdravil goste občinski odbornik Vaša Simič. imenom beograjskih društev oa ie izpregovorila ga. Mara Trifkovi-čeva, ki je v kratkem govoru izrazila misli in čustva Beograda naoram muslimanskim rojakom. Zahvalil se ie Oajretov podpredsednik Hadži Omero-vič. Pred postajo sc ie nato formirala veličastna povorka, na čelu zastopniki beograjskih društev in člani Gajretove-ga odbora lz Saraieva in Mostarja. Med zvoki vojaške godbe je krenila povorka ob oduševlier.em pozdravljanju prebivalstva skozi mesto ter se ustavila končno pred Gairetovlm domom. Tam »e bila prirejena zakuska. V dvorani je bilo toliko občinstva, ki je prišlo pozdravit muslimanske brate in sestre, da je nastala prava zmešnjava. Vihar navdušenja ie izzval govor Abuselama Cumbura. ki je poudarjal vse momente borbe in težkoče. ki so zavirale razmah srbske nacijoralne misli med muslimanskim prebivalstvom v Bosni in Hercegovini. Spominial se je zlasti zaslužnega Ostrema Čikiča kot ustanovitelja borbenega nacionalizma med muslimani in pozval vse navzoče, da izkažejo nesmrtnemu pesniku in nacionalnemu delavcu zasluženo čast! Občinstvo ie vihamo vzklikalo: »Slava muli-
Včerai so muslimanski gojenci in go-ienke posetili grob Neznanega junaka na A vali Popoldne so se odpeljali v Ze-mun. kjer ie bila prirejena v Domu slepih invalidov čaianka. zvečer oa jih je brodarski sindikat pogostil na ladji. Danes si gostje ogledajo znamenitosti pre-stolice in posetijo tudi vsa važnejša beograjska in kulturna in humanitarna društva, kakor tudi veliko Vaifertovo pivovarno. V nedeljo se muslimanska mladina vrne v Bosno.
k
UUSU&NSKI DVOR
Telefon gi	»30.
0
Danes sensacfia!
Predsttve ob 4_ V» 6., M 8. in 9.
da pridno poseže po izdanih srečkah.
Srečke se prav te dni razpošiljajo i« razptodaiaio po vsej Sloveniji.
Cenj. občinstvo se opozarja na tozadevne leDake!
Odbor Razlagovega spomenika-
Za dr. J. Eaziagov spomenik
V	divnih Slovenskih goricah pri Mal! Nedelii ie bil roien L IS26. dr. J. R. Razlag. zaslužni stovenski pesnik, pisatelj in eden izmed prvoboriteljev jugoslo-venske misli.
Jugosloveni smo še vedno pokazali svetu, da smo vselej znali ceniti zasluge velikih mož. Ker še Razlag nima primernega spomenika, ki bi naš bodoči rod spominja! na tega zaslužnega moža. se je osnova! odbor, ki si je stavi! nalogo, da skupno z Narodno - kulturnim društvom pri Mali Nedelji realizira odkritje <Raz!agovega spomenika 1. I92b. ob stoletnici njegovega rojstva v njegovem roistnem kraju v zvezi z velikim liudskim taborom.
V	ta namen je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom 344/1 z dne ^.januarja 1925 dovolilo loterijo. Žrebanje se bo vršito dne 5. juliia pod državnim nadzorstvom v »Društvenem domu* pri Mali Nedelji.
Odbor se obrača do vse narodno-zavedne javnosti z vljudnim pozivom.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji.
Ljubljanska drama Pet-k, 24.: eRoka, roko umivaš. Presnijera.
E.
Sobota, 25. ob 5. uri pop.: «RosmershoItn».
Dijaška predstava pri znižanih cenah. Iz. Nedelja 26.: «Roka roko umiva*. Izv.
Ljubljanska opera
Petek, 24.: Zaprto. Sobota. 25.: «Don Pasquale». A. Nedelj«. 36.: cAida*. Gostovanje goapodlč. r.e Žaludove in Zdenka Knittk iz Brati*
slave. Iev-.
Šentjakobsko gledališče v Ljubljani
Sobota. 25: «Kra!i na Betajnovi». Nedelja, 26.: «Kra!j na Betajnovi..
Mariborsko gledališče Petek, 24. ob 17.: «Peterčsk». Dijaška pred« stava. Znižane cene.
Celjsko g!edal!55e Petek, 24.: Akademija celjske podružnice
F.	S. s pevskimi točkami in komedijo «S'<epinovc zvijače«.
Nedelja. 26. ob 16.: Reptiza akademije celj. tke gimn. podružnice F. S.
Gostovanje g. Hržiča ▼ Ljub!*am
V partiji Germonta st. je gostoval sinoči zagrebški bariton z. Drago Hržlč. Sloves, ki govori že nekai sezon, da je ta mladi oevec obdarjen z izredno lepim. sladko liričnim baritonom izrazito italijanske šole, je docela uveljavil. Da je dosegel za g. Pooovom. ki je prav v tej partiji pevski in igralski naravnost idealen, tudi z. Hržič kot pevec popoln uspeh, je neooorečno. Starega Germonta daje starejšega in mirnejšega nego t. Popov; da se po načinu italijanskih starov useda na ugodne tone In se z njih zlepa ne premakne, izvestni nubliki morda prav posebno imponira. SdHčo Hržičeve velike pevske prijetnosti nam ie le žaL da ni nastonil v večji partiji Vsekakor natn bo vedno zelo dobrodošel gost. Publika ga je zlasti po II. de-janiu prav živahno aklamirala.
Gdč. Frisekova ima v Violeti doslej svoio najboljšo oartijo. ki Jo Doje in igra nrav simpatično. Sinoči je nastopila hkratu prvič v kratko pristriženi ziatolasi oeriki. ki se je podajaia k temnim očem in obrvim dokaj apartno!
In tudi primabalerina gd. Svobodova je plesala z deško glavo! Tako se ie lasna moda uveljavila zdai tudi v naši ooeri. Mladega Germonta ie pe! g. Kovač, ki i je prinesel nekai točk prav čedno. Sa-I mo nikar naj glasa ne forsira. ker kričanje ni petje. Bajt Da imamo še nekega in celo prav dragocenega tenorista: g. Mestka. Mastka ali Mustka . . . resnično ne vemo več. kako se skrivnostni umetnik Diše. ker ga že davno nismo slišali več. Morda je po višjih vzgledih tudi na dopustu? Ej, kdo ve!
Fr. a
Hudojestvertt; na SuJaku. Hudožestve-
niški disldentl ki so pravkar dovršili dvotedensko gostovanje v Beogradu in ijrajo od 34. do 28. t. m. v Novem aSdn. se pogajaj« tucfc za nastoa na Sošaka. Razgovori so še ▼ teku.
Razstavo zagrebškega tProDetneg* salona« v Osllekn so zatvorii dne 20. t m. r deficitom. Prodanih je ti!r, 6 razstavljeulh del, za katera so plačali kupci deset tisoč dinarjev. Mestna občina osijeika M kupila dve deli za kateri ie plačala 8 Din: ostale stvari (»tiri bakroreze) so st omislIH posamezniki. Pri zbiranju d d za odpošlljatcv v Zagreb sta prišli 'ia dan dve sliki Mcrina Tartaglie (Oče in sin. Kosovska devona), ki gta k izgubili pred ku, ko j« jProijtUu
Grehi starega Jerneja
Ljubljana, 23. aprila. Jernej Škodlar. star že okrog 57 let. doma iz Zapog pri Vodicah, ima celo na stara leta vražjo smolo. Kadar je hodil po Liubliani je vodil pod pazduho tudi svoi ideal in posečala sta razne trgovine Ob takih prilikah sta ravnala tako. da je stala njegova ljubica navadno tik prodajalniške mize. on pa za njo al' pa obratno. Zato niso bili nič kaj redki slučaji, da je ta ali oni kos. ki fe bil razložen po mizi. romal brez plačua v žep enega ali drugega, nakar jc sledilo kritlziranie robe. ki je bila še na mizi. nato ginljivo slovo.
Včasih pa ie «ratalo» drugače — da sta odhaiala oba zaljubljenca v spremstvu stražnika k izpovedi na policijo. Ob takih prilikah je prišlo do razhč.iih zadreg in posledica teh zadreg .ie fakt. da ima zabeleženih Jernej 21 različnih kazni. V konflikt .ie prišel tekom svojega grešnega življenja z različnimi paragrafi. Bil je. če pomislimo, izredno prijazne narave: sedel je že radi težke poškodbe, radi vloma, tatvin, nevarne grožnje, goljufije iti
Ljubezen je rodila tudi sina. i a je presedel že tudi sam nekai let in sedi slučajno radi velikih goljufij tudi sedaj: zaigral pa io je očetu in materi že v nežni mladosti. Neke noči. ko sta gu preie ljubezniva stariša odpodila od niše. se ie za vasjo strahovito dolgočasil. Da sl orepodi težke misli, mu nI padlo v glavo nič pametnejšega kot to. da ie odšel, čim se je zgubila luna za oblake, nazaj na domače dvorišče, polbrat iz kurnika vse čopke in jih odnesel že na vse zgodaj na ljublianski trg.
Stari Jernej pe je bnel pred nekaj dnevi zopet izredno smolo. Veliko j« ljudi na svetu, ki niso še nikdar v svojem živi jen iu našli na cesti ali bolj n^ prostem kolesa — našel pa ga je Jernei Skodlar. in sicer na travniku nekje pri Vikerčah za Šmarno goro. Vzradošče-nega nad izredno srečo, ga je našel kmalu njegov znanec Lnvro Osenar te Vodic in ga poprosil, da mu kolo za nekai časa posodi. Jernej, dobra duša, trm ie ustregel, obenemm pa naročil, da ga. če Dride na potu tudi v Ljubljano, lahko proda, samo «soldke» naj mu prinese. Osenar je šel s kolegom res naravnost v Ljubliano in ga prodajal po raznih gostilnah. Skoro do sklepa kupčije Je prišlo včeraj pri Kaifežu v Florijansk! ulici. Nekdo ie hotel kolo ravno «prot»l-rati» in napraviti par elegantnih krogov po šentjakobskem trgu, tisti hip pa je priskoči! stražnik, kojemu se je kolo zdelo ieredno sumljivo (zakaj in čemu, se ne v£) in je Jernejčkovo najdenim) zaplenil. Osenarja pa odvedel v zapor. Kmalu za Osenarjem je prieapljal v Ljubliano tudi Jernejček. Ker pa Je v Ljubljani v luknjah dovolj prostora, je bil hitro »pravljer tia tud) on. Strafnflre in uradnike na oolicijl je sicer zmerjal ter deial: *Ali ste neumnl?» Končno pa «e je vdal v božjo voljo, rekoč: cPlači-lo krona delo!»
Kolo znamke «Puch» nosi tovarniško številko 181.355 in ga ie Skodlar bngsi-gavedi kie ukradel. Lastnik ga dobi nazaj na ljubljanski policijski direkciji.
pride v kino „Dvor"
sfiion« takisto razstavil v Osijeku plastike in slikarska dela svojih članov.
Premljera Nušlčevesa triptiha »Velika nedelja: je bila koncem prošlega tedna v Sarajevu. Drama je prišla na oder v moj-sterski režiji ravnatelja Beka, ki je izkoristil vse scenične pripomočke, da je napravi) delo publiki čim !ažje dostopno. Najboljše Pipe so ustvaril: igralci: Bek, Novakovič, ga Bekova, Kešeljevlčeva, Vučičevičeva in g. Starčica. GledaHšče ;e bilo po!no svečanega razpoloženja. Pisatelj NušK se je moral večkrat pojavit: pred zavese.
Jungič-Palavestrova »Almasa« v Sarajevu. Dne 21. aprila se je vršila v sarajevskem Nar. gledališča premijera spevoigre iz muslimanskega življenja rAlmasa«. Stvar bi morala biU melodram?, toda je -Ibka in Ji nedostaja karakterizacije. »Almasa« prikazuje slike iz življenja reladii muslimanov, je nedramaiična in uspeva samo radi nekaterih posrečenih glasbenih viožk. katere je napisal absolvent glasbene akademije na Dunaju, Jungič.
Tretja mapa motivov iz Dalmacije. Znani grafik Vladimir Kirin je pravkar dai na svetlo trejo mapo svojih dalma-thi&kih 11-tografij, 12 po Stevfic. Pred Kirinovo mapo je nspravil slikar Dušan Kokotovič serijo lesorezov, ki taki>to predstavljajo najdiv-nejše momente z otoka Hvara, tega poetičnega kotička naie leoc Deimaci
Razstava poljske grafične umetnosti
so otvoriH te dni v Beogradu v prisotnosti načelnika umetniškega odelenja prosvetnega ministrstva g. Branka Senoe s poljsko himno, katero je zapeto akademsko pevsko društvo »Obiličt, ki se Je šele nedavno vrnilo z umetniške turneje po Poljskem. Razstava, k! obsega 268 del štiriinpetdesetih slikarjev, ostane odprta do 5. maja.
ifistorijat postanka Vojnovičevtga »Prologa nenapisane drame«. V sarajevski »Ve-čsrnji Pošti« od 21. t. m. čitamo pismo lz Dubrovnika, v katerem se pisec Joso Srro-nič dotika postanka najnovejšega Vojoovi-čevega dela. »Prologa nenapisane drame«. Dramatik Vojnovič je zadnje dni čital V krožkn ljubiteljev leposlovja prvi ove dejanji svojega še necogotovljcnega umotvora, >Prolog« je boj pisatelja z lastnim delom. Avtor postane v dragem dejanja glavni junak drame. Neznank? niščeva prikazen. pa se preobrezi v Jelisaeto Taraka-novo. shvno žensko osebo C ;;nja. Zanim.-vo ie vedeti, da je dala Vu . cviču pobudo za pisanje te stvari ruska dramska unv«tni-c* Germanova, članica »Hudoiestvenega teatra«. Na razvalinah palače Skočibaba v Dubrovniku sta pesnik in umetnica govorila o usodi nesrečne Jeiisavete Taranfcanovne. Germanova se j-: dala na tem mestu slikat; in je poslala to sliko s podpisom: Uermano-va-Tarakanovna Vojnoviču v Dobrovaft*
OLITRO* 61 M
Domače vesti
PARALELA.
V	kulturnem Trstu sramot!, zasmehuje in trpinči italijanska policija jugoslovenskega vseučiliškega profesorja, tihega in požrtvovalnega kulturnega de-Jfi VC3.
V	balkanski Ljubljani pretepa policija nedolžne ljudi, ker se boji. da ne bi Ita-liiani zvedeli, da nam postopanje tržaških fašistov ni všeč.	X.
•
*	Kraljeva zahvala narodni skupščini.
Predsednik narodne skupščine Makso Trii-žcovič je prejel od kralia iz Sarajeva brzojavko, v kateri se kralj Iskreno zahvaljuje za tople pozdrave narodne skupščine povodom velikonočnih praznikov.
♦	Dr. NTnko Petič naš poslanik v Pragi? Seograjskl listi poročajo, da se namerava bivši minister in narodni poslanec, dr. Niko P-erič vrniti v diplomatsko službo in mu je bilo ponudeno poslaniško mesto v Pragi.
♦	Smrt odličnega srbskega Jurlsta . V sredo zjutraj je umrl v Beogradu v starosti 97 let dr. Stojan Veljkovič, oče poslanca dr. Voje Veljkoviča. Pred nekaj dnevi si je zlomil nogo, nakar je dobil še pljučnico, k! ji je podlegel. Stojan Veljkovič ie bil ponovno minister, prvič 1. 1872.. BH ie dalje časa tudi podpredsednik državnega sveta in predsednik kasaci.iskega sodišča.
*	Smrtna kosa. Na Bregu pri Ptuju je umrla zasebnica gdčna Mid Igli2, sestra trgovca g. Franca Igliča.
♦	Državne podpore za obrt. Mariborski veliki župar. je naklonil Skupni obrfni zadrugi Sv. Lenart v Slov. Goricah 1300 Din podpore In Obrtnemu društvu v Šoštanju 5000 Din.
*	Balram. Danes, v petek prično veliki bajramski prazniki, Velika noč vseh muslimanov, trajajo tri dni.
♦	Invalidi pri kralju. Kralj Aleksander je predvčerajšnjim v Ilidžah sprejel depu-tacijo bosensko-hercegovinskih invalidov, ki so mu v posebni spomenici predložili želje in zahteve invalidov z ozirom na presto-ječe razpravljanje o invalidskem zakonu v rarodnl skupščin!. Kralj je deputaciji obljubil svojo pomoč, ker so njihove zahteve povsem opravičene,
♦	Nova učna knjiga. Meseca maja teMe v znani ljubljanski založbi Kleinmayer & Bamberg potrebna in že dolgo pričakovana knjiga »Prirodopls rastlinstva«, spisa! proi. Pr! Kapus. Knjiga obravnava tvarino za nižje razrede srednjih šol. — V istem založništvu je Izšlo Badlurovo »Pohorje«, o katerem je naš list že prinesel književno obvestilo.
*	Vsem članom Inozemskim rentnlkom Jcškega okraja. Pozivamo vse člane inozemske rentnike, katerim se je renta ob času preobrata prekinila, da nam pošljejo »H oddajo osebno med uradnimi urami sledeče podake: Natančen naslov bivanja Ime bra-tovskih skladnic Inozemstva zneske, ki so ,5fc prejemali do preobrata, od in do kedaj so bili zaposleni ter ime rudnika kjer so iriH zaposleni. Ker je zadeva nujna, naj vsak v lastnem interesu javi vse podatke, da ne bo pozneje nepotrebnih intervencij. — Okrožno tajništvo J. D. S. Laško.
*	Spomladanski zagrebški velesejem se otvori prihodnjo nedeljo brez posebnih slavnosti. Traja! bo od 25. aprila do 4. maja. Doslej se je prijavilo približno 600 raz-stavljalcev, ki so s svojim blagom večlno-ara že prispeli v Zagreb. V dneh 25. in 27. aprila se v zvezi z velesejmom vrši v sa-borski dvorani kongres trgovskih organizacij iz cele države. Za vse vnanje obiskovalce velesejma je prometno ministrstvo do-volFlo polovično vožnjo na vseh državnih železnicah.
•	Zagreb gradi lavna kopališča. Z ozirom na nagli porast zagrebškega prebivalstva je mestna občina sklenila, da v najkrajšem času zgradi več novih ljudskih kopališč. 2e letos se primerno razširi mestno kopališče v Mošinskega ulici in zg,*adi novo delavsko kopališče v bližini Arkove tovarne, prihodnje leto pa dobi tudi zapadnl del mesta novo ljudsko kopališče.
