122 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 KRANJSKI ZAVOD ZA UMETNIŠKO TKANJE V LJUBLJANI KZUT 1898—1909 (Krainische Kunstwehe-Anstalt KKWA) Poskus zgodovinskega orisa HANKA ŠTULAR Evidentiranje predmetov in podatkov za raziskovalno nalogo o secesijskem obrtnem in industrijskem oblikovanju, uporabni umet- nosti in umetni obrti na Slovenskem in nekaj vprašanj muzejev iz tujine o obsegu in pome- nu Kranjskega zavoda za umetniško tkanje (KZUT) so bili vzrok, da sem se začela zani- mati za ta skoraj pozabljeni zavod in njegove izdelke. Raziskave o umetno obrtni produk- ciji na Slovenskem ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja so namreč pokazale, da je bil KZUT ena izmed redkih oblik takšne tvor- nosti na Slovenskem. Tudi značaj tega zavoda — umetniška manufaktura — je za naše raz- mere posebnost. Njegovi izdelki: tapiserije, preproge, dekorativne tkanine in drobni uporabni predmeti pa so že zaradi tega, ker so nastajali na naših tleh prav tako poseb- nost. Izdelke umetne obrti pa tudi obrtne in industrijske izdelke, ki se po obliki in okrasju podrejajo takrat veljavnim slogovnim nače- lom, so namreč v glavnem }mpci tirali in so zato zgolj dokument porabniškega okusa in poslovnosti trgovcev. Ce prav je bilo delo- vanje KZUT kratko in je bilo v določenem smislu ločeno od siceršnjega likovnega živ- ljenja pri nas, je vendarle pojav, ki zasluži opombo. Izdelki tega zavoda bodo predstav- ljeni na posebni razstavi Narodnega muzeja, najbrž leta 1981. in nato še na razstavi, ki jo bo Narodni muzej priredil ob zaključku pravkar omenjene raziskovalne naloge. Doslej opravljeno delo in načrti za bližnjo prihod- nost pa so bili pobuda za predstavitev osnov- nih podatkov o delovanju KZUT v Kroniki. O izdelkih in njihovi estetski vrednosti in slo- govnih značilnostih pa bo Zbornik za umet- nostno zgodovino v eni izmed nasledrjih številk objavil posebno študijo. S tem bi bili kolikor vem — Kranjski zavod, za umetniško tkanje in njegovi izdelki prvič obširneje predstavljeni in bo morda tudi na ta način mogoče pridobiti nove podatke, za katere se že zdaj toplo priporočam. Podatki o KZUT izvirajo predvsem iz fragmentarno ohranjenega poslovnega arhiva Kranjske hranilnice (cit. kot »fondKr. hran.«), ki ga hrani Arhiv SR Slovenije (aa možnost pregleda tega fonda, za pomoč in nasvete se ASRS najlepše zahvaljujem), iz notic, poročil in člankov v Laibacher Zeitung/ v reviji Kunst und Kunsthandwerk, iz fonda Tehniške srednje šole v Zgodovinskem arhivu Ljub- ljane, iz nekaterih omemb v Mitteilungen des Mährischen Gewerbe Museums in iz raz- prave E. Schleeja: Bildteppiche seit 1900 v razstavnem katalogu Deželnega muzeja Schleswig—Holstein. Za prve informacije o KZUT in njegovih izdelkih pa dolgujem po- sebno zahvalo ak. kiparki Lizi Hribarjevi, saj so mi bili dragoceno vodilo za moje delo. Na podlagi podatkov, zbranih iz teh virov, je bilo mogoče sestaviti nekakšno kroniko KZUT (gl. prilogo pred opombami). Nadaljnje besedilo pa naj bi podatke te kronike razlo- žilo in dopolnilo. Tako pomenijo kurzivne številke v oklepajih posamezne navedbe iz te kronike, navadne številke nad vrs)tami pa opombe na koncu prispevka. Za zdaj lahko samo ugibamo, kaj je bil neposredni nagib za odločitev Kranjske hra- nilnice, da si izbere ustanovitev in financi- ranje KZUT za eno izmed svojih večjih akcij »za občekoristne in dobrodelne namene« oz. »za napredek umetnosti in umetne obrti.