339 Naši dopisi. Z Dunaja 17. okt. — Ne bodem Vam pisal o dandanašnji politični razburjenosti metropole avstrijske po „parteitagih" na levo in desno, vsaj vem, da ste tega berila v tukajšnjih velikih in malih Časnikih uže siti. Al nekaj druzega moram poročati „Novicam", kar je velike pomembe v finančnem oziru in očitna zaupnica ministru Taaffe-u in pa finančnemu ministru dr. Dunaj evskemu. In kaj neki je to, bodo naši čitatelji vprašali. Nič manj kot to, da je parižki veliki denarni zavod ,,Societe" de 1' Union generale" na Dunaj i osnoval veliko banko pod naslovom: „kais* konig. priv. osterreichische Landerbank (ces. kr. priv. avstrijska deželna banka)". Ta banka ima velikansk delnišk kapital s 100 milijoni frankov v 200.000 akcijah po 600 frankov. Po takem pride na Dunaj 100 milijonov francoskega kapitala, to pa spričuje, da imajo francoski denarničarji zaupanje do sedanje Taaf-feove vlade. Da pa je res tako, vidimo dokaz v tem, da so zadnje dni delnice francoske banke „Societć de Union" poskočile od 650 na 902. Najvažnejše pri tem je pa še to, da imenovani kapitali niso v rokah judovskih špekulantov, ampak solastnina konservativnih francoskih mož, s tem pa se bode naša vlada lahko rešila Rothschildovih kleš, v katere je bila dozdaj vkovana. Ker smemo upati, da bode s pomočjo te nove banke mogoče, judovskim dunajskim časnikom zamašiti usta, si lahko mislite, kakošni ,,o waj-klici" se čujejo zdaj v vredništvih tukajšnjih judovskih časnikov. — Naj .,Novicam" tudi poročam o Častnem odlikovanji, ki je iz roji presvitlega cesarja došlo vrlemu narodnjaku, rodom Cehu, g. Fel. Blažičeku, fabrikantu denarnih skrinjic na Dunaji. Poklonil je namreč svetlemu cesarjeviču Rudolfu in njegovi svetli nevesti princesinji Štefaniji krasno izdelano, požara varno skrinjico za denar, in za to lično delo od Nj. veličanstva prejel veliko zlato medal i j o. Skrinjica je bila razpostavljena v obrtnijski razstavi v praterji, kjer je pozornost vseh ljudi, ki so razstavo obiskovali , na se obračala zarad mojsterskega dela, s katerim je lepa ideja izvršena. Zun&j na čelu je simbolično predstavljeno pomlajenje velike Avstrije in nova svitlost cesarske rodovine; podoba moška in ženska, ki predstavljate ljudstvo avstrijsko, stojite pred državnim orlom s cesarjevo krono, katerega varujeta na desni in levi strani dva oroslana; — znotraj na zadnji ^steni vrat se vidi podoba cesarjeviča in pa princesinje Štefanije, pod njima pa obris mesta Dunaja v svojem novem obrazu; — tre-zorna vrata kažejo 4 polja, na katerih se vidijo rojstni domi, zgoraj cesarjev in cesariČin, spodaj pa cesarjeviča in njegove prihodnje soproge; vse slike so damascirane in izvrstno izdelane. To vam je v vseh oddelkih prekrasno delo, katero sijajno kaže umotvor „slovanskega uma in dlana" — delo gosp. Blažičeka. Iz Trsta 18. okt. (O novi Kranjcem in Istrljanom jako važni železnici) je tukajšnje društvo ,.Progresso" predsedstvu c. k. ministerstva na Dunaj poslalo pismo, v katerem zahteva, naj bi se podaljšala Rudolfova (koroško-gorenjska) železnica noterdo Trsta in se dopolnila železnica i s tri j ska. To pismo se opira na to, da z letošnjim letom h koncu gre predpravica južne železnice na te železnice in je zato treba, da se Rudolfova železnica