*	Gradnja primorske železnice. Vlada se resno bavi z načrtom izgradnje železniške proge, ki bi spajala vsa važnejša pristanišča v Hrvatskem Prtirorju tn ki bi šla iz sedanje bakarske postaje preko bakar-ske !uke, Bakarca, Kraljeviče in Novtja v
Vcjnoviču se je nato porodila Ideja avtorja, ki piše dramo in uniči rokopis v zadnjem (četrtem) dejanju, ker ne more opisati tega kar je doživel. Vse skupaj Je bi! samo kratek sen, samo prolog nenapisane drame. Kakor poroča zgoraj omenjeni dopisnik sarajevskega Usta, bo premiera Vojnoviče-vega dela v ruskem jeziku in naslovno vlogo »Prologa nenapisane drame« bo igrala ;ja Germanova.
Iz dtmajskega gledališkega življenja. V Burgtheatru igrajo sedaj »Beneškega trgovca«, v soboto, dne 26. aprila pa bo premijera Ibsenove dramatične pesmi »Peer Gynt«. V Državn oper! se poje Rigoletto, Carmen, Afričanka in Rosenkavalier, slednji
2 Barbaro Kempovo Iz Berlina v glavni ženski partiji. Volksopera uprizarja »Grofico Marico«, ki je doživela na njenem odru že 400 predstav. V Ralmundovem gledališču igra madžarska Igralka Fedakova nadalje »Antonijo«, v Josefstadtskem gledališču pa se nadaljujejo reprize Shawove »Družbe«. Maks Pallenberg nastopa v Nemškem ljudskem gledališču v naslovni vlogi Molnarjevega »Lilioma« ter žanje velikanske uspehe.
Avstrijska premijera Straussovega »In-termezza« bo dne 25. aprila v graškem opernem gleda'išču. Delo je naštudiral ka-pelnik Auderieth.
Koncert zagrebškega tenorista v Dubrovniku. Božo Vlčar, član zagrebške opere je priredi: v nedeljo, dne 19. aprila koncert v prostorih dubrovnlškega hotela »Imperl-al«. Program je obsegal operne arije iz Puc-cinija, Verdija, Masseneta ter Gerbičevo »Narodno pesem««
SenJ. Kasneje bi se spojil Senj preko Plit-vice tudi z bihaško progo. Po Izjavi finančnega ministra Stoja dinovlča, ki se je mudi! zadnje dni v Sušaku in pokazal mnogo smisla za težnje tamošnjega prebivalstva, se prične z gradnjo Imenovane proge že v najkrajšem času.
*	Izseljevanje v Avstralijo. Angleško poslaništvo v Beogradu opozarja vse one, ki se nameravajo Izseliti v Avstralijo, da je tamkaj zelo težko dobiti delo, zlasti še za one, ki ne znajo angleškega Jezika. Avstralske oblast! repartriirajo vsakogar, kdor se zaradi pomanjkanja dela obrne nanje za podporo. Izseljeniškl odsek našega ministrstva za socijalno politiko Izdala dovoljenje za izselitev samo osebam, ki se izkažejo da bodo pri izkrcanju v Avstraliji razpolagali vsai t zneskom 12.000 Din.
*	Radičeva krrigarna in naredba o poslovanju v dinarjihč Ker v Radičevi knjigarni ), ljub prepovedi še vedno računajo v kronah hi'ne v dinarjih, je bila knjigarna kaznovana včeraj z globo 250 Din.
*	Sadjarski odbor za ckraj Radorljca priredi v nedeljo 36. t. m. v Podkorenu pri Kranjski gori celodnevni sadjarski cepilm tečaj. Odbor vabi vse zanimance iz okoliša osobito mlajše posestnike in m1aden:če. da se udeleže tečaja v čim večjem številu. Udeležencem se priporoča, da prlneso s seboj cepilno orodje.
*	Proti korpiilenc! (debelosti) učinkuje edlnole preizkušeno in najnovejša sredstvo Lepoform tablette. Glavna zaloga: Lekarna Bahovec. Ljubljana (in Salus).
*	Dremavica r Hercegovini. Poročali smo že, da se je v Hercegovini pojavilo več slučajev dremavlce ali spalne bolezni. Te dni je v Bačičih blizu Mostara postala zopet neka mladenka žrtev te čudne bolezni. Mara Azuvič, stara 23 let, Je spala nepretrgoma tri tedne. Domači so jo na vse načine poskušali zbuditi, a zaman. Njen organizem je zato vedno bolj slabe!. Lice je postalo silno bledo in dobilo polagoma mrliško barvo. Po tritedenskem neprestanem spanju je Mara končno, ne da bi prišla k zavesti, umrla.
*	Podružnica Jugoslovenske Matica v Kamniku je na letošnjem občnem zboru izvolila sledeči odbor: predsednik dr. Konrad Janežič, odvetnik, predsednikov namestnik Rihard Karba, lekarnar, tajnik Ant. Siergar, trgovec, blagajnlčarka Miljutina dr. Trampuževa, odborniki: Jože Grurr, sodni??, P. Ciprijan Napast, frančiškan, Nežl-ka Strgarjeva, namestniki: Bizjak Alojzij. Albina Preslnova.
*	Požar na postaji v Beogradu. V sredo okoli 2. popoldne, se Je dogodi! na beograjski železniški postaji nenavaden prizor. Peron je bil poln občinstva, ki je čakalo, da se odpelje proti Zagrebu. V trenotku, ko je signal pozva! potnike, naj zavzamejo svoja mesta, se je dvignil nad postajo nenadoma osromen oblak gostega dima, ki Je postajal vedno gostejši. Med po-tniki je nastala panika. Nlkdo ni vedel, kje je izbruhnil požar, ker se razen d<:ma ni videlo nič drugega. Ljudje so se razbežali, a čez nekaj minut zopet pomiril. Dim je namreč popolnoma izgini! In pojavil! so se !e še plavkastl oblački. Tembolj dušljivo pa Je bilo zato ozračje, ki je bilo prenasičeno s smradom Izgorelega gumija. Požar je izbruhni! na četrtem tiru, na katerem se je nahajal tovorni vlak z raznim blagom. Ogenj je nasta! na vozovih, na katerih Je bilo več Fordovih avtomobilov, last Francosko-srbske banke v Beogradu. Na kraj nesreče so prihiteli takoj gasilci, ki so iokal'zirali požar in tako rešiH ostale vozove. Štirje avtomobili so popolnoma zgoreli ln se ceni škoda na več stotlsoč dinarjev. Kako Je nastal požar, Se ni znano. Policija Je uvedla strogo preiskavo, ker ni izključen zločin.
*	Aretacij« dveh komunistov. Zagrebika policija je aretirala bivšega komunističnega poslanca Kosto Navakovlča In visokošolca Bergmanna. Proti operna je uvedena preiskava.
*	Tragična smrt železniškega kurjača.
Na železniški progi med Sarajevom in A11-pašlnem mostu se je predvčerajšnjim pripetila velka nesreča. Kirjač Ivan Zantar se je neprevidno nagnil iz lokomotive, ko je vlak že hitro vozil, ter je udaril z glavo ob brzojavni železni drog. Težko ranjen je pade! iz lokomotive. Nesrečni Zontar je nekoliko minut pozneje umrl.
*	Krvava rodbinska drama se je odigrala te dni v Čogoni pri sv. Lenartu v Slo-venskah goricah. Pred enim letom je Kari Brumen prevzel od svojega tasta lepo posestvo. Ker se Je novi posestnik vdal pijači in zanemarja! gospodarstvo, je prišlo v rodbini pogosto do prepira. Zaradi neznosnih razmer je tast pred meseci izvršil samomor. Sestdesetletna tašča Liza Klemen-čič je pogosto svarila svoiega zeta, a brez uspeha. Ko Je nedavno zet hotel prodati posestvo, je to taščo spravilo v obup. Ko je Brumen prošll petek prišel zopet pijan domov in trdno zaspal, mu je tašča s sekiro razklala glavo. Brumen je naslednjega dne podlegel težki poškodbi. Klsmenčiievo so izročili okrožnemu sodišču v Mariboru, kjer je Izjavila, da ni mogla več prenašati zetovo zapravljivost ln Je zato sklenila, da ga spravi s sveta.
*	Nevarna tatica. Radi tatvine Je ponovno kaznovana 20 letna Justina Medved Iz PleterIJ, se Je znala vsled svoje zunanje prikupljlvostl seznaniti S posestnlco Heleno Fon Iz Loke pri Zidanem mostu In njeno služkinjo. Znanstvo pa Je navlhanka kaj kmalu Izrabila na svoj način. Ukradla Je služkinji Mariji Bevc par novtti čevljev, več parov nogavic ln več razne obleke.
*	Vlom v Goriški vasi. Pred nekaj dnevi se Je zglasil pri posestniku Prancetu Ru-parju v Goriški vasi pri Skocljanu okrog 38 let star moški, proseč podpore kot pogorele«. Pravil <e. da Je doma nekje od Brežic. V noči pa se Je neznanec vrnil In vlomil v Ruparjevo stanovanje. Odnesel je par novih boks-čevljev. nekaj obleke In zlato moško uro z verižico v skupni vred-po^a 2500 dinarjev,
da eden par nogavic z žigom la znamko (rdečo, modro ali Zlate) 83-« via
„kljufc"
traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden r«'« Pa boste verovali. Nogavice brez žiga .ključ* so ponarejene.
Razstava va?eniških del v Ljubljani
od 26./IV. do 4./V. 1925.
TfY!i
Razlagov dan
10. moj 1925 pO celi Sloveniji. Kdor še r:- »H kopi srečke
Razlagov spomsnik
• Morilka svojega moža oproščena od obtožbe. Pred sodnim stolom v Osl.ieku se ic prerfvč-rnUnliro vrnili karenska obravnava proti posestnlci Katarin! Grubič, k! je bila obtožena, da Je v noil 3. marca letos s sekiro umorila svojega moža, ko je soal v postelji. Obtoženka Je dejanje priznala, v svojo obrambo pa je izjavila, da si nI znala drugače pomagati, ker jo je njen mož skoraj vsak dan pretepal tn ji še tisti večer zagrozi!, da jo bo zaklal. Katarina Grubič je bila oproščena, ker Je sodni dvor prišel do prepričanja, da je obtoženka ravnala pod nepremagljivo silo.
Iz Maribora
Iz Ljubljane
tt~ Borštnikov tn Verovikov spomenik, ki sta bila dosedaj začasno postavljena v vestibulu opere, »o včeraj postavili v novo urejeni park n« obeh straneh opernega gle« dnlišča. Spomenika, delo kiparja Fr. Kralja, sta postavljena na visoke, vitke marmorna, te stebre.
u— Šahovska igra z iivimi florami dne 1. mainika. bo privlačna z« vsakogar. Oh zvokih godbe, v majnikovem razpoložen in. sredi probujajoče se narave, bo nastopilo članstvo «Atene» v slikovitih zgodovinskih belokranjskih in gorenjskih nošah pod vod« stvom mojstra Vidmarja SHčnl matehi so se igrali v tujini ob različnih pri'ikah ln v različni proizvedhi. Tako n. pr. so nastooali kot figure poklicni igralci, ki so z mimiko in gesto izražali ra-ne narmde §ahovsk'h potrz. ali so nastopali družshn! krogi v do* brodelne svrhe, ki so učinkovali s krasoto dragocenih stilističnih kostumov Šahovske deske, «1i češki sokoli v rgodovlnskih kro. jih ob obletnici bit' e na Reli gori Itd Vse. kakor bo prireditev «Atene» za Ljubljano prvovrstna novost in vrrdna poeeta.
u— Črskrsfovcnsfrd Obec v LnbtnrA. V sobotu dne 25. dubna rbvyk!S s~h 'zka č'en-stva s pestrym programem. Članovi do-stavte ss všlchni. Hoste Vtžnl. Rc3taurace •Zvezda« 8 hodln večer.
u— NnfnovelS? blnzr. ofroSke plaSlke. oblckce rrlrorofa Kr: Stoli f- Bufv.
u— Vnbllanskt sktivtlf V sobnto dne 25 aprila ob 5. url popoldne se vrši za vs? odseke obvezen stegov sestanek na realk!.
u— Soknlskl ghd USki oder nt Viča uprizori v nedeljo dne aprila ob 8. url zvečer pollsko dramo «Sneg».
u— Tombolo. V nedePo dne M. t m. na Kongresnem trgu velika tombola n!ž)lh nslužbcncev. Oglelle si dobitke pri tvrdk' Grlčar & Mejač, Selenbunrova tilca: EVte. Prešernova ulica In J. Goreč, Dunajska c 1 u— Ruska Matica priredi v srboto dne 25. aprila v prostorih .Naprednega dijaškega doma« (bivša arena Narodnega doma) veselico, katere čisti dobiček ie nr>menhn knjlžnci Ruske Matice. Začetek ob 20 uri Vstopnina 5 Din za osebo. Preplačlla se hvaležno sprejemalo.
u— Policilske prilave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči s!u čaji: 2 tatv!nl, 1 pre^tonck nedostojnega vedenla, 1 poneverba, I pres'ooek razgra-Jan!a, 1 pretep, I prestopek nošnje orožja brez dovoljenja, 2 prestopka kallenja nočnega miru, 1 nezgoda, S prestopkov cestnega policijskega reda in I prestrp«k prekoračenja policijske ure. Aretacija se Je Izvršila samo ena ln sicer radi prestopka tatvine.
u— Dobrota le sirota. Marija Polak. stanujoča na Gosposvetsk' cesti št. 13 le do-bi'a dne 20. aprila obisk v osebi 4n-'etne Marile Bol, k! stanuje bale stalno v Zagrebu. Bila Je primerno pogeščena nato pa si Je zlutraj od svoje gostiteljice še Lzposodi-la 20 Din. Takoj po njen.m odhodu pa J-Polakova opazila, da b Je prenočevala odnesla več kosov razne obleke, obenem pa si »sposodila, še dežnik podnajemnika Cirila Krajnika. Odpeljala »e je bržkone nazaj proti Zagrebu, da spravi ukradeno robo v denar.
Gardeoffiziep ? ? ?
L lxcella.'
je najboljši in vendar najcenejši itroi ta rodbino In obit — Nadomestni deli u vse stroje
J. oOREC, LJUBLJANA
ffjai« Ljabijaaske kiedllac banke
a— Mladina v Narodnem gledališča. Za 3. maja pripravljajo mariborske osnovne šole veliko mladinsko prireditev v Narodnem gledališču.
a— Zdravstveno slanje v Mariboru. Tedenski izkaz o nalezljivih bo'ezn h v mariborskem mestnem okolišu od 15. do 21. t m. izkazuje 2fi s'učajev škriatlnke, dva slučaja ošpice In tri slučaje dušljivega kaš!Ja
a— Novinrrska zarrora nad DruStvom stanovanjskih nclemnlkov. Minulo nedeljo je občni zbor Društva stanovanjsk h najemnikov v Mariboru Izrekel časopisom, oziroma njihovim redakcijam .gra!o», češ da so skušali časopisi potegni« druStvo v oolltiko. Resn'ca pa Je bila baš nasprotna kot smo to že v včeralšnjem članku ugotovi!!. Te graie seve tudi mariborski novinarji niso mogM vtakniti v žep. temveč so Jo na včerajšnji seli Novinarskega kluba z vso odločnostlo odklon Ii. Obenem so Izrekli zauoro nad Društvom stanovanjskih najemnikov v Mariboru, dokler društvo ne bo dalo na Javnem zboru zadoščenja, ne ho noben časopis ničesar priobčil več o tem društvu.
a— Narodni roslcnec dr Pivko v rih pr! Mariboru. Danes v petek ob 20 url se vrši v gostiln' Trafenik v Studrncih pri Mariboru ustanovni občni zbor krajevne t-ganizaclje DS. Na Zbor pride tudi narodni poslanec dr. Pivko, ki bo poročal o političnem po'ožaju Dostop k sestanku Imajo vsi somišljeniki četudi nlsn dobiM vabila.
a— DrvŽ-brrl vrlcr oficirjev st vrši v soboto dne 25. anrila v dvorani — Zadružne gospodarske banke.
a— Sovi odbor Društva stmivrnjsklh najemnikov za Maribor ie s'edeč;: predsednik Mohorko Josip, posMenač?ln!k; pod-predsedn'k dr. Perhavc Rudolf, profesor Odborniki: taHk Artič Pranjo. žel. uradnik; b'agajnik Hrovat Anton, p-5'nl 5!nov-nlk: dr. Kicmenčič A1o]z, odvetnik: Masten Joslo, dav. troravltelj; Val Drago, odvetn. solleitator: Trumoej Rudolf, žel. uradni; Krajnik Ivan. železničar: Bahun Andrel. že-leznilar: Bošnjak Martin, kroj. moister; KauRi Ivan, uookolenec; Pe'ek A'o]z, Invalid; Vidic Franjo, kazn. paznik. Preg'ed-niki: dr. Pcčrrvnik Adolf. profesor: Skof Pranjo, strokovni učitelj: Tušak Franjo. učitelj.
Iz C*!?a
e— Cene mesa v Celja. Kljub razglasu mtstnega magistrata ln srezkesa poglavarstva z dne 6., odnosno 8. aprila, s katerim se določajo maksimalne cene mesu v Celju in v področlu srezkega poglavarstva celjskega, prodajajo nekateri ce'Jskl mesarji meso še vedno dražje (volovsko meso stane na pr. 21 Din. makslma'na cena pa je 20 Din za kg), kakor Je to dovoljeno V to zadevo bo treba vsekakor temeljito posvetiti in krivce cksemplarično kazno-
vati.
Iz Trbovelj
t— Mosorykovo proslavo bo priredilo v najkrajšem čari prosvetno dništvo «Svo» hodni oder« v Trbovljah, ki se je pravkar ustanovilo. Na to proslavo ic sed*j o po. rarjamo inteligenco kakor tudi delavstvo.
t— St/movenhka miterija je tudi v Tr. hovljah zelo občutna. Za občinske usl"ž. bence, z« katere ie treba skrbeti v smislu stanovanjskega ra'-ona, so predvidera se. daj tri kompletna stanovanja, dve podstreh« ni sobi ra samce In pritiMine. Vse to »e bo izvrši'o pri ohrinskem hlevu, ta pa se bo postavil v kozolec, kjer »e bodo izgotovila potrebna popravil«.
t— V področje Dniltr« za varstvo otrok *p»d* tvdi javna knjižnica. Vi je »edaj v Trbovljah, pa hočejo člani, da bi pri*i« » centrum. to Je n« Vode. Potrebni lokal se ie a pomočjo ravnatelja Pauerja *e našel. In sicer v rudnKM reatavracijl. ki Jo meni. jo dozidati. Vendar na h-do le prej po7v«. ni delavski zastormiki, d« «i sami i7voliio dotfčnl prostor ali ca gostilniško »oho ali pa za knjlžn'00.
Iz Primorja
•	Tržaška šentjakobska Čitalnica v Ilirski Bistrici. V nedeljo, dne 26. t. m. bo go. stovala v Ilirski Bistrici šentjakobska Ci. talnica iz Trsta t Nicodemijcvo igro «Scam po!o», v kateri igra glavno moško vlogo g Terčič, glavno žensko partijo p« gdčna Hervatinova.