«^ Ustanavljanje itkalnic, zanimanje za tkanje tapiserij in dekorativnih tkanin je bilo v času, ko je nastal KZUT, po vsej Evropi zelo ži- vahno. V njem se kažejo prizadevanja za oživitev ustvarjalnega rokodelstva v odporu proti industrialiaaciji proizvodnje v drugi polovici 19. stoletja. Naj omenim le eno izmed najbolj markantnih struj: gibanje Arts & Crafts v Angliji, ki sledi idejam Johna Ru- skina in Wiliama Morrisa. V širšem odmev- nem območju tega delovanja, zlasti ustvar- jalnosti Williama Morrisa je bil Hamburg, kjer so se okoli muzeja za umetno obrt in njegovega .ravnatelja Justa (Brinckmaaina zbirale osebnosti, ki so se posvetile uvajanju in pospeševanju umetniškega tkanja navezu- joč tudi na tradicijo meščanskih in ljudskih tapiserij v skandinavskih deželah. Eden izmed pomembnejših rezultatov teh priza- devanj je bila šola za umetniško tkanje v Scherrebeku (Schleswig—Holstein), ki je bil organizacijsko in umetniško neposredni vzor za KZUT. O vseh teh prizadevanjih in o vseh vidnejših uspehih, med katere moramo pri- šteti tudi iskanje možnosti za izboljšanje položaja nezaposlenih žensk in gospodarstva v nerazvitih krajih, je časopisje takrat veliko poročalo. Iz drobnih podatkov v zapisnikih sej direkcije Kranjske hranilnice, zlasti pa iz dokaj močnega prizadevanja Avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo na Dunaju v prvih letih delovanja KZUT, s tem da je KZUT razstavljal na t. i. zimskih razstavah kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 28 1980 123 sodobnega oblikovanja tega muzeja z vključe- vanjem izäelkov KZUT v avstrijske deleže velikih mednarodnih razstav (npr. svetovne razstave v Parizu 1900), za katere je bil komi- sar prav ta muzej, lahko sklepamo, da je bil dunajski muzej aktivno vključen tudi v akcijo za ustanovitev KZUT. Vse to je lahko vplivalo na Kranjsko hranilnico, kjer med člani direktorija najdemo osebnosti, ki so se zanimale za likovno umetnost pa tudi za me- ščansko »dobrodelnost«. Navsezadnje je bila Kranjska hranilnica dejavna tudi pri poslo- vanju C. kr. strokovne šole za obdelovanje lesa in c. k. šole za vezenje in čipkarstvo (1901 združeni v c. kr. umetno obrtno šolo) že s tem, da je bila gospodar poslopij, v kate- rih je ta šola delovala in upravitelj fondov za podpore revnim dijakom. Vse kaže da je ob ustanovitvi KZUT v krogih Kranjske hranilnice prevladovala misel, da bo KZUT opravil pomembno vzgojno in socialno poslanstvo. Statuti društva KZUT navajajo na prvem mestu uvajanje in podpi- ranje ročnega umetniškega 'tkanja v deželi.* Iz prvih informacij o KZUT v Laibacher Zeitung lahko sklepamo, da je bila misel o uvedbi umetniškega tkanja usmerjena tudi k omogočanju zaslužka nezaposlenim ženskam. Prav gotovo pa nas mora zanimati tudi, kdaj se je pojavila zamisel o ustanovitvi KZUT. Odgovor si lahko ustvarimo s skle- panjem iz prvih podatkov v zapisnikih sej direkcije Kranjske hranilnice, ki govore o štipendiranju Hedwige (ali Anne) Pevz (tudi Peuz, Beutz ali Peutz) za šolanje v Scher- rebeku (1, 2, 3,) To so trenutno najzgodnejši podatki v zvezi s KZUT. Tako je torej leto 1897 seveda najpoznejši možni čas, ko se je misel o ustanovitvi KZUT pojavila. Vsekakor so v tem letu zamisli tolikanj dozorele, da je Kranjska hranilnica lahko začela s prvo kon- kretno akcijo: rešila je vprašanje učiteljice in strokovnega vodstva KZUT. 14. oktobra 1897 je direktorij Kranjske hra- nilnice odobril Hedwigi Pevčevi iz Zajevša' za strokovno šolanje v Scherrebeku (šola oz. zavod je bil utanovljen leta 1896) subvencijo. Predlagano vsoto 400 goldinarjev so na predlog kuratorja Miihleisna povišali na 500 goldinarjev. To je bila v primerjavi z drugimi podporami za šolanje na umetniških šolah zelo visoka subvencija.