neodvisno od južne železnice potegne do Trsta. V tem pismu pa veli društvo 5,Pro-gresso" to-le: 1. Naj se črta Rudolfove železnice podaljša na državne stroške do Trsta tako, kakor se dela arlberška železnica, in to še o pravem času, da se more delo še letos zagotoviti. Vlada avstrijska naj podpira to in predlaga, da bi se brez odloga začela delati od južne železnice čisto neodvisna črta, bodi-si od Loke preko Razdrtega do Trsta ali od Trbiža preko Predela, Gorice in Vallone ravno tako do Trsta; katera teh dveh črt naj bi se izbrala, to naj odloči državni zbor, pretresavši natančno in vestno izdelane načrte. 340 2. Naj se stori vse, kar je potrebno v to, da se prej ko prej dopolnijo črte sedanje državne železnice v Istri. Dopolnile bi se te železnice tako, da bi se na sedanjo glavno železnično progo pripeli dve stranski Črti, ;ena od Lup ogla ve ali kake druge pri-pravnejše postaje proti Matulji do Reke, druga pa od Buzeta ali kake druge ugodnejše postaje preko Figarolle in Caresane do zaliva Muggia pri Trstu; pri tem bi se imelo misliti na to, da se ali pri Servoli ali sv. Andreji napravi postaja/ ob nji pa svoja posebna luka, postaja sama pa s sedanjo postajo tržaško s predorom pod sv. Jakobom zveze." Te nove železniČne črte bi bile velike važnosti in v velik prid ne samo Reki, Trstu in Gorici, marveč vsem deželam, ki se jih dotikajo. Preko Kranjskega, Koroškega, Stajarskega in G orenj e- Avstrijskega bi prišli na najkrajšem potu na zapadni del središča češke dežele, toraj do Prage. Tu pa še ne govorimo o drugi dobroti, ki bi nam postala po priklepu te črte pri Scheerdingu ob meji bavarski poleg Passava za našo trgovino z južno in zapadno Nemčijo preko Ratis-bone (Regensburg). Taka železnica, če bi bila voznina zmerna in prometu ugodna, bi veliko pomagala naši trgovini na suhem in po morji, obrtnijstvu našemu pa odvzela tako škodljivo tujo konkurenco. Vlada bi ne mogla bolje koristiti občnemu blagoru, kakor če napravi take železnice in jih odpre občnemu prometu; potem bi naše dežele svoje raznovrstne pridelke lahko in ceno izvažale , domači obrtniji bi se pomagalo na noge , tržaška luka pa in pomorski promet bi prišla do novega razcvita. Ako bi pa vlada hotola storiti še kaj več, da bi bila ta žele?,nična črta popolna , bi kupila tisti kos železnice, ki veže nemško južno in severno progo, potem severno-zapadno železnico in to sklenila z Rudolfovo železnico, od tod naredila pri Amstettenu preko Zwettelna in Schwarzenaua progo do Iglava ali pa preko Saara do Wildenschwerta. Ce se vse to zgodi, potem je skoro popolnoma zvezana tržaška luka z državno železnično preprego. Naša zveza s Cesko bi bila najkrajša in naj-prijetniša, preko Čeških mest bi prišli do največih trgovskih mest severne Nemčije in velikih severnih pomorskih luk, celć do Varšave in drugih še bolj oddaljenih ruskih mest, če bi se tudi tam železnice podaljšale. Ker je železnica med Trstom in Dunajem, potem ODa Čez Brenner lastnina južno-železnične družbe, bo pač ta družba po taki novi železnici veliko zgubila. Al to nas ne more motiti pri našem prizadevanji, ker občni blagor je več ko blagor posameznega društva in ga mora tudi država v prvi vrsti pod svoje krilo jemati. Le če se izdela Rudolfova železnica, da