•	Nalezljive bolezni v Trstu. Prošll te. den zabekžuje trža?ki zdravstveni izkaz 6 slučajev davice, 15 slučajev škrlatice in 20 slučajev trebušnega Irgarja.
•	Žalosten konec mladega dekleta. Obe« sila se ie v Trstu jedva lSletna služkinja Marija Pečar, doma iz tržaške okolice. Kaj je dekleta gnalo v žalostno smrt, ni dogna« no. Nekateri pravijo, da se Je Pečarjev« končala radi nesrečne ljubezni.
•	V vodnjaku je utonil 701etni starec Iv. Molderič n« Vrdeli pri Trstu. Sel jc na do. mači vrt za hišo, da bi se navžil svežega /rak«. Ko Je še! mimo vodnj«k«. ga |e ob. šla hipna slabost Nagnil »e je n«z«j in pa. tev šahovskega klub« z« goriško meato; v šli šele po par urah.
•	Šahovski klub v Gorid. V goriški k«. v«rni «G«ribaldi. »e jo vršil pred veliko, nočnimi prazniki šahovski turnir. k«tereg« se je udeleževalo tudi več slovenskih šahi« »tov. V pondeljek p« »e Je vršil« uftanovi. tve šahovskega klub« z« goriško me«to; v klubu zastopa Slovence g. Terpln.
•	Zaključek kmetijskega tečaja v BUjah In Renčah. Kmetijski tečaj, katereg« Je pri. redil kmetijski ur«d lx Corice. se Je v Bi. Ij»h In Renčah sedaj zakliučil. Teč« i« «e je udeleževalo veliko število intereslranih kmetov in njihovih alnov. Poleg predavanj o kmetijstvu so «e vršila tudi praktičn« pre. davanja i* lt«!ii«n»čine.
S K. Primorje (planina sekcija). V ww boto. 25. t. m. se vrši ob 18. v sobi Šport, ne zveze. N«rodni dom, scst«nek vseh čl«, nov In članic plavalne sekcije S K. Primor. ja l'drležha radi začetk« tezone In v«?no. sti tozadevnega dogovora obvezam. Načel, nit
ZeT"tističn! večer Poljanskega
Ljubljana, 23. aprila. Preteklo dni smo opažali po vseh ljub. Ijanskih vogalih male let«ke, ki so v najbolj bombastični obliki vabili ljublj«nsko publk ko v Mestni dom na aenitistični večer. »Babe in dedcil Zaljubljenci in samomos rilci! Mladici in devojke!« tako nekako so se glasile poedine parole. »Zcnitizem se bo. ri za revolucijo umetnosti, zato p« boj sta« rinota, vse za zmago suhih n«d debelimi!« Ni čuda. da »o post«j«li naši ljudje, ki s« udejstvujejo v norm«lnem okvirju, od si',« razburjeni, k«r se Je pokazalo v napetih debatah v raznih ljubljanskih kavarnah Tod Branko Ve Poljanski iz Beograda je dosegel svoj n«men. Kajti Mestni dom se je pričel polniti ob 8. zvečer, da ie bilo veselje. Op«zili smo posebno mnogo mladi« ne, ki »e poakuš* v tem ali onem umetni, škem področju. Številno »o bil zastopani dijaki s tehnične šole, potem gimnazijci, visokošolci, uradniki, dclavci. gospodične in dame ter naš« upodabljajoča umetnost, ka; tero lahko označimo še najbolje s častit; I ji vo postavo očeta Jakopič«, ki stoji « svo* jim srcem na strani še tako ek6travaganb oega pesniškega revolucionarja. Toda ne smete misliti, da ni Ve Poljanski dobrodu. šen človek. Za njegovo dobro srce govori pač najboljše dejstvo, da je spustil skoraj vso mladino zastonj v dvorano.
Končno se je valovanje v dvorani le umi. rilo. na oder je stopi! »človek z najmočnej« šo fantazijo v Evropi« tei se v uvodj opra« vičil zaradi amerikanske reklame. «Kaj ho« čete«, jc rekel. «Ce se ne bi poslu žil šarla tanske reklame, bi pač vas vseh ne bilo tukaj. Nekaj fatalnega Je to, toda sedaj n: časa. da govorimo o tem, ker je treba govo riti o bolj resnih stvareh. Branko Ve Po. Ijanski jc sedaj pričel razlagati, kaj pome« ni zenitizem. kdo je njegov ustanovitelj, kakšna je njegov« zgodovina in njegov na men. ki je obsežen v stavku, da moramo vse sile napeti, da postane vsak izmed na* «barbaro»gcnij».
Poedina izvajani« so bila pozdravljen« opetovano z burnim aplavzom, ker ni šte* dil Poljanski * paradoksi. Kajpak so bila njegov« izv«janj« interesantna za mladino, kateri se hoče »revolucije«, pa naj bo ta žt taka «11 dri;g«čn«. Takšna je p«č naša mla din«. Poznavalci literature p« so precej manj uživali, ker pozna io iste stvari že toli. kokrat pogrevane, da jih že glsva boli, sar mo če se spomnijo nanje. Seveda tudi ne smemo zamolčati tega. da so nekateri ia-stonjkarji klerikalnega mišljenja prav krep. ko pričeli žvižgati, ko je Poljanski govoriJ o tem. da se bodo cerkve spremenile v ki« nemetografe.
In konec? Branko Ve Poljanski je reci« tiral več pesmi, nakar je končal. Pub!ik« »e je nerada razhajala, ker je bil večer za. res priieten. Mladega pesnika Je hitro ob. koli!« mladina, na enkrat je bi! tu fotograf in pričelo se je fotografiranje. Na cesti so se poedine gruče živahno razgovariale o ze. nltizmu in o niegovem anostolu. ki je pri. še! razburjat drvgače mirno Ljubljano. — Slednjič »e Je prikazal n« cesti tudi Po« Ijanski v »redi triumflrajoče mladine. Kaj je kultur« in kako čudn« «o pota tistih, ki io imajo na jeziku, smo premišljali, ko »mo šli narazen.
Poslovna tragedija
Na Dunai« stoli v četrtem okra?« ^vrdka s klobuki in slamnatimi izdelki Rohatsch & Co. V četrtek ziutrai jc sosoodar kakor navadm odprl trzovl-no .Kmalu nato le prišel v proda ;alno Prane Splcker. Rnhatschev kompanion. Lastnika začela covorltl o dohodninskem davku, katerega b! morali nodjetie plačati državi. Rohatsch ie namreč naznanil oblasti podjetje kot firmo na debelo, vsled če»ar je sledilo 'ežko obdavčeni tvrdke. Tega Soicker ni odobraval, znto ie daial svojemu ne-r.adow!'stvu duška z oči'ki. da Rohatsch ne ravna prav in da žene firmo v nropast.
Komai ie bil razgovor med knmoa-nlonoma končan in se Je Snicker okre-nil. ie nočil revolver za niegovim hrbtom. S!ed:la sta še dvn stre'a. Spicker ■;e je skušal umakniti Rohatschu in se ;e onotekel v sosednji prostor. Toda morilec Je šel za niim. strelial ie dalie :n ko Je orišel do niesra. ga 'e podrl na tla, pokleknil n3nj in pognal v srce kompanlona še dve krogli. Spicker je zdihnil.
Na mesto krvave drame ie takoi prišel zdravnik, ki je ugotovil Splckerje-vo smrt. Policija ie nato zaprla poslovne prostore in zapečatila trgovino. Zaslišala ie vse navzoče osobie. ki je izpovedalo. kako se le dogodek od:gral.
Razmerie med Pohatschem in Spicker em ie bilo ba:e fe deli časa zelo napeto. Spicker ie bil marliiv in delaven človek, mož svoie stroke ter izredno Stedlliv komranlon. O Rohatschu ve!i'o baš nasprotno. On se ni brigal za na-nredek nodietja. Bilo mu ie vseem. kako gre kuoči;a. sai je dela! zanj Snicker. medtem ko ie on samo zaoravlial.
Morilec ie zanimiva prikazen po svoi! oreteklostl. Pred vojno ie bil poklicni oodčastnik v avstrijski voiski. Ko je minila vrvra. le da! vo:aščini slovo in so začel rečat! z verižniš*vom. S!edn'ič je naletel na Spickerja. ki Je bil priznan «trokovniak v izdelovanj klobukov. Spicker ie organizira! tvrdko. ii nridobil od^malce in dela! neumorno na tem, da b! podietje dobro prospeva^i. Njegova pridnost ra ni mogla storiti vsega. Rohatscheva nemarnost se »e poznala vsak dan bolj In podietie ie večkrat staio nred nevarnostio. da ba moralo likvidirati SHcker ie hot^'----
tvrdke preprečiti za vsako ceno. Rohatschu to ni bilo prav. zato je umoril svoTga knmnaniona in s tem unič:l svnjo eksistenco in bodočnost svoje družine.
>veta
O vzrokih n\\wh ameriških viharjev
Strašni viharji, ki so pred kratkim uničili toliko življenj in naselbin v ameriških državah Illinoisu in Indiani. so postali zopet predmet živahnega znanstvenega raziskovanja. Te vrste viharji se imenujejo v znanstvenem svetu tornado. Mnogi rabijo za ta zračni vrtinec tudi izraz ciklon, kar pa ni pravilno, kajti v vremenoznanstvu je ciklon vsakdanja prikazen, ki objema mnogo bolj razsežno pokrajino in vetrovi v njem morejo biti različne brzine — od silne burje do lahne sapice.
Tornado pa ni nikoli obsežen vrtinec, toda ozka proga, po kateri divja, utegne biti mnogo milj dolga. Tornado obstoja iz urno vrteče se mase zraka, ki ie v stanu dvigniti s tal tudi obsežne predmete, na katere zadene vrtinec. Kaj povzročuje tornado in zakaj se isti poiavlja tako pogosto baš v dolini Mis-sissippi in ie jako redko v drugih delih sveta, ni povsem dognano.
Po mišljenju dr. W. J. Humphreysa, profesorja fizike v zveznem vremenskem uradu je za to krivo deloma Skalnato gorovie (Rocky Motmtains). Njegova lega ie taka. da krene v severnem delu nekoliko proti zapadu, vsled česar to pogorje odbija mrzle vetrove Iz Kanade in iih sili v smer proti mehi-kanskemti zalivu. V nasprotno smer pa pihajo iz zaliva tako zvani pasatni vetrovi. ki so gorki in vlažni, ravno nasprotno od kanadskih vetrov. Imenovani profesor je naziranja. da trčene teh dveh različnih vrst vetrov ustvarja one razmere, iz katerih nastaja tornado.
Dr. Humphrevs trdi nadalje, da vremenski urad sicer lahko prerokuie izbruh tornada, ne more pa natančno označiti pokrajine, ki bo prizadeta. Baš radi tega vremenski urad nikoli ne pri-občuje obvestil o izbruhu tornada, da ne nreplaši ljudi.
Tornado navadno ne poškoduje površine. širše od četrtine milje in daljše od 300 mili. Radi tega vzbuja tornado pozornost in povzroča ogromno Škodo le tedaj, kadar se v onem razmeroma kratkem in ozkem nasu, koder divja vihar, nahajajo obljudeni okra5'. To se je zgodilo pri zadnjem tornadu meseca marca, ko je vihar uničil mnogo velikih naselbin. V državi Illinois je vsako leto povprečno pet tornadov, dočim jih je največ v državi Kansas. V drugih državah razsaja tornado le boli roredko-ma. Nikdar pa se ne poiavlja torr-do sredi Skalnatega gorovja, niti zapadno od njega.
Ameriški zvezni vremenski nrad je sedaj poslal dva svoja zastopnika v okraje prizadete po zadnjem velikem tornadu, v svrho proučevanja. Njupo poročilo utegne razodeti nove važne informacije glede vzrokov, radi katerih nastaja tornado.
Kako žive milijarderke
Milijoni siromakov sanjajo celo svoje živlienie o bogastvu, katerega ne dočaka Jo nikoli. Z želio po bogastvu umiraio in preklinjajo svojo usodo. Vse to delajo radi tega. ker menijo, da je bogastvo naivečia sreča na zemlji.
Tajnica neke ameriške milijarderke nam sporoča, kakšno je prav za prav življenje žena bogatašev na kubvs. Mi-lijarderka nima v svojem življeniu lahkega stališča. Biti mora predvsem vrlo naobražena dama in tudi brezmejno potrpežljiva Dnevno mora sprejemati obiske, da se ne blamira pred družbo m da vzdrži svoj ugled na primerni višini.
Zjutraj. č!m miliiarderka vstane, ji tainica poroča o vesteh v časopisih. Našteti ji mora vse družabne prireditve. svetovati, katerih bi se bilo primerno udeležiti in katere Je 'treba opustiti. Običaino trajajo te informacije dnevno po več ur.
Najboll zadržujejo Američanke zabave s čaiem. domači plesi, veselice, do-brotvorne prireditve, ženska zborovanja. politični pomenki in gledališče. Ne-
malokrat se pripet!, da prejme miliJar-derjeva žena dnevno oo pol tucata pozivov na čaj. Izbira je zelo težka, kajti paziti je treba, da ni zamere ne tu, ne tam.
Radi obilne zaposlenosti preostane milijarderki le malo časa za dom in družino. Deca je prepuščena vzgoiitel.iicam in učiteljem. V milijarderski hiši mrgoli lakajev in kuharjev, sobaric in služkinj. Čestokrat se smuka okolu bogate gospodinje cel dvor služabnikov in služabnic. 2e samo nadzorstvo tolikega osobia zahteva cel štab uradništva.
Veliko brigo posvečajo bogate Američanke kuhinji. Same se s!cer ne vrte krog loncev, kožic ln pokrivač. zaie-malk in krožnikov, zato oa imajo v hiši tako zvanega «kuharskeea ministra« in »gospodarskega šefa«. ki je navadno sijajno plačan. Kuharji v Ameriki imajo čestokrat boljšo plačo od samega državnega poglavarja Zedinienih držav. Kuhinia ie v vsaki ameriški hiši važen del celote in ugoditi ameriškemu želodcu ni otročja šala.
Korespondenco miliiarderk opravljajo osebni tainiki in tajnice. Navadno se dogaja. da miliiarderka pisma samo podpisuje. ponajvečkrat pa jih n'ti ne podpiše. temveč iih kar na slepo odobri ter prepusti njihovo nadaljnjo usodo tainiku ali tajnici, ki vedo, kaj je petič-ni gospodinji povšečl.
francoski pisatelj Aurelien Scholl se je nred kratkim naroga! v pariškem »Figaru® nekemu politiku. Bil Je uver-jen. da bo s svojim obnašaniem Izzval nasprotnikov poziv na dvoboj. Toda prič ni hotelo biti od nikoder.
Naveličal se je čakanja in j" napisal drugi članek, v katerem ie označil politika za figovca. Toda prič za dvobo-jevanje zopet ni hotelo biti. Mesto prič je preiel pismo naslednic vsebine:
•Gospod! Z banditom vaše vrste se ne bom dvoboieval. Smatrajte zato. da sem Vam odsekal uho.» Pismo je nosilo podpis izzvanega politika.
Scholl se je nasmeia! od srca in je nasorotniku posla! list s to-le vsebino: »Velecen.ieni gospod nasprotnikJ Zahvaljujem se Vam. da ste mi odsekal! uho brez bolečine. Vračam Vam ljubezen za liubezen in pcšJi^m v Vašo glavo šest krogel. S tem Vas smatram za mrtvega. Prinoročam se Vešemu cenjenemu mrtvemu truplu in beležim z odličnim spoštovanjem!« Sledi podpis.
Treba že reči. da je ta dvoboj duhovito izvojevan. kakor je kaj takega mogoče samo med Francozi.
Nov Haarmann
Komaj je odšel eden v večnost, 2e se poiavlja grozeča senca njegovega dvojnika . . . Nemčija je žalostna dežela izrodkov voine: Denke in Haarmann sta ji napisala svedočanstva, kakršn h ne pomni zgodovina v preteklosti. In že gre po svetu glas. da ima Haarmann naslednika.
Kriminalna policija v Berlinu je odkrila pri preiskovaniu dv-h podstrešnh prostorov v stanovaniu 52 letnega bru-sača nožev in škarij Albina Tanderske-ga čudne znake, ki kažejo na umore. Tanderski ni imel žene. Gospodinjile so mu ženske, vdove in deklet«, ki so čudovito hitro Izginjale brez sled^ Varnostnim organom se ie to začelo dozdevati sumljivo. Vdrli so v njegovo stanovanle. kier oa niso našli nič sumljivega. Zato na je bilo temveč obtež:1-nera materijah na podstrešiu. Na dolgih palicah in vrveh se !c suš"o človeško meso. katero je bilo spravljeno tudi v prepariranih pločevinastih posodah. Kriminalna policiia ie takoi dobila vtis, da ie prišla na s'ed novemu množin^ke-mu morilcu, toda Tanderski se .ie v svojo obrambo odrezal z besedami: »Menite, da ste izvohali novca Haar-manna. kaj? Ne boste, ne boste! Jaz nisem Nemec, temveč Poljak«.
Kai je hote! mož s tem reči. le jasno. V stanovanjskih prostorih Tanderskega so našli agenti tudi celo zalogo nožev.
med nJim) mesarico, katere se ooslužo-
Jeio mesarji za razsekavanie velikih komadov mesa. Poleg drugih predmetov mečejo na brusača sum naidenl moški In ženski čevlji, katerih Je spravila policiia skupaj kakih štiriindvr jset parov. Tanderski Je imel skrito tudi celo vrsto dokumentov, ki še bolj oove-čavaio sum. da se je mož pečal s krvavo obrtjo ubijanja liudi.
Policija ie ugotovila, da je v zadnjih letih imel Tanderski opraviti s 25 Imi služabnicami, ki so mu gospodinjile. Kam so te ženske prišle, še ni ugotovljeno. Nekatere so oblasti izsledile. Njihove izpovedi so take, da se bo moral Tanderski že ne glede na drug« grehe zagovarjati pred sodiščem.
Samemu Ja«onke na Duna ja
V	badenskem hotelu »Herzogshof« se je odigral zadnie dni skrivnosten samomor. Že od 24. oktobra lanskeea leta je stanovala v hotelu 41 letna Jaoonka Hi-Sa Ku-No. V hotela io je nastanil visok uradnik iz Japonskega poslaništva na Dunaiu. Jaoonka ni umela niti besedice evropskih lezikov: govorila Je samo ianonsko in kita^ko. a tega zonet ni znal noben služabnik In natakar. Zato je uredilo vse potrebne formalnosti za damo dunajsko japonsko poslaništvo, ki je tudi tolmačilo Japonkine želje in povedalo, kaj žel' dama za časa bivanja v hotelu.	. ,
Japonka ie bila ro poklicu klavirska umetnica. Prišla ie baje v Evropo kot štioendistka svoje vlade. Morah bi študirati. a klavir je Popolnoma zanemar-inla. Niti enkrat ni pritisnila tinke na niem in niti enkrat ni prišel k nii kakšen profesor glasbe. Hotelsko osrbie je šepetalo med sabo. da je tukaj oo sredi naibrže kal drugega, ne na študli. In zdi se. da je imelo prav. Kajti skrivnosten samomor, s katerim si je Janonka pretrgala nit življenia. je potrdi! mar-sikakšno izrečeno sumnjo.