* Zanimiv je tudi podatek v zapisniku (1), da je Pevčeva že dotlej brezplačno poučeval tkanje (ali umet- niško tkanje?) v svoji hiši v Zajevšu, da je torej imela določene delovne izkušnje in bila primerna za nadaljnje šolanje in za odgovorni posel učiteljice in vodje delavnice KZUT. Nadaljnjo (2) subvencijo so Pevčevi odobrili 7. maja 1898 (3), tako da je šolanje trajalo ZIMSKA KRAJINA — del trodelnega para vana; tapi- serija, volnen votek na bombažni osnovi. Signirana KKWA d. sp. Izdelek Kranjskega zavoda za umet- niško tkanje v Ljubljani, verj. po 1901. Velikost: 200,00 X 76,00 cm, Fotoarhiv Narodnega muzeja (S. Ha- bič), Zasebna last 124 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 verjetno celo leto, kar je zelo dolga učna doba, saj so običajni tkalski tečaji trajali v Scherrebeku le nekaj tednov. Naslednje akcije: ustanovitev društva KZUT, rešitev finančnega vprašanja in vpra- šanja poslovnih prostorov so sledile oktobra, novembra in decembra 1898 (4, 5, 6). Sklenili so, da Kranjska hranilnica sodeluje pri usta- novitvi šole za umetniško tkanje v Ljubljani s tem, da bo dala potrebna finančna sredstva društvu, ki naj bi bilo ustanovljeno in ki naj bi upravljalo in vodilo zavod. Društvo naj bi bilo organizirano po vzorcu društva za zidavo delavskih hiš.^ V samo delovanje šole oziroma zavoda Kranjska hranilnica ni nameravala posegati, vendar si je pridržala kot glavni financer neposredni nadzor: določila je za- stopnika, ki je imel enake pravice kot ostali člani društva. Res pa je tudi, da so bili člani društva' v pretežni večini posredno ali nepo- sredno povezani s Kranjsko hranilnico in torej vpliv nikakor ni bil omejen le na delo dele- gata. Glede samega zavoda oz. šole je bilo nadalje sklenjeno, da bo urejena po vzorcu šole v Scherrebeku, s katero so imeli očitno tesnejše stike in so z njo sklenili tudi dogovor, za katerega pa v fondu Kranjske hranilnice razen omembe v zapisniku (4) ni najti no- benega podatka. Mesec pozneje so sprejeli statut društva^ KZUT" in sicer z amandmajem: trenutno naj bi bilo šolanje brezplačno, s čimer je bil poudarjen dobrodelni namen cele akcije, dajati možnosti za šolanje in zaslužek tudi revnim dekletom, oziroma izboljšati položaj žensk, za katere so bile tedaj možnosti zaposlitve zelo omejene. Za delegata Kranjske hranilnice je bil določen kurator Ottomar Bamberg. Konstituiranju društva' so sledili na seji direkcije Kranjske hranilnice (6) še naslednji sklepi: a) odobritev pogodbe s Hedwigo Pevz za učiteljico vodjo delavnice, b) dodelitev nekdanjega Belarjevega stano- vanja v Virantovi palači (pritlično stanovanje ob Šenitjakobskem trgu) brezplačno za poslo- vne prostore, c) dodelitev 4500 gld. za nakup opreme in delovnih surovin, kar je bilo mišljeno kot najvišji možni znesek, od kate- rega pa se odtegne že izplačanih 2300 gld. Preostanek je bilo mogoče črpati z ustreznim obračunom, d) za potrebe poslovanja v letu 1899 dodelitev nadaljnjih 2500 gld, e) pri- pravljenost, tudi v naslednjih letih prispevati h kritju stroškov in končno f) enoletni od- povedni rok tako za nadaljnje financiranje kot tudi za poslovne prostore. 