bo preko Scheerdinga, sv. Valentina in Amstettena do morja čisto sama svoja, ali, kar je še bolje: če se nakupijo gori navedene proge v to, da se po njih napravi glavna, skupna ravna proga, bo državi mogoče pospešiti blagor dotičnih dežel sploh, posebno pa naše luke tako, da se bo vse zopet bolj oživelo. Mi se trdno držimo te misli, da se naše trgov-stvo more oživeti le potem, če dobimo take železnice, ki bodo naše blago po najkrajših potih, cen6 in naglo prevažale; pri tem bodo pa tudi same dobro stale. Monopol južne železnice se mora odstraniti in to se ne da drugače doseči, ko po tu navedeni poti. Ta monopol namreč je edini vzrok propadanja in žalostnega stanja trgovine in obrtnije naše. Po tem monopolu so nam vzrastle nevarne, škodljive konkurence, še veče in nevarnejše pa nam pretijo. Iz Doline na Primorskem l. okt. A. S. — Objavite draga „Novice" slovenskemu svetu žalostno dogodbo — smrt velecenjenega rodoljuba gosp. Ivana Lovrihe. Pokojni je bil mož, kakoršnih le malo šteje domovina naša. Bil je zvest rodoljub in podpiralec vsemu narodnemu gibanju. Kot rodoljuba ga ni poznal le domači kraj , temuč pozoali so ga daleč na okrog. Da je pokojni veliko zaupanje pri tukajšnjem ljudstvu vžival, vidi se iz tega, da je bil večleten župan dolinske občine, okrajni šolski ogleda in cestnega odbora prvomest-nik. Bil je ranjki ud čitalničin, Mohorjevega društva in pa naročnik „Novic", odkar so pričele izhajati. — Mož je pa tudi res bil vs^ga spoštovanja vreden. Bil je v svoji mladosti neutrudljivo delaven in marljiv gospodar. Vse svoje sinove je izredno dobro izobraziti dal, in tudi materijalno dobro preskrbel. Spoštovanje do njega se je sijajno tudi pri pogrebu pokazalo, katerega se je brezštevilna množica ljudstva vdeležila. Znanci in prijatelji iz vsega brežanskega okraja in iz druzih krajev v obilnem številu so mu zadnjo čast skazali. Mi pa smo očetu , kateri nam je skoz 30 let vladal županijo in je za občinstvo veliko koristnega izvršil, ter vseskozi iskren brambovec narodnih naših pravic bil, na grobu zapeli poslednjo slovensko pesem, in zemlji izročili truplo, ki je blago dušo hranilo. Bodi mu zemljica lahka! Iz Celjske Okoljce 16. okt. (Vitez Waser in pa pravice Slovencev na Stajarskem.) „Slov. Gospodar" je v poslednjem svojem listu prinesel članek tako-le se glaseč : „Slovenščina ni na Stajarskem navaden jezik. Tako je razsodil v Gradcu c. kr. višje deželne sodnije predsednik vitez Waser. Gospod Urbanec v P tuj i je namreč na svojo slovensko vlogo prejel ne in s k odgovor od c. k. okrajne sodnije ter se je pritožil zoper to v Gradcu. Toda pritožbo je pi. Waser odbil, ćeš, da na Stajarskem je deželni navadni jezik pri sodnijah nemški (weil die landesiibliche Ge-richtssprache die deutsche sei.) Gospod Urbanec se je tudi zoper to pritožil pri višjem sodišči". Da bi bil tako razsodil kak adjunkt pri kaki okrajni sodniji pod ministerstvom Auersperg-Lasserjevem, no, rekli bi: mali tički pojo, kakor jim veliki žvižgajo. Al da si upa predsednik c. kr. višje sodnije tako soditi pod ministerstvom Taaffeovem, ki je narodno ravnopravnost proglasilo za svoje načelo, to je zastavica , katere se drugače rešiti ne moremo , kakor tako , da smo še zmerom tam, kjer smo ubogi Slovenci bili anno 