Hi-Sa Ku-No je tičala po cele dneve v svoii sobi. Služinčad ie videla, da neprestano nekaj piše. a kaj le to bi'o. ni vedel nihče. Ker ie trajalo pisarenle nepretrgoma. so nekateri ugibali. Če umetnica ne nonisule morda svoje preteklosti za kniigo snominov.
japonski poslanik z Dunala Je samotno damo večkrat obiskal. Ostal je nrl nii vselei deli časa. Pri enem zadnjih obiskov ie Janonka bridko jokala. Poslanik io Je moral tolažiti in naposled se mu je posrečilo, damo rtešiti.
V	pondeljek se ie janonska umetnica podala na hotelsko streho, kjer se ie običaino solnčila. Imela Je na sebi nai-lenšo japonsko obleko iz čiste svile. Nihče ni slutil, da ima .Taktika kak" slabe namene s svojim žlvlleniem. Ko Je prišla na streho, si ie zvezala roke in noge z motvozom ter se no^nah v g!o-bočino. Zamolklo je štrbunkrnlo n'eno truplo na hotelsko dvorišče, kier ie samomorilka obležala v mlakuži krvi.
Kma'u po samomoru se le lavll v hotelu član japonskega poslaništva na Dunaju, ki ie zapečatil Japonkino sobo in sestavil natančen zanisnik pokorščine zapuščine. O samomoru je odMon'1 vsako pojasnilo. Na Dunaiu se splošno domneva, da ie dala povod za samomor otožne tu tke nesrečna lioberen I« da se o stvari zato tako trdno molči, ker 't dama pripadla janonski aristokraciji ter je bila v ozkih stikih * dvorom v svoji domovini__
X Tri ielje. — V Madridu m nahaja m««
!a cerkvica, k! tKi skrit« r senci visokih modemih pa'ač. V tej cerkvici kažejo kot posebnost Kristov kip. k! vedno ii. vedno privablja množice pobožnih In radovednih ljudi. K ris to v kip je povsem v riog') špan« jolsklh cerkvenih podob: Kristrs Ima dolge uprav ženske lasr. ki mu segajo do kolen. Po ni5cm okusu bi pač ne bil. Značilno In omembe vredno pa je na tem K ris to vem kipu. da izpolni vsakomur, ki izreče na pr« tek v postu pred njim tri želje, vsaj eno Iz« med njih. In rea vsak petek r postu se ▼ sosednih ulicah zbirajo gruče naroda, ki bi
vsi radi da jim Čudodelni Kristus izpolni kako gorečo ieljo. Po ozkih ulicah se vije dolga črna kača ljudi med njimi pa straž« niki peš bi na konjih, ki »krbe za red. V množici je seveda pretežna večina ženakega sveta, starejšega, pa tudi mlajšega, a niti moških nI malo Kot posebnost Kristova tu« dodelnosti naj omenimo, da izpolni baje U ielje, ki niao v nikaki rvezi a denarjem.
X Chertle Chaplin, dobrotnik in gumb. Charlie Chaplin je zbiral v družbi v dobro« delni namen Neki dobrotnik mu je ponnrt v blagajnico gumb Chaplin pa je to opazS ter vrnil gumb z besedami: — To ja po« mota. gospod, nismo v cerkvi!
Darujmo za sokolski Tabor!
Moderna tehnika
Nova vodna turbina
Na stolicl za vodne turbine na tehnični visoki šoli na Dunaju so se delali 2e več mesecev poskusi z novo vodno turbino, s katero se da proizvajati elektrika Iz tekoče vode brez dragocenih naprav, ki so potrebne pri elektrarnah. V bodoče bo torej mogoče izrabljati tok vode tudi tam. kjer ni padca.
Ore za izum dunajskega Inženjerja Eduarda Suessa. vnuka slavnega učenjaka in nekdanjega predsednika akademije znanosti, ki se Je mno<--> let ba-vil s tem problemom. Na omenjeni sto-lici so se že nad eno leto delali poskusi z -odeli nove vodne turbine, ki so imeli popoln uspeh. Izid poskusov ie b:l tako ugoden, da so začeli inženjerji oo Sues-sovih navodilih konstruirati vel;ko vodno turbino, ki je bila te dni končana. Postavili so io v Donavo, kjer je pokazala presenetljive učinke.
Bistvo nove turbine obstoji v sledečem: V tekočo vodo se položi stožasto ogrodje, nekaka posoda, ki le odprta na obeh konceh, vendar odprtini nista enaki. Proti toku reke se položi maniša odprtina, za katero se v notranjosti ogrodja takoj nahaja četverokraki vijak. ICo vrioni voda v posodo skozi manjšo odprtino, žene propeler, hkrati oa se zmaniša hitrost toka. ker Je Izhod iz ogrodja veliko večji kot vhod. Zato nastane v ogrodju ob počasnejšem toku vode vrtinec, ki učinkuje sesalno na vijak in s tem poveča niegov efekt.
Vsekakor je treba upoštevati pri napravah z novo turb;no plovbo, ki jo utegnejo ovirati, ako se ves tok vode izrablia za pogon novega 'ztima. Seveda je treba še počakati kako se bo Iz-naidba v praksi obnesla. Na vsak načiti pomenia velik korak naprej r Izrabi vodnih sil.
Telefon v Belgiji
Je dosegel že neverjetno visoko stopnjo rarvoia. Nai navedemo nekaj podatkov:
28. februaria 1.1. Je B»lgija štela skun-no 105.136 abonentov. Od teh j h je bilo v večiih mestih:
v Brusih! 31.656. v Anversi 14 *62. v Li^geti 7879. v Gandu 4622. v Charle-roliu 3458. v Verviersn 2*23. v Namuru 1227. v Ostendu 1065. (Za primero: v Ljubliani imamo okoli 1000 abonentov). Istega dne je štela Belgija 347 telefonskih central.
Glavno mesto Bruselj ima Sest tele-fonskih central, od teh sta dve v enem poslopju.
Med temi šestimi centralami so tri navadne (sistem centralnih baterij), ostale tri ns avtomatične. Le-te šteielo: IJccle 6063 abonentov, Jette 3260. ^chaerbeck 4262. Državna uprava, ki Ima v Belgiji v rokah vse telefonsko omrežje, se peča z načrtom, da tudi ostale tri centrale opremi z avtomatičnimi anarati. in opat! je. da bo koncem pribodniega leta vseh šest bruseUsklh central mremPenlTi c aptrati za avto« mfftlCen promet.	„
Anversa štele dve telefonski centra!!, ena le avtomatična. Tudi tn nameravalo čimprM avtomatizirat! telefonski promet.	Oand. Vervlers. Cbarlerol. Ostende. Man* Imajo svoje centrale le po starem vzoren.
Lokalni telefonski oromet se v Bel-giii vrši izvanredno brzo. Telefon-kemu naročnin hitro nolde rofrpež"ivost: pri telefonn se zdi trideset sekt-nd čaka nh mrčnelše kot sicer četrturno. V Bchifl to upoštevalo. »« relo re 'k! so slučail. da mora naro"nrk čakati več kakor pol minute za lokalni pogovor.
Interurbani pogovori so s^oplieni — izvzemši v časn od 9. do 12. ore dopoldne. ko je promet na »živahnejši — v 75 odstotkih v času 15 minut ali še
manj. Med deveto in dvanajsto nro dopoldne pa naročniku po večini ni treba čakati n:ti polnih trideset sekund. Slučaji. ko čaka abonent na zvezo več kot pol ure, so izjema. Dogajajo oa se tave zamude v področiih kakih šestih direkcij zbog posebnih prilik, ki vladajo » tistih okrajih. Upanje pa je. da bo oprava kmalu zbollšala razmere, tako da bo v tem pogledu Belgija prvačlla vsem ostalim državam.
Naročnik plača v Belgiji letno najemnino V povprečni višini 380 frankov (ca. 1100 Din), ki ga opravičuje za šest-sto pogovorov na leto. Vsak nadaljnfl pogovor se taksira s 15 centimi (40 p J.
Novi načrti za transpolarni
polet
Orandloznl načrt zračnega poleta preko severnega tečaja se bliža uresničenju Že koncem prihodnjega meseca s« na otoku Soitzbergen dvigne znani polarni raziskovalec Amundsen s svojim v to svrho specijalno zgrajenim aero-planom. da poleti preko severnega tečaja ter nam prinese prve vesti o do-slej neznanem arktičnem pomorju.
Amundsenova ekspediclla bo služila znanstvenim svrham. Nezavisno od Amundsenovega podjetja pa pripravlja bivši njegov sotrudr.ik Skandinavec Hammer ekspedicijo. ki ne bo služila znanstvenim, marveč zgolj tehničnim svrham. Kaoetan Hammer, ki se Je nedavno vrnil iz Japonske, hoče v dveh dneh s svojim aeroplanom preleteti ogromno distanco Evropa-Japonska. Ustvariti hoče brzinski rekord. Dejanski polet nai bi trajal točno 50 ur. Polet se ima izvršiti v treh etapah. Prva etapa bo pot iz Londona do Sp:tzbergen, približno 1400 angleških milj: druga etapa Soltzbergen-Alaska. 1800 mil J. in končno tretja etaoa Alaska-Tokio. 1600 mili Polet preko tečaja naj bi trajal samo '0 tir. Cela daljava znaša okroglo 5000 angleških milj in ie krajša kakor not preko Velikega oceana. Nobena etapa ne presega 2000 angleških ml'1. Hammer sam opozarja, da poleti 2000 do 3000 milj brez presledka niti v Ameriki niti v Evropi niso nič izrednega. Za polet se bo poslužil letala tipa Dornier * 370 konlskimi silami, ki ima akcijski radij 3000 milj. Polet se izvrši letos meseca iunila.
iz Berlina prihaja poročilo, da tudi nemški projekt zračne zveze Evropa-Japonska preko severnega tečaja dobiva vedno jasnejše krmture. Gradnja v to svrho potrebnega oriaškega zenpeli-na se prične v naikralšem časn. Za ta projekt se zanimajo tudi skandinavske države, zlasti Norveška. Glede izvršitva ie treba seveda premagati še neke tež-koče. ker konferenca ambasadorjev še ni pristala na nemški projekt, vendar upalo, da bo z ozirom na kulturno svrho podletia poslanlška konferenca vendarle dovolifa rrndrlo lepnellnt. aam» njenega za polet preko teffaja.
In tako bo letošnje, oziroma prihodnje poletje stalo v znameniti zračne tekme preko severnega tečaja in dalje do Japonske. Za čemer so grof Zeppelin in drug! pilonirJi zračne vožnie sanjarili in hrepeneli in kar neveščaki ie danes smatrajo za neizvršljiv fantom, utegne v kratkem postati živa resnica: osvojitev severnega tečaja ter ustvaritev zračne zveze med starimi središči kulture in deželo vzhajajočega solnca.
Morska pot iz Evrope do Japonske traja danes dobrih pet tednov: pot preko severnega tečaja bo trajala komaj pet dni. Seveda bo moral zeppelin za transpolarni polet razpolagati s prostorno notranjščino vsaj 150.000 kubičnih metrov.
Mate Marn:
Mandat
(Pisarjeve sanje.)
I.	|
V beli prestollei se je kar naenkrat pojavi'a epidemija. Poprej rod za ro« dom tako zdrav", "udje. m-oški krep« kih pliuč in sposobni z* vsak sprejem in še tako o'a*an shod. in ženske rde« čih lic in primerne za vsako posvetno in cerkven p-srado, kakor rečeno: po« prej z.lravi !'-:dje so ?r*eli bledeti, po« vešatl glave in pokišllevati. zlasti pa pokašljevati in hrkoti. Neke vrste pljučni katar bi morda to bi! lahko, toda vsi drugi znaki so kazali in tudi vsi zdravniki so bili tega prepričanja, da to nikakor ne more biti samo pljuč« ni katar, temveč da ie to bogvedi kak« Sna komplikacija. No, pa na koncu koncev bi to še ne bi'o prav nič tako hu letfa. če je kdo b'eH in če se par klo« bukov in rut povesi in nagne, pa če kdo kaš'ia, ali usodno je bilo to. da je vsakdo, ki je obolel za to boleznijo, začel pljuvati in ie moral pljuvati res nekoliko bolj nego je sicer prej zah. tevala narava. Jako kočljiv- zadeva je bila to. ker ni ostala bo'ezen le pri enem sučaju, nego se je čudovito hi« tro širila in že zavzemala dimenzi.ie, Sorva so liudie že iz navade ali vsaj radi dostojnosti pljuvali v plluvalnike. Seveda so vse javne in zasebne kor. poraciie nohitele. da si v čim več Jem
številu nabavijo tega prepotrebnega ; pohištva: trgovci z železnino in oni s j porcelanom so imenitno prodali vse j svoje nove, stare in najstarejše zaloge ln ce!o Ribničan je s s^oio suho robo j prišel na svoj račun. Oblastvom vseh | kategorij in požrtvovalni prizadevno« i sti vseh društev ni megoče prav nič očitati, da ni bilo v olepšavo mesta in za pospešitev narodnega zdravja ukre« njeno prav vse, kar so v danem sluča« ju le ukreniti mogle proti elementom slabotne človeške moči. Ako se je epi« demija kljub temu le širila in širila, je to samo dokaz, da je božja šiba spet enkrat udarila po grešnikih. In grehov imamo pa vsi, moj Bog, kdo pa jih ni« ma!
Pljuvalnikor nI bilo več dosti, vsi trgovci in obrtniki skupaj niso več zadoščali potrebam, in ce'o najdostoj. nejši ljudje so hočeš nočeš morali vča« sih pliuvati ra tla, ker niso prišli pra« vočasno na vrsto. Toda dostojni in pri'etpi ljudje in pa damski svet bi še ne bili prekoračili mej«. Ali nenotrpež«
nadkrilil Akrobalon v razmerju 3 : 0.
In čedalje bolj so se oglašali vpijo« či glasovi, da to ne gre več dalje in da ne sme iti več dalje in da se mora ustanoviti neko centralno rdravstveno društvo, družba, zadruga ali ceh — v slabih časih je vse dobro — in da naj ta korporacija skliče anketo in to ne« miidoma. ker da je ura enajsta!
Preteklo pa je več'mesecev ln Akro* balon pa Telebalist sta prizadejala drug drugemu že več porazov in se je zače'o ustanavljati že tretje — renri« stransko — društvo na polju tozadev. ne ba'istike. Nazadnie se je vzpričo naraščajoče nevarnosti vendar usta« novilo zdravstveno društvo «tSolnce» in je bila sk'icana anketa vseh slojev brez razlike strank, ver, starosti in spolov. In je glavni govornik trikrat salamensko treščil s pestjo po govor« niški tribuni in ozmerjal po vrsti vse s'oje. stranke, vere, starosti in spole. Dejal je, da je samo nemarnost pri« zadetih kriva, da je bolezen tako na« predovala! Naj se meščani — niti »Ce.
liiva mladina, ta, ta! T« ni znala lepo njeni!, jim ni reke! — le udaio brez«
'	_	a V l__________t_ •*__.A!.___MA«l»<1tra	lavn
čakati, temveč je med čakanjem raz« ; vijala svojo iznoidljivost: merila je na daljavo in na višino, potem pa tudi na določen cilj. In ni samo go! shičaj, ako ie ta ali oni gospod, ki ie grajal to početje, prinesel v svoi urad na svo« jem fraku spomin za svoj opomin. Kaj čuda. če se je razvil iz tega ce! šport in ie pri neki tekmi klub Telebalist
brižnosti: miina posledica te kaznjive zanikernosti da bo splošna zmeda. Fl« žične potrebe da bo nemirni in zlobni duh revo'uci'e Izrabi' v dematoške na» mepe. Torišča raznih opra-il, ki so do danes še-leno omejena s štirimi ste« nami in onremMena z ang'eškimi školj« kami. da bodo gotovi elementi prene« sli na javne ulice in trse in iz tega
prav tako razvili športno gibanje. In dalje — govornik se je sila razvnel, nikakor pa ne še izčrpal — da bo vse ono. kar tvori nedotakljivo tajno za« konskih zatišij. tudi razgaljeno v jav« nosti in kot pripravna forma dano na razpolago v športne namene!
Ogorčenje in buren aplavz sta me« šano spremljala govomikove besede, govornika samega so pa dvignili na ramena in ga nosili po mestu. Anketa se je nadaljevala ves dan in vso noč, t društvo «Soince» sc je moral vpisati vsakdo — nekateri so se celo po dva« krat, zlasti oni, kj so šele zvečer prt« šii do sape! — in je dobilo društvo si« la stroge postave. Beli in rdeči plakati so oznanjali daljše in krajše p ara graj fc in hude in hujše kazni, v pridigah pa so sc predočevale ljudem posmrtne posledice in tolmačili odpustki za se. dem let in sedem kvadragen. K'jub te« mu pa. da sta posvetna in duhovska oblast delali a roko v roki. je mesto bilo vseeno v nevarnosti, da za^de nadaljnim posledicam epidemije. Na« porov je bilo premalo — in pa zapreti bi morali celo ugledne osebnosti — odpustki pa vlekli niso!
Toda kier je sila največja, tam je t«, di božja pomoč najbližja. Neki skro« men učenjak — njegovo ime, čakajte ...eh ... no..* bo že kje zapisano! — ki ga takrat niso dvignili na ramena in tudi do besede ni prišel, ta uče« njak je po težkem in dolgem trudu
odkril pravi vzrok bolezni: odkril je nov bacil, obenem pa tudi strup, ki za« mori ta bacil. Društvo «rSo'.nce» je ta« koj poskrbelo, da se ljudje opozore na to važno dejstvo: izda'o je ilustracije in slike, bacil je bil tako velik na njih kakor pitano tele in strupa je bilo na« slikanega za par veder. Pa se je nekate rim šc vse premalo zdelo, čel, kaj bo to za petdesettisoč ljudi! Komaj ko« šček bedcrca in pa par kapljic! Tod« društvo «Solncc» je delalo z ielezno roko. Razposlalo jc zdravila in recep« te — bacile je imel vsak sam — in red» ne stroge komisije so se na licu mesta vselej prepričale, kako se ukaz izvršu« je. Učinek ja bil tolik, da je epidemija začela ponehavati, športni klubi so se razili. in že po nekaj tednih so ljudje že lahko izobesili narodne rastavc in po vseh cerkvah zapeli «Te Det;m'»
Komisije pa so z vso vnemi de!ov». le dalje; kajti veljalo je bacil zafreti popolnoma in ne ostati na po! nota. Jasno je namreč bilo. da tnura še biti nekje leglo te nesnage, in to je trebr najti!	^
«A!I sem to, kar sem. nisem? AM sem Marko ali nisem Marko?-«
Pisar Marko je hodil no sobi gori in doli In godrnjal, ze!o godrnjal. V ko« tu je čepe! njegov črni pes Griži in trdovratno glodal nendno kost. Od časa do časa je pogleda' gospodarja, pa m zopet lotil kosti Ta p« je nič
Zagrebški veliki sejem
Na razstavni prosta-: Zagrebškega.