2e s temi prvimi prispevki postaja očitno, da se je Kranjska hranilnica zelo močno zavzemala za KZUT in poleg splošno ko- ristnega cilja, ki bi se ji vračal posredno, morebiti res menila, da utegne postati KZUT tudi gospodarsko zanimiv. V tem času je namreč vzornica v Scherrebeku vzbujala veliko pozornost in obetala najlepše. Po njenem vzoru so nastajale še druge tkalnice in individualni ateljeji in vse je kazalo, da bi utegnilo povpraševanje po izdelkih umetniš- kega tkanja kriti obratne stroške ali jih celo preseči. Najbrž pa je bilo Kranjski hranilnici tudi do tega, da se pokaže kot pokroviteljica umetnosti v deželi Kranjski, cilj ki ga je imela tudi z drugimi subvencijami. Koliko je hotela koristiti predvsem nemško usmerjenemu prebivalstvu ali pa ji je šlo zgolj za napredek dežele ali pa si je z upošte- vanjem slovenskih potreb hotela utrditi status deželne ustanove, je vprašanje zase. Brez politične motivacije — v smislu narodnostnih bojev — pa ta akcija verjetno ni bila. V 19. stoletju, zlasti v njegovi drugi polo- vici, ki ji prištevamo tudi še poldrugo deset- letje v začetku 20. stoletja, pride na Sloven- skem do preobrazbe miselnosti; narodnostne ločnice se ostro začrtajo. Če je do leta 1848 še prevladovalo deželno čustvovanje, se poslej dokončno izoblikuje nacionalno. To je čas bojev za Zedinjeno Slovenijo, za vsestransko emancipacijo slovenstva. Vzporedno pa pote- kata še dve struji. V določenih krogih, zlasti med plemstvom in buržoazijo, je čutiti nave- zovanje na nemško-nacionalne ideje ali pa tradiconalno opredeljevanje za deželo Kranj- sko. Primer ježe sama Kranjska hranilnica: ustanovljena je bila leta 1820 kot deželna de- narna institucija, v poznejših desetletjih pa je opaziti opredeljevanje za nemške gospodarske in s tem tudi politične interese. Zanimiva bi bila v tem okviru nadrobna statistika finan- čnega angažmaja Kranjske hranilnice: kolikšen je bil njen delež za izrazito nemške interese, kolikšen za deželne zadeve in koliko je namenila v korist Slovencev. Upoštevati pa moramo še posebnost Kranjske hranilnice s tem, da je imela svoj sedež v Ljubljani, kamor se je nemški kapital v zvezi s hranilni- štvom osredotočil, medtem ko so na podeželju delovale sicer manjše denarne institucije, ki pa jih je vodil slovenski kapital.* Ko je zrasel z Mestno hranilnico ljubljansko Kranjski hranilnice prav v Ljubljani upoštevanja vre- den tekmec, pa so se vsa ta vprašanja še pose- bej zaostrila, da o siceršnji politični situaciji niti ne govorimo. Prav septembrski dogodki leta 1908 in reagiranje Kranjske hranilnice na »run«, na množično dvigovanje vlog z njenih računov (bil je v dobršni meri posledica zaostrenih inacionalno-političnih razmer) je značilno za usmerjenost tega zavoda. V kolikšni meri in na kakšen način je bila usoda KZUT povezana z vsem tem, naj govore nadaljnji podatki. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 125! Decembra 1898 je ustanovitev KZUT dosegla itisto stopnjo, ko se je zavod lahko predstavil tudi širšemu občinstvu. V Lai- bacher Zeitung so izšli oglasi (7), s katerimi so vabui dekleta, starejša od 14 let, z dokon- čano osnovno šolo, ki bi se želele izučiti za tkalke, naj se prijavijo v tečaj, ki se bo začel 2. januarja 1899 in bo trajal pet mesecev s šesturnim poukom vsak delavnik." Tudi v razpisu je bilo poudarjeno brezplačno šolanje in nakazana možnost redne zaposlitve, saj je KZUT niamenil prvi tečaj predvsem za prido- bivanje strokovnih delavk za svojo delavnico. Končni cilj pa je bil za takrat še vedno uvajanje umetniškega tkalstva kot nove panoge ustvarjalnega rokodelstva in domače dejavnosti na Knanjsko. Upali so verjetno, da se umetniško tkanje ne bo omejilo samo na delavnico KZUT, da bo ta le vzorna delavnioa da bodo morda nastajale še manjše individu- alne delavnice ali pa bodo posamezne