1861., ko smo tudi mi štajarski Slovenci med onimi 20.000 rodoljubi podpisani bili v peticiji, katero so Slovenci poslali tadanjemu državnemu ministru Schmerlingu. Da bi bil vitez Waser vlogo g. Urbanca razsodil tako, da bi bil rekel: „die ubliche Sprache bei den Gerichten in Steiermark ist die deutsche", rekli bi: „prav ima mož", ker s tem bilo bi potrjeno, da sodnije na Stajarskem ne poznajo Slovencev, — ali da gosp. Ober-richter sodnije v Gradcu pravi, daje nemški jezik navadni jezik (laildesublich) na Stajarskem, to je sofizem, zoper katerega moramo protestovati v deželi štajarski, ki nad tretjino Slovencev šteje! Od c. k. dunajske višje sodnije zato pričakujemo take razsodbe, katera je pravična tudi narodu našemu slovenskemu. — Res „žalostna majka Slava" na Stajarskem, ako vidimo, kaj vse se pri nas godi. Pri volitvi državnega poslanca unidan v Mariboru, Ptuji itd. je proti konservativnemu poslancu Bindlechnerju ces. namestnik baron K ii b e k agitoval za dr. Schmiedererj a, ki si je na svoj prapor zapisal gžslo, da Nemec mora v Avstriji biti kladvo, Slovan pa nakvalo! Pričakovali smo, da bode baron Kube k dal za laž proglasiti to poročilo, ki so ga časniki „Politik", „Neue fr. Presse" in drugi objavili, al — ni se zgodilo, in po takem moramo verjeti, da je resnica, kar so o ,,visokooficijelni agitaciji" pisali navedeni časniki. Zdaj pa pričakujmo boljših časov — se ve da na sodni dan! Od sv. Martina pri Slov. Gradcu 16. okt. — V noči od 11. na 12. dne t. m. so tatovi udrli skoz okno v sobe tukajšnjega preč. kaplana gosp. Ivana Govediča, ki se je ravno od doma podal, ter mu pokrali vso obleko, obutev, vse perilo ter mnogo druzih podrobnosti. Skoda se ceni okoli 400 gold. V kljub neutrudljivemu iskanju ponoči in podnevi se c. kr. žandarmeriji do sedaj še vendar ni posrečilo priti zločincem na sled. Iz Vipave 17. okt. — Navada je uže stara, da se po trgatvi iz vinorejskih krajev v časnike o njenem izidu poroča. Iz Vipave se ne more o letošnji trgatvi druzega poročati, kakor to, da je v vsakem obziru zel6 nepovoljno izpadla. Pridelalo se je prav malo vina; posestniki , kateri so druga leta na stotine kvinčev (60 starih bokalov) šteli, štejejo jih letos k večemu 50—60. In vino samo tudi ni tako, kakoršnega smo Vipavci sicer vajeni; ono je s kratka rečeno, bolj dolenjskega značaja. Denara toraj letos v Vipavski dolini ni iskati, ker ga ni za kaj stržiti. Drugi pridelki so se pa razen sena, fižola in zelja dobro obnesli, tako , da živeža ne bode ravno primanjkovalo. — Ali ste čuli, kaj je naš novi vipavski — trški — srenj ski odbor sklenil o šoli? — Za povišanje ,.nemške glorije" je več, še več nemščine v naši ljudski šoli prosil! Kdor sicer našo Vipavo uže od poprej pozna, pa v njej sedaj ne prebiva , more se tej stvari čuditi, a mi domačini se jej nikakor ne čudimo, kajti smejali smo se volitvi sedaj-njega odbora, osobito župana, — smejamo se tudi njegovim sklepom a la povišanja nemščine. Gospodje! za Vašo skrb vedel Vam bode narod hvalo, — vredni ste res lavorovega venca, toda takega, kakoršno se nahaja v „leskovi meji''. Iz Ljubljane. — Ker se je po večmesečnih počitnicah zopet pričelo parlarnentarično življenje včeraj z delegacijama v Budapeštu iu se po končanem tem zborovanji