žbora se žs dovaža blago in se prirejajo izložbe. Zaradi tega je na vsem prostoru živahno vrvenja. Mestne ulice, ki vodijo v smeri proti razstavišču, so polne liudi ia ves.
Na pose t sejma so pripravljajo tudi mnoga edliiua osebnosti. Doslej so naiaviM obisk časkoslovaški. avstrijski, francoski in belgijski poslanik iz Beograda. francoski trgovinski ataše pri beograjskem poslaništvu goso. Muzet je že prispel v Zagreb, da s Francoskim komitejam voii dalo v francoski sekciji. Od angleškega poslaništva prispe v Zagreb trgovinski ataie gosp. E. Murvay Karvey.
Te dni io iasla tretja številka zbor-skega slHžbenssa glasila, ki vsebuje razne pesive i« obvestila uprave Zagrebškega zbora poleg raznih drugih clanlaov. ki se nanašajo na ssjsm in na kongres trgovcev, ki se bo vršil obenem s ssimom.
Legltimaeita za poset sejma se dobe v Sloveniji: Celje: Prva hrvatska ste-čionica. Maribor: Prva hrvatska štc-dionica; Jadransko - podunavska banka. Ljubljana: Prva hrvatska štedi-tnica; Jadransko - podunavska sanka; Zveza za tujski pnomet; Urad Ljubljanskega velikega sejma. Črnomelj: Mestna hranilnica. Kranj: Jadransko-podunavska banka. Ljutomer: Obrtna banka. Novo mesto: Mestna hranilnica. Ormož: Gremij trgovcev. Ptuj: Ljubl-anska kreditna banka. Ribnica: Posojilnica. Slovenj-gradec: Trgovska banka. Žalec: Savinjska posojilnica.
Težava angleških prem-sgovnikov
Anglija slovi po svejik Številnih in ogroin« nih premogovnikih, katerih raaegi dajejo po T sera svehi ar.ani prvovrstni premog. Ti an= glsški premegovaiki se nahajajo sedaj že Giije časa v kritičnem stanju, ker njihove aa izvoz Essiecijene zaloge ostajajo seraz« prodan*. Iščejo sc rasna pota, kako bi se tej krizi edpo«i«g:o; prsd nekaj tlseri se ja sestal takesvani preiskovalni odl»or, ki aataneno preučuje položaj angleških pro« mogovnikev, toda doslej ie ni našel sred« Btev in poti za ukinitev ttžkoč. Pozitivnih predlogov, ki bi dovejTi; do ozdravitve krjj tičnega položaja, za takrat skoro ni pd« eakovati, kajti čiaai cdbora so »i v svo« sti, kakor js povzeti iz izvajanj asigležktga časopisja, da j s glavni vzrok kriz« premo« garstva t tesni avesi s splošnimi konjunk« turnimi prilikami in da je zastoj razpeča« vanja v prvi vrsti posledica gospodarske dspresije v eeli Evropi.
Angleži zatrjujejo, da je delni vzrok Stagnacije angleške trgovine s preiaogom tudi v dejstvu, da cenejši nemški izpodri« va dragi angleški premog na svetovnem tržišču. Nemci to r.aziranje izpodbijajo, Seš, da stanje preroogarstva tudi v drugih državah ni zavidljivo, zlasti v Nemčiji ia Belgiji da so nsrazpedane aaloga isredno Velike, ker jo konzern znatno popusti!. Kljub temu pa jc dejstvo, 6« je cela vrsta velikih zaključkov, ki so doslej vidno pri« padali angleški trgovini s premesotr-, pre« slo v Nemčije. Tako na pr. so izvršila ita« bjanakji in iranco*k» driav»o «ol*aa:sc vs= lika nartJfla premoga t Poruhrju. Iz ofcol« nosti, da so t »ne, ki jih plačajo francoske državne žoleenico m ponihrski premog, tri Šilinge pri toni pod najnižjo angleško pc« Eudbo, sklepaj« mnogi, da bads angleški premogovniki izgu bili še nadaljnje odjema!; ce.
N« ve so še Saae;. a'i je kriza v anffle* Skem pr;®«varstvu žo «!»sog!a svoj vrhu« vse. Sicer se v zadnjem lasu položaj neko« JH:o prijaznejše j^tEoja, vsrčar sprioo vi« Bokih produktijskih stroikov angleške pre« megevno industrija na izdatnejčs izboljša« »3« še dolgo ni misli«, ker eb takih po«« jih ne msreje pep-.isti* visoke cene. radi katerih nemška konkurenca zmaguje na evetovaih tržiščih.
Kriza angleške premogovne industrije je razridna lz m-adne statistike, ki je bila objavljena k dni in po kairH is kon< ca junija 1*34. prenehalo Jelati v Anjliji 351 preracgevnfkov s 70*00 preuiogarji in
ponovno je ▼ to» času otvorilo obrat 99 (večinoma majhnih) premogovnikov z 9000 delavci. S tem je torej prišlo ob kruh 61 tisoč 800 premogarjev, tako da se jc števi« lo nezaposlenih v premogovni indu8triji dvignilo na preko 150.000 oseb.
Zsfr^Ikš sirivredniki proti osnutki *nk«nf. o gospodarskem srela
V' torek se ja vršila v Trgovski in obrtniški zbornici v Zagrebu konferen-ca zastopnikov zagrebških gospodarskih organisacij. ki ie razpravljala u aktualnih gospodarskih vprašanjih, med drugim e sestanku z zastopniki češkoslovaških zbornic v Zagrebu no gospodarskem kongresu, o vprašan« prisilne poravnave ter csUllh točkah sarajevskega gospodarskega kongresa. Na-ob-Skmejše se je razoravlialo o vprašanju davčne reform«. o novih dsvčmn bre-jnenih kakor sploh o načinu donasatva aak-">na g proračunskih dvanajstinan. Sklenilo se jo. da bo ožji odbor v imenu zbornice in ostalih gospodarskih organizacij izdelal skupno oceno tiskanegi gradiva o reformi neposrednih davkov, s čemer bi se olajšalo delo finančnemu ministrstvu.
Po zavzetju stališča proti novim davčnim obremenitvam, češ. da bi sc davčna bremena morala le znižati, je orišel na vrsto pretres zakonskega načrta o gospodarskem sveru. O tem se ie vršiia prav ostra debata, zlasti ker se je r.ačrt dostavil gospodarskim orga nizacijam zopet zelo kesno. da ga ni bilo mogoče podrobno proučiti Zagrebški gospodarski krogi so se postavili na stališče, da vladni osnutek nc odgovarja željam gospodarskih krogov. ki so pričakovali, da bo načrt predvideva! stvoritev zares vrhovnega konrultativnega gospodarskega organa Narodiie skupščine in vlade z obeležjem popolne neodvisnosti. Iz vladnega načrta ra se more ugotoviti, da tak gospodarski svet ne bi bil niti pravi zastopnik gospodarskih interesov, ker js zamišljeno, da bi bila er.a tretjina članov ie vrst državnih uradnikov, druga tr?t'I?»s m tetenovatu o4 ministrskega sveta, torej zopet iz vrst negospodarskih krosov. Z?.rxd! tsga ?o zaitormiki na koaferenci izrazili mišljenje, da_ bi hflo belj® o«gcd;ti ustvaritev gospodarskega sveta, kakor sKiorii takšen gospodarski posvetovala! organ, v katerem gosDodzrski zastopniki ne bi imeli vodilne besedo.
Tržsa Boročil«
Novosadska blagovna borza (23. t m.) Turščica: bosanska, 10 vagonov tSO: banatska, april, 15 vagonov 185: ma;-junii Donava, 30 vagonov 186; banatska, Donava, vagonov 150; srernska, 5 vagonov 170; baSka, maj-Junij. 6 vagonov 150; bajka, iadia, 1. maj, 5 vagonov 1S5: banatska april, 10 vagonov 172.5; r.pr'l, ledja, 20 vagonov 180; april, Donava, 40 vagonov 150: maj, 5 vastacv i55. M o k a: baza «0s», 1.5 vagona 55S. Tendenca čvrstejEa.
DnneUka borza se kmetijske prod :k'e (22. t. m.) Valovanje tečajev na ameriških žftnlb borzah se še vedno n: končelo. Kupil] a v evropskih državah, k! so sedaj v prvi vrati iiavesase r.a prekomorske produkta, Je zaradi tega zelo nesignrua. O bodo-čom razvoju cen manjka vsaka možnost kombinacije. Na dunajskem tržiSču vlada ta teden precej prijazno razpoloženje. Notira-jo vključno bIagff\'noprome^ni davek brez carine za 100 kg v šiling h: pšenica: domača 51.50 — 52.50, madžarska s Po isja 54.51 — 55 jusoslovenska 54 — 55.50, Ro-ssfž 51^0 — 52; rž: 49 50 — 51; j e črne n: rfemač! >5 — 49; turščica: 27 — 28; oves: 41 — 42.50; pšenic ni zdro'-i: _ 91; turščni z d rob: <4 — 45; pšenična moka: dom-ea 86 — S8 madžarska 83.50 — 87, jugoslovenska 83.50 dc 8# SiUngov.
Chicaške žitna borze (22. t. m.) Pšenica: mai 155.75, julij H350, september 135.75. Rž: mai 112 50, julij 112 25, september 103.75. Tendenca čvrsta. Turščica: m*j 105 50, ju'!) 112 m pet osmink. september 112. Tendenca lahka. Oves: maj 42, julij 43 in pet osmink, september
44.30. Tendenca lahki. Toverfirae v Anglijo nespremenjene.
Celjski svinjski sejem (IS. t. m.) Dogon 130 komadov. Povprečna cena: prašiS od 6 do 7 tednov Din 90 — 140, od 8 do 9 tednov Din 140 — 180, od 9 do 12 tednov Din 300 — 230, 3 mesece stari Din 300 — 350, 6 mesecev Din 350 — 500. 7 do 8 mesecev Din 6C0 — 700. Prodanih Je bilo 30 svinj. Ponudb mnogo, cenc zmerne.
= Cbrfcrfškl kredi:!. Trgovska fn obrtniška zbornica nam poroča, da je dobila Narodna banka, podružtfca v Mariboru, poročijo. da je kontingent, dovoljen za podeljevanje obrtniikih kreditov v okolišu mariborske podružnice, že Izčrpan in da Je vse prošnje, ki bi se še vložile iz tega okoliša zavrniti.
= Unil.kacija železniških tcrl. V prometnem miniPtrstvu je izdelana, kakor smo že kratko poročsH, nova skupna tarifa, de! II. (lokalna tariia), ki bo veljala namesto danes še ve!lav*'h posebnih lokalnih tarif v podToeiih poedinlh železniških direkdj Istotako bo skoro objavljena skupna želez-niškopromerna uredba (de! I. A. tarife). Razen tega se izdelujejo izvozna tarifa, tarifa za pasivne kraje in tarifa za pospeševanje prometa naš h pomorskih luk, ki se bodo objavile Istočasno z omenjenima tarifama. Ts tarife bodo !e začasne. Temeljiti reforma tarif se bo izved'a šele ieseni, ko se bo sestal tarifski odbor.
= Dobava drv. Ekonomsko odeienje Di-tekciji državnih železnic v LJubljani prejema do 2S. t. m. ponudbe za dobavo 100X500 kilogramov bukovih drv. Pogoji so na vpogled pri omenjenemu oddenia.
= Ležišča petroleja v Alban-F ln Greli«. Preiskave ameriških inEenjerjev v Albaniji so ugotovile ležišča petroleja v Južni Albaniji, ki se razte?a:o v grško ozemlje prav do Stare Grčije.
= Gospodarska obr.DTitev Avstrije. Kakor poročajo iz Ženeve, bo gospodarska komisija Zveze narodov pričela 26. maja razpravljat! o »otpodsrski obnovi Srednje Evrope. Komisija Je povabila Avstrijo, Jugoslavijo !r. Madžarsko, da določijo svoje delegate. Na dnevnem redu sej gospodarske komisije je točka: Odprava vseh izvoznih ln uvoznih carinskih omejitev. Razprava ima cilj, da izvede gospodarsko obnovo Avstrije, ki Je potrebna glade na finančno ranacljo države. — Prt teh razpravah bo nedvomno zelo ztvahna c^-bata, ker bi Avstrija rada imeli gotove prednost: r.a račun o*t*!!h nasledstvenih držav.
= Obtok Kovčasle v Nemčiji. Po Izkaza Nemške državne banke e dns 15. t. m. se Je zmanjšal obtok novčani: v tednu pred 15. t. m. za 106.4 msHicna na 2187.7 rriJijor.a državKffc mark. obtok rentnlh bančn'h listov pa za 72.5 milijona na 1485.6 mfSjona reirtnih mark. Skupno se je torej vrnilo za 178.1 miiijona papirnatih denarnih označrric v banko.
= ČeSkostovaškl kapital v Bolgarski. Iz
Prage poročajo, da lavljajo bolgarski industrijska in finančni krog! graditev pei novih velikih ivomlc na bolgarskem ozemlju. Gre med drugim za graditev velike elektrarne, tekstilne tvorotce, ddje tvorcice za predelavo odpadkov premega. Nove tvcrr.ice sc nameravajo ustanoviti s soudeležbo češkoslovaškega kapitala.
= Nesiško-francoska gospodarska pogajanja so se zopet pričela v nedeljo. Včeraj se .ie vršila ofidjelna r'cnarna seja obeh delezadj. V nemJkih gospodtrsklh krogih so mHljenja, da sprememba irane. vlade ne bo povzročrh zavlačevanja potalani-
PremoTasfe plemenskih bikov v srezu Maribor, dero: bref»
Pri licencoranju plemenskih bikov dne
20. tn 2?. aprila !?J5. se dohBT najrtJs deči bikorejcl:
/. državne nagrade: Robič Sreeko, velepo« sestnik v Limbušu po S00 Dtn. FrnngeS Jcr« nej, posestnik v Bohovi in Pašniška zadn:« ga Lhr.bus.RuJe po 400 Din. Po 2.50 Din pa: Oskrbtništvo grofa Metin v Vrhovem do« lu. Divjak Matija, posestnik v Orehovi va« si. Jug Josip, posestnik v Rušah
11. ekrsjne r.sfrads: Oskrbtništvo Sv. Pa« vol v Limbušu 200 Din. Po 150 Din pa: Ma« ker Franc, posestnik v Dolgošah, oskrbni« itvo grofa Alberti v Limbuiu, upravitelj, stro kn. škof. cosestra »Betnara» v Rad« vanju, Jug Josip, posestnik v Rušah. Vrecl
Roza, posestnica t Zrkorcah, Blaže Matija, posestnik v Činžatu, oskrbništvo graščine Slivnice v Slivnici. Pristovnik Franc, posest«
nik v Spod. Radvanju, Dobnik Marija, po« sestnica v Rudečcm bregu 140 Din. Koma« uer Peter, posestnik v Slivnici 120 Din. — Plečico Simon, posestnik v Račah 100 Din. Po SO Din pa: Fingušt Franc, posestnik v Gorici. Cebe Herman, posestnik t Zg. Ho« či, Kac Mihael, posetnik v Razvanju.
Nagrade se naj dvignejo takoj, najkasne je pa v 8 dneh pri okrajnem zeslopu v Mat riboru, Koroška ceste 26.
ananj trdovratne in zagrizeno vrtal po načeti misli.
»Ali sem Marko ali ne? Ali bi ne kil mogoče prav tako lahko Jurij ali pa Boštjan? Ali hi ne mogel sprame. niti imerss?«
In je prišel d® zaključka, da hi ime bilo sieer drugo, toda vsa pa bi ostalo pri starem in docela nr.izpremcnjeno.
«Pa zakaj bi se sam ne izpretnenil
i imenora vred? Postal hi Peter in tu« di tsk kot Peter! Nazval bi ic Jsnez in bi se tudi sieer pojanc^?l!»
Toda komaj da je to ««-s«i d« kan« ca domislil, se je dvignilo v njem s
fanatično si'o: _ . . . . .
»Nikdar, nikdar! Zadnja m»el tetfa bi bi!a: Marko, tebe ni traba, Marico izgini! — Ne, temu nasproti Postavim jaz: Marko, ern ali bel. Marko bodri Jaz gledam s svojimi očmi m nosiu« šara s svojimi ušesi kaj kdo drug vidi in s svojimi uhlji sliši — kaj mi marl» In mu je še priilo na misel, da mor« da kdo drug bolje in več vid'*
Je že res. Toda moje to ni. Načič.tan in p.ačačkan sem s tujo robo že tako, da se dušim. Vso bom izmeta! proč, izluščil se iz rte tuie navlake — in ce Marka dozdaj ni hilo — ali p* Sa je bi'o 's pol in še manj — pa Marko bo! če jc sej vreden, ne hr nobenemu molohr. izgini* v vamp, če pa izgine, ga pa škoda ni — oa isti način bi ena«
ko moralno lahko končal z vrvjo ka^ kor Judež!»
Skoro zskriča! je zr.dnjo besede in Griži je vstal od kosti in zalajal, ka> kor bi hotel reči:
«Prav imaš. gospodar!«
Marko je potrenljal paaje^ črnuha po vratu in si mislil:
«Vendar je dobro, da imam tega psa. Vsaj vem, kod mi je hoditi, de. me epidemija ne zagrabi. Kamor moj Griži s srojim smrčkom noče, tam tu« di zame ni!»
Kar naenkrat postane pes nemiren, upre oči v vrata, kihno nekajkrat in se z gobcem ob tleh pribija vratom in zalaja.	,	.
Vrata se odpro in v sobo stopi veličastno sama komisija zdravstvene«* društva cSo!nce».
Griži js zarenčal in pokazal zobe. Marko gs je zapodil v kot, toda sam ni nič bolj vljudno sprejel gospodov. Kaj da jim pride na misel, da mu pri« naša jo kolero v hišo!
Pa je naletel! So xa natanko vzeli v roke ir. mu pokazali, kaj jo oblast. Pa uradnih oseb ne sme žviti in ali je že član «Solnca»? In kaj 5e on sploh in kako se sploh imenuje ir kaj da dela te pes tukaj, oziroma kaj dej« on?
Peter se ni posebno trudil, da jim odgovori na vsa ta vora&nla, pa ga
lEšo-r^©
23. aprila.
LJUBLJANA. (Prve številke pomenijo pov praševanja. drnge ponudbe in v oklepajih kupčiiskl zaključki.) Vrednote; 7% posojilo 61-62.5, Vojna škoda 160.5—162.5 (161.5), Celjska posojilnica 210-212.5, Ljubljanska kreditna 217—0, Merkantilna U2_127, Praštediona 0—825, Kreditni zavod 150—300, Strojne 0—135, Trbovl'e 380 —0, Vevče 100—0, Stavbna 265—2S0. — Blago: les: trami, monte 8 8 do 21/27, fco meja 0—^93; hrastovi frlri, 4 do 9 cm, 25 do 60 cm, L in H., fco meja 14!»—0: smrekovi oziroma jelovi hlodi, od 25 cm debeline naorej, fco nakMi^ns postaja 250 —0; late 34/24, dolžina 2, 2.5, 3, 3.5, 4 m media 3 m, fco nakladalna postaja, 3 vagoni (275); bukovo oglje, vilano, fco Podbrdo, 1 vagon (114); poljski pridelki: pšcnica: Rosafi, pariteta Ljubljana 0—475, Hard \Vlnter št. 2. paT. Ljubljana 0—485. a^tral-ska ico Postojna tranz. 0—460; otrobi pše-nični: debel!, pariteta Ljubljana 0—225, drobni, jutne vreče 0—193; oves, makedonski, odg., par. Ljubljana 0—330; turščica: zobati fco srernska postaj?. 0—1 So, zobata, par. LJubljana 0— 220, medjimurska, par. LJubljsna 0—236.
ZAGREB. V e i e k t i h je bil danes položaj boljši v bančnih papirjih ie bil ob nižnh tečajih r-romet prilično živahen. Tudi v J-dustrijskJh vrednotah js bil promet avah-tfejSi in so poedini papirji zabeležili porast. —V devizah se ;e tendenca dalje učvrstila in so zaključni tečaji zabeležili porast za nekoliko točk napram včerajšnjem tečajem. Blaga so bile na tržišču le zmerne količine. Narodna banka je podvzela obsežno intervencijo ter nudila blago v vseh čekih a največ v čekih na London in Nc\vyork. Promet je bil drugače prilično slab, le v devid na lta!'«o ie bi! nekoliko večji No-tlrale so devize: Dunaj 868 -888, Berlin 1474—1489. Italija izplačilo 254—237, ček 254—257. London izplačilo 297.^—3^1.5, ček 297.05—300.05, Newyork ček 61.71—62.71, Pariz 323.5—328.5, Pra-ja 183.65—186.65, Švica 1201-1211, ček 12)1—1211: valute lire 252.5—255.5; efekti: bančni: Trgo 15 16, Eskomptna 105—106, Kreditna Zagreb 10«—107. Hipo 59—59.5. Jugo 97-98, Ljubljanska kreditna 231—235, Obrtna 66—CS, Prtštedlooa 800— »05. Slavcnska 0—72: industrijski: Eksploatadja 42-45. Cereale 84 —S5 Dubrovačaka 500-525, Sečerana Osl-tek 600—615, Isrs 51—53.5. Nihag 52—53, Gutmann 383—410, Slavonija 54—55, Trbovlje 585—0, Vagon Osljek 95—100. Vevče 110—120; državni 7% posojilo 61—62, asrarne 29.5-30- Vojna škoda per kasa 161—162, obračun 161—161.5.
BEOGRAD. Tendenca v devizah čvrsta. Notirale so devize: Dunaj 877—878, Itafc-ja 255—?55 5, London 298—293.5, Newyork 0215—62.2, Pariz 324-326, Praga 184.5-185.25. Švica 1205—1206.
Cl"RIH: Beograd 8.35, Newyork 516.60, Lnndon 34.775. Pariz 26.80. Milan 21.17, Praga 15.325. Budimpešta 0.007170. Bukare« šta 2.30. Sofija 3.775. Dunaj 72.75.
TRST: Beograd 39.20 — 39.40. Dunaj 0,0338 — 0.0343, Praga 72.2) — 72.70. New« vork 24.305 — 24.425, Curih 471 — 473. d i« narji 39.10 — 39.30, 20 zlatih frankov 93 — 95.
DUNAJ: Beograd 11.405 — 11.445, Ber« lin 168.78 — 16938. Budimpešta 9S.45 — 98.85. Bukarešta 3.1825 — 3.2025. London 34.035 — 31.135, Mflan 29.19 — 29.22. vork 709.35 — 711.S5. Pariz 36.805 — 36.965, Pra«a 21.04 — 21.12, Varšava 136.20 — 136.70, Sofija 5.155 — 5.195, Curih 137.34 — 137.84.
PRAGA: Beograd 54.45. Dunaj 476.625, Rim 138.655, Nevvvork 33.775. Curih 655.
BERLIN: Beograd 6.735. Dunaj 59.075, Milan 17.22, Praga 12.435, Curih 81.19.
LONDON. Devize: Beograd 295. Dunaj 340.500. Italija 116.81, Newyork 497.5, Švica 24.77.
gospodje tudi čakali niso, temveč so takoj začeli s preiskavo.
«Aha, vi ste pisar! Ali imate zdravilo od nsšega društva?*
«Ne potrebujem ničesar, sem popol» noma zdrav!«
«Kaj?» začudeno vpraša eden izmed gospodov. Toda odgovora ni čakal, kaiti že ga pokliče njegov tovariš k mizi:	,
ciGospodje, tole pogbitc!«
In je zagrabil kup Markovih papir* je v.
«Zopet novo in bogato leglo baci« lov!»
«To je treba uničiti!*
In komisija je vse ht>o povezJa.
«Vi ste pisar,» se obrne prejšnji go« spod k Marku, »in mi imamo posla za vas. Zdravstveno društvo «Solnce» vam nalaga in daje mandat, da mu boste pisali recepte.«
«Sestavljal, 8te hoteli reči?» vpraša Marko.
«Ne, sestavljala jih bo komisija, vi jih boste samo prepisavali, stokrat, dvestokrat — drugega ne znate.«
In komisija je dostojanstveno od« sla.
Pisar Marko ln niegov pes sta brez
sledu izfiinila in vse poizvedovanje jc ostalo brez uspeha.
nadsvetnik dr. Pavel Skaberae 100 Dir, svetnik dr. Janša 100 Din; dr. Salberger, Ljutomer 100 Dtn; neimenovan 100 Din, L Rus 10 Din.
Šport
Službene objave LLAP
(Kazenska sekcija, iz seje 23. t m.)
Pozivajo se klubi: Lask, S. K. Ilirija ir. T. K D. Atena. da čimpreje predložijo po dve sliki in verificijske tiskovine za prijavlje« ne hazena.šice. Tiskovine dobijo pri podsa. vezni fclagajniiarki gej. Pajničevi.
Opozarjamo vse klube, člane harena sek« cije LLAP, da veljavo od 19. aprila sledeče spremembo v hazena«pravllih J LAS., in si« ccr glasom sklepa JLAS. od 15. aprila t. L
1.)	Kazenski strel 6 m (šestmetrovka) se strelja iz daljave 5 (pet) metrov.
2.)	Pri izvajanju strela iz kota (komer) mora ena igralka obrambene stranke oditi iz obrambnega polja in se sme vrniti šele po žvižgu sodnika. Igralka, ki odide iz ob' i-ambntga polja, mora preiti v napadalno ali srednje polje.
Verificira se prvenstvena tekma Ilirija Atena 6 : 2 (3 : 1) z dne 19. IV. 1925.
LLAP. sprejme ponudbo JLAS « hazeo ske sekrije za odigranje medmestne haze= na tekma Praga : Ljubljana ali Brno : Ljubljana v mesecu juniju. Prvenstvena tekma Atena : Hermes, dne 5. t. m. se verifidra za Ateno 6 : 0 in ne. kakor je bilo pomo= toma javljeno s 3 : 0, in to glasom občegs pravilnika JLAS.«HS.
Odobri se po hazena?referentu predlaga« na postava bazenskega tirna Ljubljane, ki i<ira reprezentančno tekmo proti Zagrebu 26. t. m. Ta postava je sledeča:
Krisch Bahv (Ilirija). Zanner Frida (Ate< pa). Oman Anica (Ilirija). Zupančič Helena Fanei (vse Ilirija): rezerve: Cerne Olga (A.) fA^ena), Legan Zofi, Petan Vida, Bernik \Vider Pavla (II.), Petrič Marta (Atena). Potni maršal: ga. Pajničeva; službeni pod) savezni odbornik: g. hazena»referent Sancin D. Odhod ▼ nedeljo ob 5.28. uri z osebnim vlakom.
Podvlje »e S. K. Ilirija, da stavi na raz« polago LLAP.«HS. proti potrdilu ra to tek.-mo zelena krila m bele svitre. T. K. D. Ate« na pa bele bluze. Vsak igralka mora pri< nesti seboj čevlje ln črne hlačke.
Vzame se na znanje dogovorna odgodv tev prv. tekme Hermes : Ilirija in »e od; igranje iste določi na 17. maja — igrišče T. K. D. Atena, kakor je bilo to že prvotno
Izžrebano.	Tajnik.
«
Danes ▼ petek ob 18. uri trening repre« zentance. — Treninga se morajo udeležiti gdč. Krisch. Zanner, Oman, Zupančič, Bcr* nik, Petan, Legan, Černe, NViedcr, Jezen šek. Petrič Marta, Hillc.Tanf«, Privšek, Jer* mel Milena in Sonja in Erbežnik.
Proti onim, ki se ne bi uddežite treninga, se bo postopalo v smislu § 19. pravS. — Hazena referent
Sokol
Sokolsko druStvo v Višnji gori. I. Izkaz prispevkov, ki jih !s nabral društveni starosta br. A. Zevn-ik med prijatelji in znanci za nabavo te'ovadnega orodja !n drugih potrebščin društva. Darovali so: po 200 Din: notar Anton Zevnlk v Višnji gori. po 100 Din: Itnac Trbian v Višnji gori (zbirka). Leopold Granfe'd. Marica Kbb-tič. Ljubljanska kreditna bsnka v Ljublja-n', Er. Skrsbar v Višnji g~ri po 75 Din: J. (zbirka), po 50 Din: dr. Zdolš-k v B"tži-csh. po 40 Din: Turkovi v Višnji gori, po 25 Din: dr. Klmovec v Mariboru, P. v P.. po 20 Din: Ignac Bregar v Višnji gori. Tih. Jenko, M lko Krnpfž v LJubljani, A Z. v V, po 10 Din: dr. Ccšark r Mokronogu. Aleksander Krlžman, Vinko Okorn, Jos.p. Oset Fratic Pajk, Rudolf Pa)k. Robert Vidmar. Višnjan. Ivan Zagorc. Anton Zupančič v Višnji gori. po 5 Din: Milan Defar v V.šnj. gori. 10 Din obresti. ostaJih 10.485.65 Din v poravnavo dosedanjih računov je založil, oziroma kril br. starosta. - Hvala darovalcem! Zdravo! — Odbor.
Godba na pihzle Sokola I. Vse člane obveščajn, da se vrši v nedelj^ dna 26. t m popo'dne pešizlet odseka. Zbiral šče ob pol 2. uri na Taboru. - Kspe-mk.
Za Turkov skled za Tabor so J rovll: neimenovan! bančni zavod 5000 Din: veletrgovina Niklsbaher in Smrkolj l'>00 D n; Zane Miklauc 250 Din; dvorni svetnk dr Mara 20« Din; »avcateli Kxoiw Din;
tz sekcije Zbora nogometnih sodnikov. (Službeno.) Danes ▼ petek ob 19. uri važen sestanek nogometnih sodnikov v kavami »Evropa«. Naj>rošajo so vsi sodnik:, da se sestanka zaneslijo udeleže. — Tajnik
Ljubljana : Celovec. Ker je koroški podsavez sprejel pogoje ca tekmo Ljubijo« na : Celovec, se ta tekma vrši prihodnjo nedeljo v Celovcu. Reprezentančno moštvo Ljubljane bo sestavljeno iz igralcev Ilirije. V tem moštvu bosta tudi ie igrala Poduje ta Scgcr. Moštvo se odpelje r Celovec v nedeljo dopoldne.
Ilirije : Concordie, Zagreb. V nedeljo. 26. t m. abso!vira priznano izvrstno juni« orsko moštvo Ilirije prijateljsko tekmo e juniorji zagrebške Concordije, najboljšim juniorskim moštvom ▼ Zagrebu. Obe mo« štvi sta v tehničnem odru na odlični stop« rji in sposobni igrati pravcati propagand* ni nogomet. Nekatere podrobnosti §e objavimo. Tekma se prične ob pol 16. uri ca prostoru Ilirije.
Zagreb : Beograd. Namesto tekme .Tu» foalavija : Turčija se vrši v nedeljo v Zagrebu tekma med reprezentancama zagreb; škega in beograjskega podsaveza. Zagreb« ško moštvo je sestavljeno nastopno: Mihe!« čič (Gradj.) . Vrhančič, Pažur (oba Cone.) Hitrec. Mantler. Remcc (vsi Gradj.) « Pere! (Cone.), Sivak (Sparta), Benčič (Cone.), Je« ren (Hašk). Pavelič R (Cone.). — Zagreb« iki listi niso bogve kaj zadovoljni s posta« vo ter povdarjajo, da bo beograjsko mo« štvo zelo močno, ker sta Jugoslavija in BSK momentano t rolo dobri formi.
Kolesarski podsavez Slovenije. Danes v petek ob 8. uri se vrši seja upravnega od« bora Kolesarskega podsaveza Slovenije v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet«. Prosijo se vsi odborniki, da se seje točna udeleže. — Tajnik I.
Jadran : Primorje. V nedeljo dne 26. t. m. sc vrši na igrišču Primorja važna prven« stvena tekma med navedenima kluboma. Jad-an, ki je letos vsled odhoda nekaterih igralcev k vojakom v zadnjih tekmah po« pustil, je svoje vrste dobro ojačfl z novimi močmi, vsled česar je pričakovati zanimi« vega boja. Tekma prične ob 16 30. Ob 15. uri nastopita rezervni moštvi obeh klubov.
Uruguayci zopet premagani. Svoj čas smo že poročali o prvem porazu, ki ga je Sp. C. Nackmal Mantevidco doživel v Bar« celoni od F C. Europa i 0 : 1. Vendar pa so južnoameriški nogometaši nastopili pri tej tekmi deloma z rezervami. Na veliko« nočni pondeljek pa je moralo njihovo mo« štro kloniti kombiniranemu moštvu F. C Europa « F. C Barcelona. Čeprav bi bili Spanci postavili lahko še boljše moštvo, Je bila njihova zmaga 4 : 2 docela upravičena. Sodnik jc zelo blagohotno postopal a Uru« guavei.
Ederle in Wainarright, znani ameriški plavačid nameravata avgista meseca na« praviti poizkus, da bi preplavali Canal la Mancbe. 2e sedaj v Floridi in Nowvorkw pridno trenirati
Velikonočna križanka »Jutra"
Križanko so dalje pravilno rešili in lizpolnili pogoje našega razpisa:
Iz Cel;a:
Jerln Milka, Saraoner Jože, Weixler Leo-Ifold, Uržič Slavko, Zupančič Ivan, Pfbrovc I Anton. Cerlini Marian, Vičaf Tatjana, Flori. Lnčič Helena, Belin Terezija, Pevec Bojan, Ipertot Karel, Tovornik Franc, Stor Ivan, I Svetina Lavica, Uzar Mara, Grešak Mirko, IgTvar Lojzka, Cesar Avrelii, E*el Boris, |Exe! Silva. Krulc Ivan. dr. Hra&ovec Milko I Pilipllč Marica, Starš Zora, Jeretina Ana, Iftetnar Janez, Stermecki Nada, Fink Ana, haveičina An«, Cerne Milan, Korent Tonč-lia, Kokot Riko, Stegu Stanko, Stegu Nande, lfrece Boleslav, Brezar Ema, Frece Sonja, Ictegu Milan, Pere Karel, Jerala Boža, Hren I Viktor, Umek Karel, Rihteršič Boris, Barle [Drago. Schmldt Drago, Hudeiist Vinko, Smid I Mirko, Strmšek Slavko, Novak Josip, Ja-|vomik Jože, Premik Franjo, Hrabalek VoJ-l,th Brlnar Miran, Kramar Pavla. Roš K. I geiiwab Marta. Raič Dušan, Stebcik Ivaa, I jone MIlan, Cerne Drago, černej Božidar, Isabkar Mara, Mtiller Zvonko, Pilgranj Via-Idimir, Anžlovar Viktor, Cul k Boitdar, Je-l(!retič Rudolf, Vrečko Anton, Kavči« Sreč-|io, LukašiC Ivo, Dereanl Milena, Knez Da-|TOrin, Grobelnik Tonče. Žnidarič Jožica, Izorlio Eiza, Tratnik MU a, Vizjak Stefi. I »mM Angela, Ptrkovlč Sonja, Prelan Pavla, i Hebctr MaTija, KmecelJ Sabina. Vldali Jo. IjSo, Simoniftek Ida, Rosina Miro, Anderiii I ?arel, Perovšek Miran, Likar Marica, Wu. |d!er Fanči, Gaberc Miilan, Gradišnik Magija, čop Jelka, Kokot Blanka. Brodar Vll-|ša! Jelen Stanislava, Sadar Marica, Prekor-1 sek Ivan, Soline Pavla, Jug Mira, Cepin IKraajo, dr. Nikola A. von Engelhardt. Mir. laiS Hana, Safielj Gregor. Omerza Matija, Ijosek Marija, Ahčnn Glza, Juhart Jože, I Božič Stanko. Božič Zvonlmir, Predaa Kri. I »ta, Filipi« Ivan.
I Božič Milka, Florjančič Marica, Fiorjan-[#<! Slava, Gobe« Svetlo, Laharnar Gustav, Isernec Elsa, Zore Vida, Majaron Ludvik, |Wsar Franjo, VrabiC Mira, LavrenčlC Bo. I ris, Likar Ivan, Oorlnšek H„ Koser Albert, ILrpoM Irtna, Dobrajc Alblu, Wagner Ton'.. I ca, Pogačnik Janko, Mazgon DuSan, Srno. Irršnik Dušan, Jelen Viktor, Zaloinlk Igo, iFlorijanC!« Iro, Za vodnik AloJzU. Gertanc I Milko, Založnik Nada, Založnik Vera, Me-|g!ič Mirko, Zalekar Srečko.
Iz Ptujas
Forekar Zvonko, Kotnik Marjan, PavSlč I fvan, Tancig Branko. Matevžič Franlca, Su-|i)ič Milan. Fabjan Marija Ferlan Tomaž, Se-Istan Dušan, Jereb Dušan. Jamšek Stanko, I Omerzn Jelisava. Hlebec Ernest, Veselko [ franjo, dr. Trauner VI^Mr, Vončina Ivo, I Toblas Branko, Horvat Ivo. Jereb Drago. I Jarc Franc, PopovK Niko, Prime Albert Ll-[kar Janko, Šalamun Mimica, Kosi Manica, I Cilenšek Marija, Pajman Miroslav, Barle [Alojz, Repič Anica, Komac Slavo, Zajžek ] Matevž, Pučko Matija.