brž prične drža v ni zbor na Dunaji, opustimo mi začasno vse razprave o tem, zakaj nam Sle-vencem prav nič ni došlo od tega, kar je ministerstvo v prestolnem govoru prvega državnega zbura narodom avstrijskim slovesno obetalo, — kar je po resolucijah v zbornici poslancev bilo sklenjeno itd. Da se tudi nam Slovencem ne očita, da smo „presilni ', zato opustimo za zdaj vse rekriminacije, — konstatu-jemo tužnega srca pa to, da nam dozdaj ni še ne drobtinica padla z mize narodne ravnopravnosti, ki je za Nemce tako bogato obložena, in da našim poslancem zaupljivo prepuščamo, da si. ministerstvu z možato besedo reko: ,Die Slovenen konnen nicht langer warten, um gleichberechtiget in der osterreichischen Vol-kertamilie zu werden; ihr „glauben, hoffen und lieben" geht sonst zu Ende'. — Kakor so zadnje „Novice" poročale, podal se je uni teden gosp. deželni predsednik Winkler v Idrijo osobito iz namena, se o ondašnjib cestnih zadevah informirat. Sprejem njegov je bil zopet povsod slovesen, in, kar vnanjim svečanostim še le pravo notranjo veljavo da, bil je tudi prisrčen. Ljudstvo se povsodi prepričuje, da deželni vladi na čelu stoji mož, ki ima srce za blagor dežele in njenih posamesnih okrajev. — {Kmetijska družba kranjska), katera je pretekli mesec v deželno razstavo štajarsko v Gradec poslala 9 vrst na družbinem vrtu pridelanega krompirja (šampinion, Kopsel, Rožni amerikanski, samarian, Pater-son, Marmont velikan, rumeni Holstainec, beli Ameri-kanec in Mehikanec velikan), je prejela za to poslanje veliko razstavno medalijo s pismom, v katerem štajarsko vrtnarsko društvo naznanja družbi naši odlikovanje in se zahvaluje za njeno podporo o razstavi štajarski. 341 — Marljivi naš rodoljub gosp. Ivan Navratil je za Kopitarjevo spomenico „Matici" poslal te dni toliko s podatki gosp. dr. Miklošiča obogatenega gradiva, da se smemo nadejati jako lepe knjige v spomin našemu učenjaku. — Gospod Rih. Frank, župnik v Tržiču, je imenovan za korarja v Novomesto. — {Javna tombola) se je v nedeljo vršla ob lepem vremenu in najboljšem redu. Čistega dohodka bo okoli 1000 gold. — {Izpraševanje učiteljev) se je pričelo v Ljubljani v pondeljek oglasilo se je vsega skup 35 učiteljev in učiteljic. — (Učenci podkovske in živinozdravske Šole) imajo 25., 26. in 27. dne t. m. svoje konecletne preskus nje. Preskušnje so, razen preskušnje izpod&ovstva, ki se vrši na šolski kovačnici, vse v pisarnici družbe kmetijske. — V trdnem zaupanji na denarno pomoč dobrodelne hranilnice ljubljanske in druzih dobrotnikov in dobrotnic so častite gospe in gospodične včeraj zopet začele zimsko popolno obleko za ubogo šolsko mladino pripravljati, tako, da bi se zopet letos (v 15. letu te milodarne naprave) obdarovalo 40 dečkov in 40 deklic. Ta blagi cilj doseči dandanes, ko je čedalje več revščine na svetu, pa je mogoče le tedaj, ako milostljivim damam, ki na čelu stojijo tej naredbi, doide za nakup dotičnega blaga potrebni denar. Zelo olajšala bi se pa izvršitev vsega, ako bi častito dramatično društvo v ta miodarni namen osnovalo v deželnem gledališči kako slovensko predstavo. S tem bi dramatično društvo doseglo dvojno: kazalo bi ljubljanskemu občinstvu, da se živi, in naklonilo bi z dobro izbrano, na domačem polji še gibajočo