Iz Zagreba:
Praznik Ivan, Zupančič Franjo, Urššč Jo-J {«, SkerlavaJ Ciril, Vargazon Dušan, Pita I Vlado, Turin Gustav. Robida Franjo, Reške 1 Mara, Logar Ante. Pire Franc, Šolar Ne-Ivenka, čeme Marinka, Svajgar Drago,
ZdoiSek Ivan. Kocjan Vinko. Ponlkvar Ton-čl, Borovec Miroslav, Karlln Mirko, Prah Ivan, Ogrizek Srečko, Rsjec Vladislav. Hren Vilko, Štepec Slavko (Greda pri Staku) Je-zoviek Milica (Samobor).
Iz Beograda:
Brus Lavoslav, Dolničar Ivanka, Zlatnar Rina. Presker Angela, Bolite Zvonko, Jug Ana. Cesar Ivo, Habjan Betka. Keržin Ivan VoŠnar Pavle, Mladič Franc, Mačkovšek Fr Selan Janez, Fatnr Franc, Dolinar Josip.
Iz ostale Jugoslavije izven Slovenije
(Jotabovec: štefe Franjo, Klajnšek Anton
—	Drvar t Bo-nl: Korošec Leo. — Ka-kanj v Bosni: Zuder Makso. — Sarajevo; Ozmec France, ZemljlC Anton. Flelss Franjo, Tomažič Marija, Orosel Franjo. — Otok Krk: Zorzut Slavlca. — Hvar: Dul-čič Jakob. — Split: Lavš Julček In N?d:ca.
—	Slbenik: Skallckv Bruno. — VrpoIIe: J. K. — Gruž: Vaida Branko, Saimič Sava. Rausch Prane, Skvarča LJudevit. — Dubrovnik: P. I. Miiser. — Zetnun: Pretnar Josip Poč Clfl, PeČnik Anton, Premrov-Premcrsteln Vera Stein Ana. — Sabotca: Kolbe Franjo Amon I., Kisel Franjo. — Novi Sad: Šušteršlč Ivo, Sušnelj Mirko, Kraut Marijan, Gingantaj Vladimir. — Bač-ka Topola: Ovtrata Franjo, Macarol Josip.
—	Sombor: Kolar Manica, Krrvač Fran. — Pančevo: Kumer Lolze. — Boli Manasflr: Leskovec Matija. — Vršac: Rozman Čiri.
—	Prlzren: Semič Trajko. — Velcs Čuden Fratijo. — Kumanovo: Ravuter Marija — Niš: Barle Alojz. ~ Nlkšlč v Črni gori: Zu pan Ljubo.
Iz inozemstva:
ČEŠKOSLOVAŠKA: Praga: Rus Jože.
—	Brno: Bloudek Lev, Obereigner Miloš. AVSTRIJA: Gradec: Pire Danilo, Domi-
celj Aleksander. — Dana}: Kodela Matija, Dolenc Vladimir. — ŠmlhelJ nad Pl berkom: Planteu Franc. — Žetinci pri Radgoni: Kovač Štefan,
ITALIJA: Gorica: Tivan Brtmo Mašera Boris. — Postojna: Vencajz Ivan, Sever Mica, Brlnšek Tatjana, Narodna Članica.
—	Presek: črepinko Llčl. — Idrija: LapaJ-ne Arrton. — Ajdovščina: Surk Joža, Ke-nlč Joža. — Tolmin: Bevk Joža. — Orchek: Križaj Anton, Karbič Ivan, Starman Fran, Kenič Ivan.
FRANCIJA: Al* en Prover.ce: Plerr« Martine.
Iz mariborske oblasti
LJUTOMER: Stojan Sonja, Bauhart Jan, Ču!k Leja, Senčar Jakob. Trcbel Joško, Kukovec Saša in Sonja, Pogrinc Fini, Sto-par Ivan. Zelinkova Darinka.
BREŽICE: Piigram Sla\ko, Žagar MIJo, Novak Cena, Hudeli^ Anica, dr. Hudtflst, Narad Marija, Aberhar Vladimir, Vrenko Erih Musiš M'mi (Pristava), Blaževlč Er-vin, Kolar Franc, Ravbar Ciril (Stara vas), Dernač Jakob (Artiče), Janežlč Kari (Sara vas), Jerše Jožek, Zevnik Tončka, čer-nelč Stanko (Artiče), Tomlnc Avgust (Globoko). Zorčič Zlaira (Dobo'.^).
ROGAŠKA SLATINA: Dr. Kolterer Fr.. Predan Rudolf, FerleŽ Anica, Požar Rafa-
el, Artenak Štefka, Melttelt Atrtonflt, Ju-
vanc Albin, Slcjko Ema, Drofenlk Kari, Hlavač Aleksander. Frettl Irena. JekK SL
ROGATEC: Sek'rnik Srečko, Obertmner Franc, Pen Marica, Sektrnik Srečko.
ŠMARJE PRI JELŠAH: Lovrec Zinka, Fink Tone, Debelak Dora. Sašel Rezi. dr. Šašel Josip. Vodopivec Leopoldlna, Sumer Hinko, Rebula Miroslav.
ZIDANI MOST: Rettinger Mirko, Jasrifi Helena. Likar Vika, Selevšek Franct. No-vak Martin. Ctnperman Josip. Vlhtellč Roman, Uran Ivan Brinovec Alojzij. Rebec Ivan. Sternlša Jožica. Baša Stanka.
SEVNICA: Vlvod Bogdan. Vivod Vido-sava. Vivod MInka, Vivod Rado. Schweiger Ljudmila. Donau Viljem, šrlbar Makslm, Valsnt Antonija, Cvetko A'ojz, Juvanec Stana, Kunšek Ivan, C:mper5ek Roza, An-drelCič Fran.
LAŠKO: Herlah Josip, Korošec h-an. Drobnič Nina, Pratmsels "'ari In Alo|t, Stre kelj Nevenka. Kokol Herbcrt. Šsško Marija. Bajda Polda, Upen-k Saša, Kokol Adolf, Kokol Franc, Mastnak Marica.
Dopisi
MOSTE. Krajevna organizacija JDS v
Mostah priredi v nedeljo dne 26. aprila Iz-let članstva v Šmartno ob Savi in družabni s&stanek v gostilni pri «Tinčku». Zb rall-šče ob pol 3. ur| popoldne pred kemično tovarno na Sclu. Iilet se vrli le v slučaju lepega vremena.
D. M. V POLJU. Še nekaj o morali naših klerikalcev. Nekateri tukajšnjih Orlov, ki so golili tud! tamburanie, so se po odstopu 'z Orlovskega društva rdružill v samostojno društvo «M'adika», to pa kar po domače, brez oblastnega dovoljenja ln pravil. Naši klerikalci boječ se. da se ne bi Mladikovel ponudili v sokolski tamburaški odsek, so si izmislil' sledeči trik. Naznanili so srez. poglavarstvu, da se je snovalo društvo .Mladika«, da le lavno nastopilo v gostilni Kajne na Vevčah brez rblasfne-ga dovoljenja in da de'a s tem Sokolske-mti društvu zgago. Podpisali pa jo ovadbo 2 _ Sokol Vevče. Kako moralno vrednost •malo ti Iludie se vidi Iz njih dejanj. Mla-d kovcem ie pa le čestitati, da so >6 izognili ljudem, kl so zahrbtni
GOR. LOGATEC. Sokolfko draStvo v Gor. Logatcu proslavi v nedeljo dne 26. aprila ob pol 8. uri zvečer v prostorih brata Fr. Lenassija 73-letnico predsedn'ka ČSR T. G. Ma»aryka s sledečim sporedom 1.) Himna «Kdc domov mul«. 2.) Predavanje o T. G. Masaryku. 3.) Telovadna aka demija, pri kameri sodelujejo vsi odde'ki Sokola. Ker Je spored proslave prav zanl-miv, je pričakovati, da se le udeleže tudi gostje Iz okolice. Pretečem) nedeljo le predava! gosp. srezkl referent Pr. Merljak o •Spominih te svetovne vojne«. Predavanju Je sledilo v obilnem Številu »brano občinstvo z velikim zanimanjem.
RADOMLJE. Preteklo nedello Je uprizori domžalski Sokol v tukalšnlj sokolskl dvo rani dramo »Na Pologu«. Igralci so v obče prav dobro rešiti svoje vloge in občinstvo je z zanlmanlem sledilo p-izorom. Udeležba je bila sicer nekaj bo'iša kot zadnjič, vendar bi bilo žel-ti, da bi prijatelji Sokol-stva z večjo vnemo posečali predstave.
Domlalslrenm Sokolu, fc se Je tako vestno pripravil za Igro. kličemo: »Kmalu zopet aa svidenle!«
STRAŽISČE PRI KRANJU. Na leljo ob-člnstvi ponovi sokolski oder ie enkrat • Morle«. dramo v štirih dejanllh. v nedeljo dne 26. april« ob 4. uri popoldne. Iz prijaznosti sodeluje orkester Narodne čitalnice v Kranju. K obilni udeležbi vabi odbor
RADOVLJICA. Sokolsko društvo v Radovljici ponovi prihodnjo nedeljo dne 25. aprila ob pol 4. uri popoldne komed-jc •Vdova Rošlnka*.	237
KRŠKO. Minulo nedeljo !e priredil kršk' orkester koncert z teplm »poreden potpn-rijev iz oper: Carmen, Pkova dama, But-terfljr, Travl3ta ln Bolfejevo uverturo .Ciganka«. Vsled težkega programa Je bilo proizvajanje prav slabo. Zlasti ansambel Je b"l zabrisan In soli rtso niti od daleč zadoščali. Da o nijanslranjn Bi bilo govora, se razume. Taki koncerti so pač odveč. Prihodnjič kal bollšera.
ZG. L02NICA PR! ŽALCU. Dne 28. junija bo blagoslovitev, oziroma otvoritev novega Gasilnega doma s službo božjo n» prostem. Tovariška kakor druga druStva se naprošalo, da na ta dan ne prlrejnjo nobeni prireditev. Spored bo objavljen r pravem času.
POLZELA - BRASLOVČE. Občn! tbor krajevne organizacije SDS ra Polzelo In Braslovče se vrši v nedello dne 26. t. m ob 3. url popoldne v fo» ilrt roso. Piavca. Somišljeniki, ude'ežlte se polnoštcvilno.
VRANSKO. Obrtna z?druga oblačilnih strok na Vranskem Je poktanlla dne 19. t m. sedlarskemu mojstru Ant. Ottenschl5ger-Ju za njegove zasluge za obrtniški stan v navzočnost! župana, občinskih odbornikov in Številnih članov zadruge častno diplomo. Pri tej priliki se mu le predsednik novn ustanovljene zadruse Iskreno zahvali! za njegovo nad 37-letno nesebčno delovanj kot predsednik prejšnje kolektivne zadruge. Imenom občine mu je čes ltal e. župan Zadruga se spominja pri tej prilik! tudi svojega marljivega zaupnika g. Pikla Iz Bra slovč In mu Izreka najtoplejšo zahvali.
SLOV. BISTRICA. V nedeljo dne 25. t m. se vrši kmečki shod In sicer d^oldne v Slov. Bistrici popoldne pa na črešnjevcu. Predaval bo g. Ivan Škrlec kmet v VIČanih pri Vel nedelji o naprednem kmetovanju Pridite na shod možje ti žene. stari in mladi vsi ki se zanimate za napredno kmetovanje!
Carl Sternhelm: Oscar Wilde
Sternheim ie v svoji nainovejšl drami «Oscar Wilde». ki io Igrajo te dni na «D. Theater. v Beriinu. oosegel v zadnia poglavja angleške literature in moralne zgodovine. Vendar pa Je šel še globje. hotel ie prav do dna razkriti seksualno uganko nesrečnega pesnika O. Wilda. ki mu je pred in po famoz-nem procesu enako velik ko človek In pesnik. Zivljenjeolsne posameznosti je posnel \z Frank Harrisove knjige, citate in d'kcljo pa iz vseh del nesmrtnega pesnika.
V drami igraio samo moskJ. nredvsem Borsie. mladi Douglas in Wildov prija-teli. mali pariški mušketir, kateremu je Wi!de tik pred smrtjo podaril kolo. Glavni igralec, kl predstavlja biseksu-
ixiJULiJULUJLiJULt £'rrrra
S hrastaliklm prsintm praškom prati pomeni vas trud la
napor progasti. i«*
nnninncni
oc
JC
elnega pesnika, ie igral z gracijo in pre-prlčevalnostjo ter je pokazal svojega junaka kot duhovitega rabavliača. perverznega površneža. ciničnega aristo-krata ln ponosnega pesnika. Ves Čas pa je bil resničen in življenjski. Ravno nie-govi kreaciji pripisujejo, da je delo tako si!a'no uspelo.	. _
Kajti občinstvo je bilo navdušeno. Bali so se ramreč. da Pride do gledališkega škandala. Vendar pa ni bilo nig hudega, kajti seksualni snob je hotel pokazati, da tudi o tem nekai razuma, prizadeti oa so se smehljali ker te bolne ljubezni ni mogoče na odru pred-stavFatL če so Igralci normalni in j* "« občutijo. In tako ie tudi prav.
Uvoz muh v Ameriko
Bliža se poletje in z njim doba muk. Pri nas smatramo muho za nrenašalko nesnage in bolezni, zato skriva dobra gospodinia ored muhami »voio posodo v kuhinji. Toda nekoliko drugače nego mi Fvropejcl mlsliio o nruhl Američani. Oni Imaio muho 7* koristno živalco — tako vsaj trdi veliki dnevnik «Mor-ning Post».
Američani, kl so tako ljubosumni na svojo deželo, na tisoče oa Jih še oriča-tujca. kl se priseli k niim. posebno dovoljenje. so sklenili, da bodo importi-rali muhe kar brez potnega dovoljenja. Nekoliko tisoč muh so že spravili v svojo deželo, na tisoče ni jih še priča« kuieio in so poslali ponie cele tri eks-oedicije. kl so odšle na Japonsko, v Kitajsko ln Rusijo.
Seveda niso te muhe. po katere s* poslali Američani, navadne in vsakdanje muhe. temveč muhe. ki so smrtne sovražnice nekega mrčesa temnozlat* barve, ki dela velikansko škodo na sadnem drevju v Ameriki. Američani s® zvedeli, da preprečujejo laoonske muhe ugonabilanie sadnega drevja in da so zelo koristne tudi drugim posevkom. Da bi ubranili svoja sadna drevesa, žita in povrtnino. so Imnortlrall doslej 2e okolu 50.000 japonskih muh in izkazujejo tem živalicam naravnost neveriet-ne usluge. Zavoljo teh muh se morajo držati Američani posebnih predpisov; pospeševati morajo njihovo razolojeva-nje ln jih morajo trpeti, tudi če so jim drugače neprijetne. To pa naibrže ne bo traialo dolgo, kajti mano je. da Izleže vsaka muha neštevilno jajčec, potom katerih se plodi zarod v neizmernem obregu dalje.
Američani torej ne uvažajo japonskih muh iz kakih Idealnih naeibov, temveč iz pravcatega samoljubia in so torej, tudi kar se tiče muh. kakor pravi nlt-hovo staro vodilno geslo, zvesti samim sebi.
Izdajatelj in latfnik: «Konzorcij *Jutn»,
Odgovorni urednik: Fran Brozovii.
Ti»k Narodna tiskarna v Ljubljani.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda £0 par. Najmanjši znesek Din 5--%
Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši znesek Din iO -s
Pekarno
|»l>tOT>ta . 1. irsjsm. Lrpn I Mofaost, »talni 0'1jeraal-I ci. prosto *»irmmne, ^oro-I ri pri-lnlrk. C»n» unerns. I— VpraSati pri poiiininiH | .Jntra. r Maribora. 9241
M'zarstvo
I • »trojnim obratom in i I »'likim frro*torom. M rr<>-I Jl. ©,Ma v najem, f-ent. I'« sprajm« td'li itr«*ahnlk. Ilstotjni «e j»ro'» tali ko-l»i'liO oro-lje. Naslov pore i »prava cjutra».	90PB
Sprejmem deklico
utaro ort 14 let naprej ♦ »ln?bo. Naslov pove tinr. .Jutra*.
I Tffleht^f pomočn!k
■ HoVo irnrinn, .e nprpT*ne v l.i—rm	Sto-
|»pri)e ronn,n»e oo't Šifro |tTawtn!k« na op?. «jB*ra. "	SOM
ItrPE-n. polten ter popolne-lira v .vo]i Ftrokl. .e Iti^nj f^ejme. — Anton |2ohor, owličafi]». Krani.
«K5
Dobra ktiii^ricr«
j M ipravlja tn<'i .tnisa |'»!n, «e .prejme k ('mlini I' n-eb PlKfa po do-OTom IT hi;| pole- nje le cn.i jilusinja. Ponipib« »a «r» I «Jrtra> pod «Pobf»
I ii'i».	K"®
Trg. vn'enca
I ipr •; m » tvr.tka tehnlfne I »rok- Ponoilbe le Itlte"-lf^tnili de!kov no,) m.ifko I n oprav« «J»*"v
TTčenec
I »a Hlnf-v-lf-irako obrt — I« taho' sore^me. — N*«le» I pi Po-'niinici »Jatra. I 'arrboni.
J Spojnega delavca
I k F-"..irr"eMnl. »pretne^a I 'i ery,aobne-i ra rarna mi-ljf-'«a d-M. .prejme takoj I "okola, Zagreb. Miramar-14« eetta 18.	9
Spretno nntakrrico
spreime t 15. majem hotel «0raii» na Bledu. 917S
Kuharico In sobarico
kl ma Šivati ln perilo prati, ISfem ta fino hi$o v Z&-irrebn. Znanje nem"kepa je-lika se lell. Pontj ibe naj se po?l'e1o na veleindoftri-jalra Rlehard Alberti. Za-7'eb. Tuikaaa* 18 r, vila Alberti.	9231
Provlzljske potnike
("prejmemo. — PonnHbe na n|«avo <.lntr»» pod »nafko .Provizija*.	S®43
Kontoristinjo
perfektno v eloveneki. nemški in po molnofti v erbo-brv. korespondenci. nemSkl stenografiji in Ktrojeplfju. jsjb vofja tovarna n« de-ieli blizu LJubljane. Pla«a dobra, etanovanje v tovarni. Ka«top po do-ovon — Ponadl,e na npravo «J'itra. pod »Pertektn« kontori'ti-njs«	9301
Krojršk! pomočnik
se sprejme takoj. Kasiov v opravi .Jatra*.	9BW
Provlzljske potnike
sprejmemo. — Ponudbe pod šifro .Provltljs« u »pravo .Jntra*.	8943
Služkinja
ki mora tnali tudi kubatl. •k i'fh za ukojiei na-top Naslov pev« nor. »Jutra* 9188
Natakarica
pridna In poMena, ki tni teli nekoliko I i v a t I. » sprejm« takoj »a gostilno na deželi. — Naslov pove aprava »Jntra*. 91*0
Črko hi 4tkeracl]ak«gm
slikarja
■a emajlno indortrljo. w takoj »preime. RaalOv pove oprava »Jutra«.	9179
Hotelsko kuharico
prvovrstno, »prejme « 15.
kajca hotal «Owda, BlerL

(iSielo)
Trgovski potnik
ki potuje redno f0 "li -lrlavi, dobro uveden, Je knko Mstopetvo iioijub-ne stroke — Ponudbe pod »Uriava* na upr. »Jutra..
9122
Trg. pomočnik
»pecerist — 2eli si(remeniti sluZbo v kako večio trgovino v mestu ali na deiell — NaMop po doROvoru. — Ponudbe na upravo »Jutra* ped iilro »Zanesljiv 42H1*.
8985
Uradnik
I dveletno ptakso. abtol vent drl dvoratredne tre Sole, iWe pnmerne-a mesta - Or« tudi na deielo. — Ponudbe na upravo »Jn(r«. lifro »St. G.». E5fiS
Potnik
»tarella mo«. »pelja« po
Sloveniji In Hrvatski, »ell premeniti sluibo proti tlkoni plaei In dnevnieam — Ponudbe pod »Potnik fl*» n« upravo »Jutra*.	9191
Prodajalka
dobra mo t, bi rada menila mesto. Gre tn<t| kot bla-ainHarka — najraje v Ljubljano. Ponudbe naj »e |»>Sljeio oa oprav« »Jutra* pod »St. 100/J*. 9190
Oženjen oskrbnik
navajen vseh kmetljskh del, tel) slutbo na manjšem posestva. Naaiov peve upr. »Jutra*.
Kajnftja eena hi najvetla r.a'o-a raznih vrst dvo koles, pnevmatike In delov Prodaja na obrok«, eenikl f tanko Tribnna F B L. tovarn, dvokoles io otro-«klb -oti!kov. Ljubljana. Karl«vika enta »te*. 4 138
Štedilnik
star, t-leieti, te proda. — Ponudbo ra oprav« »jutra* pod »W. T.«.	919S
Kontoristinja
a polletno (»rakso in dobrimi spričevali, iSf« mesta Ponudbe na upr-vo »Jutra, pod »naik* »Zaotaa 43<'(U. 1	K39
Izurjena Šivilja
jre pO hitoh Naslov pove uprava »Jutra«.	9214
Kot sluga
ali a e J n I « u v a j. ilFem sluJ.be. Grem tudi ta koti-jata v mestu ali na deleli Ponudbe na nftravo »Jntra* pod iilro »Trctaost 43",7..
9207
Šoler
dober mehanik. Seli premeniti dosedanje mesto, eveat. tudi itven Slovenije. — Ponudbe aa uprav« »Jatra«
red *S*tw» »o4
Steklenice
ratllfne, «d oesilnke d« 1 In pol. veflo mnotlno, prodam. Pono lhe [,od »Nitka eena* na upravo »Jutra*.
9158
Bukovih debel
lepih ravnih. S—4 m dolrlh in 2S—fiO eai debelih, prodam 2<*i ms — Kalin pove aprava »Jotra*.	9109
Starinska kredenca
ia vet rina, » »kupni vrednosti 181*0 Plo. ee proda za 7'difl Din v Bolni dolini prt Ljubljani It. 28. eesta V 9167
Vsled preselitve
se moda oprema ta i »oM
In kuhinjo, po telo «*»dnl eeni. Tndi stanovanj« na raitola-o. — Naslov pove oprava »Jntra*.	9118
Svinjsko mast
Ciste domačo, v lastni topilnici topljeno. Irram »tal* ne v talocf. NtJnUJe dnevne eene. Cenj. naročila na tvrdko J. Po po vit, Llolt Ijana.	8928
Vrtnice
nitke 1» visokodebeln«. »at-llčnih barv ft Imeni!. I«, (raster ta plotove, satere-klre (1 m visoke), ratno-vrstne trajale« ia letne cvetlice, priporoča lvaa 3 I m e 9 e. trgovski vrtnar. LJabUaaa, Gradliče 12 8725
Srebrne krone
s« po najvišji retd k«p«.
jejo Ponudbe pod tnačk« »Krone« aa apr. »Jutra*.
87t»T
K ■ p 1 ■ večjo aaaeUo«
pivskih steklenic
(pol litrskih) • patentno t»-poro. bret tnanike. ali pa na tamalek. Ponudbe na apravo »Jutra« pod Htro »SteUieaice«.	92S4
Trgovina
rarae^a bla-a. »e pod lastno ceno odda. fcaalov pove uprava .Jetra*.	9047
Trgovina
( meianlm blagon aa de-lell, primerna ra lecsko. se • stanovanjem, a rod r. o odda. Ponudb« u »prav« »Jutra« pod »8. L. 43S2*.
»217
Opremljeno ;cbo
a posebnim vhodom, lile ta ukol takoaski |<ir hret otrok. Ponntbe aa anrav« »Jntra* pod U!r« »Ml-na stranka 4802*.	9"7l
[tadi selitve a e p r « d a dobro ohranjen
klavir
(Flaalno) ta 4009 Dia tal
moško kolo
.TNIrkopp* ta IOO0 Dia. — »»slu« s. itv« » upravi .Jutra* ali v trafiki Plat u Dunajski eesti lu*. IS
Kovaško orodle
kompletna ta tri delavne moči la »troj ta konj« stri-čl. »e proda — Interesenti si' lahko otleda}« n« Vrh.
■IU, Podlipaka emf ^K.
Natsl mlsoaktia I«
klj«la»alčaitk«i»
orodja
le pMeai proda, na apr. »Jatra« pod
Ponadb«
Iilro
železna postelja
tlolljiva. a ali bret Hm-niče. se proda v Glcdalilkl alki M. T/HI (Pojačar).
M8S
Moško kolo
•Paeks, a« «»odoo proda. Naaiov «•*« apr. »J«'/«*.-
»161
2 aPuch» motoclkla
aove tip«, I 9 prestavama, skoro aova, se prodasta ?« «000 In T0>*> Din. Ojle.la »e » delavnici Ooree, Co ipoavrUka aaau IU«. 14.
9ST!
Drva za kurjavo
(odretki od lac«) P« »mer-nI eeni — doklev traja u-Ion — M dob« pri Ivaaa SUka. LJobtJau. leletk«. »t ulica 4	8»t»
Pomlad, kostum
popolnoma ao*. a* Ufodne proda. Poltve aa; A-
ta tt/a. mm
Macherjev prlrodo-pls rastlinstva
ra allje ratred« »rednjlli !ol. »e Vnpl Kasiov pove aprava »Jutra*.	9201
Kostanjev les
kopajem » »taki mnollni. Ponudbe t navedbo suhosti la najnllje cene franko va-iron nakladalna oo-taja pod »Taninskl laa* aa apravo .Jutra*.	9210
Blagajna
Itev. 4—I. dvokrilaa 1» dobro ohranjena, «e kapi. (T-ovat k Kome.. Ljuhlisna, Vegova tlita i/I. 9213
Oljnatih sodov
(Srhmlerlthlfltaer), pranih, v celem stanja, rabim približno 800 komadov. — Ponudbe oa naslovi Dra?« Ifadl Nov« »#*to 9189
HlSa t Rožni dolini
a proda. K apr a )• Uko)
na rarpularo sunovanj« 4 »k la |>rltlklla. Naaiov v opravi aJatra*.	»M
£ohoU
Lokal
a« *aM pe«v««ma panstv« oddt aa peametal ev.ll « Ljubljani («r«diaa meeU). proti peevtemu blaca la la-ventarja. — Prevzame m lahko I« a t. maje*. — L'|>uil«vaje M I« esnl f-DekUntL — Poaadb« •Proda« prilik«, aa
«Ja«««,
&
Velika soba
prazna ali orreraljeaa, t dlrektnla. vhodom It «tot>-nHla, v eentra mesta, u l<č« proti ea;boli!ema pačila Ponu Ibe' pod mačko •V*latrlee> aa upr. «Iotra.
»232
Lepa. zračna soba
I S posteljama ia «lektr. ratsvetl'avo. se trkoj odda * Strelilki alki 18'I 92&S
Opremlleno sobo
lepo ia tračno, oddam S. maja. Naalo* pov« aprava »Jutra«.	9282
Mesečna soba
lepo otferaHeaa, t elektr. rat-vetljavo In senarlranlia vhodom. M Ukoj odda boljiemu fo-po la. — Oi!e<l med B. to • aro popoldne. Naalo* po*« ap». »J«tr«..
*2I
Sobo
■ pocebalm vhodom, po »ao-točnosti * »redinI mesu. Ilčetn ta I. m«J. r -ie»e ponadb« a aavedbo cen« u tavarovalalro »LTnlon* t tal«ahwf«*t alki 7/11.
»224
Oosnod IS5e sobo
• elektr. ratsvetljavo la posebnim »holom v mesta, t I majem — Ponadb« ea
rv« .Jatra« pad maj«.	9241
Snafna soba
• posebnim vhodom. — odda a I majem »olldnem« twpodu. Naalo* P«*« "Z. •Jatra*.	»1»
Opremljeno sobo
leno. • posebnim *h»lom. III« »1»JI aradalk Ponadb« apravailt*« »Jatra. I»d
Dva gospoda
se sprejmeU aa stanovaaje in hrano sa St&rem tr?«
M. Sa/UI.	920»
Oorcmljena soba
■ e take) « d d a * nirskl »Ud 20/1. levo,	»150
Dva mlada gospoda
»elita t t mladima irospo-dlčnama znanja. — Dopise p«d •Bu-s*. Baiut Lac. na upra*o »Jatra*.	9242
V upr. »Jutra« naj 99 dvignejo pisma
pol trastormlml lifr»mlt Amerček K. L.. Bret Ija-bavi la sreč s. Bogata sa-m«tarka. Darinka. D«?e*no »nan«tv«. Dala. fandanp«. Inteligentna. JoJ k Boj, Po letle. Prva IJube-aa. Po«est 7742. Pomlad 28. Prilika. Sob« 90, Ftietnilčlca, SreS-ne oči, Takoi !»e9. Triro-vlna t 0'niem. Volka«, Zeleni vrh, Zaliubljea plesa-let, Fina livUJa.
Mlcda gosnodlčna
trgovske itobralena, t Din 25.000 gotovine, bi s« rada »emanila a kaklnim obrtnikom ali trg. pomočnikom — Le resne ponadb« naj a« pošljejo in sicer t tlika.
•St
Koncertni klavir
rjav, telo dobro ohranjen, s« proda u DOM fJla. — GačpajsviA. Eealjeva «. 9.
9198
Harmonka
trivretna. krom.I ti?na, skoraj nova. ss ta 2000 Din proda. Ogleda se lahke * trgovini H. K mm«, LJob-I j« ta, Hestai trg Ite*. 17 9148
Vsakovrstne vožnje
tlastl prevot pchlttva «1 priliki telile*, prevoz pr«. moga, lesa la drv s kolodvora ali «d drugod la vsakovrstna drage votnja, •akrtd točne, najhitreje. » najlepiea red« ln po telu solidnih eenah K 0 M A K A., Krakovska ulica H i«. Tam s« tudi sprejemaj« naročila in dajejo *a« po. trebne informacij«, 201
Pisarniško podjet)«
izvrstne vpeljan«, * Ljak. Ijani. se odstopi vsled (lntllnsklh ratfner pod telo Sadov
Nogavico
raoovritne, a« poceni pod-pletAje Pred ikolij« l/I 184
"So	pod lifro
9189
A. B
Koliko tasa ml.tll I« Itra). kali? — K o« run. 91G8
Znanja želi
mladeviii a »ospottično. 1)«-hctnjlv« aarave ter lepe tnnaajoetl. Dopise na «r» •Jatra* pod taačko »Ker sreč« raladoslue rt» moji si vir*.	«88«

Trgovec-posestnlk
4« 1«« star. so-lno ločen 1* t M. lell tnaaja * svrl« poznejt. lenltv« a počteno ia dobro-rčno. 90—45 let .tare trtovko ali pnaeat. niča. s.(ako aH vd«*o. — Samo re.es pooodbe a »like «a apravo »Jatra. pod »itr« »Lep« hodoinort 1,124. Tajaeet ttrafo tajamčsna 9141
Majhen, črn kovčeg
sem Itgabila PefUn najditelj naj ga *ru« proti dobri
aajradi • agraM J«'«'
Na dobro hrano
domačo, v sredini mesta, se sprejme abonente. — Naslov pove npr. »Jutra* 8972
T; enla se avto
2'sedelea. dobro ohranjen, za Itirlsedelnega — Na»lo* pove uprava »Jatra*. 8904
agodnimi pogoji, apravl »Jutra..
920«
Potnika
za Slovenijo, stalna mesto, sprejme zagrebška tovarna. — Dopise z navedbo dosedanjega službovanja na Inter« reklam, Zagreb, 1-78 pod ,Doživijen-sko mesto 11-233'. uuuujijcjuujuunc
VELIKI
zmumo
SLOVENIJE
Mrril« : 1 : 130 000
za trate, Io!f, »Iszn« i« javne lokale, r nvnoveifo politično raz8e-litfijo SUvenij* v okrožja ia z cajnovtio državno mejo
Je pravkar IzSe!. NenalepIJen zemljevid, sestavljen i» Hest listov stane .... 120 Dia nalepim na mo*neJii papir s platnenimi pregibi .... 240 Din nalepljen na platno s pilicami 360 Dia Zemljevid »e narofa v
kniigsrni diskovne rSruge
V LJUBLJANI, Prtiernovs uL 54 nasproti glavne poite
«JHTRO» št
ALEKSANDER.-DUAAJ
(LA-DA/AE DE* AONSOPwEAU)
Dcbisns. J*. Peta t. 27
pole; hotela Tratnik priporoča svoj; veliko zalogo vsakovrstnih na|moderae'iih
Sprejema slamnike t ptekrojevanjr ter vsa popravila. Zaloga Spaterie oblik Postrežba točna
Cene najnižje
164-a
PHporofeamc
novo izdaje
Mo BeRBlknvlh
romanov i
Cyclamen
BroS. 22 Din, vet 27 Din, poŠt 1*25 Di?
Agitator
BroL 18 Din, vej. 23 Din. pošt 1-25 D g
Izdala |!h |e
Tiskovna raornja T LJnbijani
ts popravo pisalnih In računskih strojev
h, B&BAGA, M'enl)orf r»s e!.« §t. B1 Telefon M. »SO	Telefon Et C«
o'rtS«» in filma, SPrnoan, Satrap, Kc-
sS.n^-ioali-'«, vse foio-po-tieb5f;ne (R fotor»"fne »v rste P.menun, Co»te«s. Kedak Off i 2s od '90 Din i-jprei Ima stalno v lalogi
topija ftaitm fcn? sirra
l)jblje»3, iMorrt« atla 1.
2»h:ev»!b! cenik' 1071-j
i »TmitMiiiimiimiiimimiimmu iiiaiiimi ii n iin«itw»mnninwB Nova knjiga I	Kava Vnjla«
—■ DR. IVAN LAH: mma
B—
floledverika «s|. 41 Naslov brisjavkam nCrom" TeSefon Int St- 454
PodružRtsa: MarSUop. Jesenice, Rakek O&avlja »se v to streko spadaleie »o« sle na|hStre:efn posl k«šaniaitwl Begoji
7asto»n?5cl družbe wo* S.©.K. »a ekspresne ftožBik«-__
dvodlinderskl z visoko in nizko napetostjo ca SO komskimi silami, 8 do 10 atm. nad pritiska. Kupi se popolnoma nov stroj ah pa zelo dobro ohranjen že rabljen, kateu ia ne sme biti starejši kakor 10 let. Kon-zervna tovarna Globus d. d. na Vrhniki
Ječe — JKaja pot — Dan 19«
Brošira nizvod stane Din 35'— vezan v celo platno . 45-— po pošti Din 2'— več. Naroča se v knjigarni Tiskovn zadruge v Ljubljane, Prešerno
ul. 54, nasproti glavne pošte. Rova knjiga! mam Nova knjig •i»ii-iitt)tiiiiiiiiiiiiiiiiiimitmiiiiiiiiiiHnHitiiii!rijuiiimHWi:n
! Seči?/ ram« posode m vsen v
t S	,trok0 «?ll5jI<>i's
f predmetov ro znatna zni-ianih eensh »u« tvrdka
I^Stank® !F9orisit£iS
Nr i	i«l«inina
i Sv. Petra cesi" ilew. 35.
......I.....................................
| IVAN ZAKOTNIH HK«
______________,,/MrTrn Telefon M 379
: mestni tesarski mojster	,
:;	Vsakovrstna tesarski dela, moderne lesere stavSe,
:	osirešja u palate. h f«. vile. tovarne, ctrkre ia
::	ttoaike; stropi, met tla. stopnice, ledenice, psu«
:;	(joni, Tctande, lestae cg a;e i. t d.
Gmii lucuiii mostor, Jti*i to nliaer.
i Parna Saga.	c«	Tovorna furnir'*.
i ...................m...........................
V globoki ž£."estl naznanjamo, da nam je naš srčnoljublieni sinko In brat
v sredo, dne 22. t. m. po dolgi, mučni bolezni, mirno preminul.
Pogreb se vrši v petek, dna 24. t. m. i* mrtvažfcnlca v državni bolnici na pokopališče k Sv. Kržu.
tf IJuMani, dr.e 23. aprila 1925. Jehijo!! ma« In bratranec KoJer -Treo.
Mestni pogrebni tivoi v Ljubljani. 225-S-a
^OOSUOVNA
NAPISAL
DR. FRANCE VEBER,
VSEUČIL ŠCM PROFESOR
FJU1E* SIME HUMI H- BtE PBŠTtttH
■eiiULA.B P f"»"'" a t li i JLkJi_iLljLlJlJULLII
LJUBLJANI
NAROČA SE V KN-JIGARKI
TISKOVNE ZADRUGE
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA UL. H, NASPROTI GLAVNE POŠTE
Povodom izgube našega preljubega In nepozabnega soproga in očeta
v sredo, dne 22. aprila ob 23. uri v 79. letu starosti mirno preminula.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v petek, dne 24. aprila ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na litijsko pokopališče.
V Litiji, dne 22. aprila 1925.
Priporočamo knjigo i
za Irkazano srčno sočutje in tolažilne besede Izrekamo tem potom Iskreno zahvalo.
Posebr.o pa se čutimo dolžni zahvaliti se cenj. gg. tovaršem finančne kontiole za prekrasni venec in pevcem za ganljivo žalostinka.
Žaiajoča rodbini Kertti.
Popis bitke in njen pometi z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poštn no vred
Din 31-— ter st naroča pri Tiskovni z a d r n g I v Ljubljani
Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon »tev. 2S1, 413, 502. 603 in 504.
Delniška glavnioa Din 50,000.000*— Rezervni zaklad okoli«
Din 10,530,000.-