gledališko igro milodar-nemu namenu lepo svoto, in to temveč, ko bi po prijaznem dovoljenji častitega gosp. polkovnika vojaška godba brezplačno sodelovala. — Narodna naša čitalnica bode po sklepu odbo-rovem zimske veselice pričela z odlično „besedo" 21. dne novembra. — (Tombolo) za uboge Vincencijevega društva napravi 24. dne t. m. družba katoliška v svojih prostorih. — Zlata maša preČastitega gosp. župnika Kar. Te-deschi-a 10. dne t. m. vršila se je v Gorijah jako slovesno. Kako priljubljen in visokospoštovan je zlato-mašnik od vseh svojih faranov, kazala je vsaka vas gorijarjske fare, ki se je kazala v praznični obleki. Slavnostni govor pri cerkvenem obhajilu je imel nekdanji gorijanski kaplan deželni in državni poslanec g. Klun, ki je globok vtis naredil na vse poslušalce prepolne cerkve. Bog živi še mnogo let vrlega duh. pastirja! — Bivši prvi in večletni kustos ljubljanske čitalnice gosp. Janez Tomažič, je 17. dne t. m, po dolgi bolezni umrl. Naj v miru počiva! — (Prošnja.) Pošla je bila uže lani šohka knjiga „Prirodopis živalstva", izdelal Pokorny, poslovenil Erjavec, in ker tretjega novega izdanja doslej Slovenska Matica nikakor ni mogla preskrbeti, smo prosili in pri družnikih Matičarjih nakoledovali jih toliko , da na pr. v Ljubljani jih imajo gimnazijski učenci vsi; ako jih drugod kje še pogrešajo, naj obrnejo se do znanih bližnjih ali daljnih udov Matičnih in dobili jih bodo za potrebo, dokler prihodnje leto po Matici izide tretjič. — Pošla pa je letos spet druga šolska knjiga. Slovensko Berilo za 8. gimnazijalni razred. Izdal dr. Fr. Miklošič. Na Dunaji. Tiskana v c. k. zalogi šolskih bukev — ni več dobiti. Morebiti imajo kateri nekdanji učenci ven- 342 dar še to knjigo; lepo so prošeni, naj jo blagovolijo poslati ali kateremu gimnazijskemu učencu , ali pa sedanjemu slovenskemu profesorju v osmem razredu gosp. Jos. Marnu — na posodo, ali zastonj v dar, ali tudi za gotovo, kajti dijak brez knjige — vojak brez orožja. — (Tatov) se je zdaj veliko razkropilo iz Trsta po Kranjskem in Stajarskem , ker jim je policija jela tam biti preveč za petami. Naj se toraj ljudje povsod varujejo kakega neznanega, posebno laškega človeka. Najbrže so pogoste tatvine , o katerih je zadnji čas z več krajev slišati, tudi delo teh ljudi. — (Iz Amerike) poročajo Kranjci, ki so pred kratkem tje preselili se, da so pač dela naglo dobili, a da je dragina velika, posebno v Chicagi, in tudi zrak vsem ne ugaja. Tistim, ki imajo tam uže kako žlahto, se pa bolje godi. Zdaj, ko avstrijska vlada vabi s tako ugodnimi pogoji, kakor je z današnjih ,,Novicu razvidno, naše ljudi v Bosno, pač ne bo treba jim hoditi za kruhom v daljno Ameriko. — (Poziv kranjskim gospodarjem, kateri ovce redijo)- Ker pride kmalu čas, da bo družba kmetijska ovne velikega in čvrstega ukviškega plemena oddajala za polovico tiste cene, po kateri jih družba na Koroškem kupi, opomnimo še enkrat ovčarje, ki si hočejo zboljšati svoje domače malevredno pleme, naj se zadnji čas do vseh Svetih z besedo ali s pismom oglasijo za takega ovna v pisarnici podpisanega odbora, ki jih bode brez licitande oddajal za polovico nakupne cene, ki za enega ovna utegne zcaŠati 6 do 7 gld. Centralni odbor družbe kmetijske v Ljubljani 16. oktobra 1880.