tkalke opravljale manj zahtevne oblike umetniškega tkalstva kot delo na domu po vzorcu izdelo- vanja kljekljanih čipk. Oglasom je slediia v Laibacher Zeitung še notica (8), ki je pou- darjala, da bo tečaj dajal dobro strokovno izobrazbo v vseh treh tehnikah (oz. stopnjah tehnike tkanja tapiserij). Da bi nazorno prika- zali možnosti in raven načrtovane dejavnosti KZUT — umetniškega tkanja so v ljubljanski realki priredili razstavo takrat najbolj cenje- nih tapiserij v modernem slogu: slovite iz- delke scherrebeške tkalnice po kartonih O. Eckmanna in A. Mohrbuttra, ki so še danes med najbolj znamenitimi stvaritvami sece- sijskega umetniškega tkanja (npr. Eckman- novih »Pet labodov«, stkanih leta 1897 v Scherrebeku) (9j. O tej razstavi je Laibacher Zeitung objavila 7. aprila 1899 obširen pri- spevek, kjer je povzela tudi sestavek dr. J. Lessinga, ravnatelja berlinskega muzeja za umetno obrt o Scherrebeku in o splošnem razvoju umetniškega tkanja (15). Drugega januarja 1899 se je torej začel tečaj (10), ki ga je sprva obiskovalo deset, pozneje pa osemnajst učenk. O sprotnih do- godkih je izšlo še nekaj notic (11, 12) iz ka- terih tudi izvemo, da je marca tečaj obisko- valo že dvajset učenk in da naj bi KZUT v bodoče zaposlovalo celo 60 — 100 tkalk. Zaradi te predvidene razširitve so nameravali obstoječe prostore zamenjati za večje. Takrat je prišel v Ljubljano tudi dunajski arhitekt Rudolf Hammel, ki ga je za kartonista in na- črtovalca ostalih osnutkov priporočil dvorni svetnik Scala, ravnatelj Avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo (12). Vsi ti podatki nam povedo, da je bilo za popularizacijo KZUT storjenega sorazmerno veliko pa tudi to, da KZUT ni bila le ljubljanska pa tudi RACKE — stenska preproga; tapiserija, volnen votek na bombažni osnovi. Signirana KKWA d. sp. Izdelek Kranjskega zavoda za umetniško tkanje v Ljubljani, ok 1903. Karton S. Tuarko. Velikost: 140,00 X 72,00 cm. Fotoarhiv Narodnega muzeja (S. Hablč). Last: Narod- ni muzej, inv. št. KZ-2J)521 ne samo deželna zadeva, temveč da je imela podporo z Dunaja, kjer so promotorji sodob- ne umetne obrti in uporabne umetnosti očit- no videli v KZUT ugodno priložnost, da se Avstrija priključi tako aktualnemu dogaja- nju na področju tekstilne umetnosti. V Kranj- ski hranilnici pa so na sejah direkcije odlo- čali o novih prostorih za KZUT (13, 16, 17, 18,). Osemindvajsetega julija 1899 so dokončno sklenili, da dobi KZUT v bezplačno uporabo vse prostore drugega nadstropja »starega trakta Virantove palače« (Gruberjeve palače), in sicer od 1. oktobra 1899 dalje. Dotedanje prostore (Belar j evo stanovanje) pa so prihra- 12.6 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 nili za morebitno službeno stanovanje zavo- dovi učiteljici H. Pevčevi. Ta je stanovanje tudi resnično uporabljala, kar potrjuje navedba v Fischerjevem adresarju.*" Ob zaključku tečaja je imelo društvo KZUT izredno sejo (19), na kateri so ocenili tečajnice, sklepali o sprejemu na delo v delavnici KZUT, \ o mezdi, o morebitni razstavi učnih del in o ; šolskem in delavniškem redu. Podatek, kolikšen je bil zaslužek tkalke v KZUT, najdemo v obračunu KZUT za leto 1899 in v proračunu za leto 1900 (23). Dnevni zaslužek je znašal 50 krajcarjev na dan oz. 6 kron na teden. Ce primerjamo ta zaslužek z zaslužkom tekstilnih delavcev v Litiji,'' ki so j leta 1896 prejemali v veliki večini 3 do 4 : krone tedensko, leta 1898, ko je mezda padla, : pa v veliki večini 2,3 do 3 krone na teden, \ je videti, da je bil zaslužek tkalke v KZUT \ sorazmerno dober, še posebej, ker so kljub i temu, da so končale petmesečni tečaj, bile : vendarle začetnice. Primerjava s kleklja-i ricami pa kaže, da je mezda tkalk v KZUT ostajala na spodnji meji tedenskega zaslužka kljekljaklaric. Za mezde v nadalnjih letih ob- | stojaKZUT nimamo podatkov. Očitno KZUT ni več predlagal takih detajhranih obračunov in proračunov kot prvo leto, ko je bil povsem odvisen od subvencije Kranjske hranilnice. (23). Tako nimamo podatkov o njegovih la- stnih dohodkih, o cenah izdelkov in o obsegu j proizvodnje. Tudi vprašanje šolskega in delav- ; ničnega reda ostaja odprto, ne vemo niti, ali \ so ga sestavili. Pač pa so razstavo učnih del ; zares priredili, in sicer 29. in 30. junija 1899 ] v modelimici ljubljanske realke (20). Poslopje ; realke je bilo last Kranjske hranilnice, zatorej je razumljivo, da so razstavo priredili tam in verjetno je dala Kranjska hranilnica prostore na razpolago brezplačno. O razstavi je Laibacher Zeitung poročala v obsežnem prispevku, kjer je poleg splošnih informacij o umetniškem tkanju in o njegovih obetavnih perspektivah govor tudi o posebnostih KZUT. Predvsem pa se je poročevalec posvetil opisu in oceni razstavljenih del. Med drugim je • svoje delo razstavljala tudi učiteljica in ; predstojnica KZUT Hedwiga Pevz. Sicer pa i je razstava obsegala vaje iz različnih tehnik umetniškega tkanja, nadalje se je obiskovalec lahko poučil o usposobljenosti posameznih ; učenk, saj so izpitno delo tkale po enem osnutku. Končno pa so tečajnice med šola- njem stkale tudi večja dela. Nekaj — verjetno ; bolje uspela — jih poročevalec tudi navaja. I Ob tej priložnosti zvemo tudi za imena j nekaterih tečajnic in s tem tudi delavk, saj 1 so bile tečajnice sprejete za tkalke v delav- nico KZUT. To pa so tudi edina imena, ki jih trenutno poznamo, saj se nam niso ohra- nili nobeni plačilni seznami ali kakšni drugi j dokumenti o tečajnicah in delavkah. Devet tečajnic, ki jih navaja poročevalec i razstave ob njihovih izdelkih, so bile: Got- i tsch, Breskvar, Lagger, Sedey, Lasetzky, i Cesar, Czizek, Zupančič, in Stedry. Najbolj ] nadarjena je bila očitno Stedryeva. Za tapise- ? rijo, ki jo je stkala, je namreč sama pripra- vila tudi karton. Najbrž so jo prav zaradi : njene sposobnosti zaposlili v KZUT kot pomožno učiteljico (23). Razstavo je dopol- i njeval še izbor osnutkov, ki jih je aa KZUT \ pripravil dunajski arhitekt Rudolf Hammel. ' Tretjega julija so tečajnice nastopile delo v i delavnici KZUT (21). Prvega oktobra 1899 pa naj bi se začel v novih prostorih naslednji tečaj (22). Poseben pomen za zgodovino KZUT ima obračun za leto 1899 in proračun za leto 1900, ki sta se ohranila kot prilogi k zapisniku 755. seje direkcije Kranjske hranilnice (23). \ To sta edin^ izčrpni poročili o poslovanju, ; ki jih poznamo.'2 Verjetno se postavke v ; naslednjih letih niso bistveno spreminjale, ; spreminjale so se le subvencijske vsote, pa : so morda proračune predlagali bolj ali manj \ sumarično. Enaindvajsetega decembra 1899 : je poslevodeči ravnatelj Kranjske hranilnice Suppan poročal o {predloženem proračunu ; KZUT za leto 1900 (23). To poročilo je i pomembno predvsem zaradi dveh bistvenih I sprememb v programu KZUT. Zavod se je namreč že v prvih mesecih delovanja preu- smeril od poučevanja umetniškega tkanja, kar naj bi bil poglavitni cilj ustanove, k proizvodnji. Zato v Suppanovem poročilu tudi beremo, da bodo v bodoče sprejemali le toliko učenk, kolikor jih potrebujejo v ; lastni delavnici. Morda zato napovedanega j drugega tečaja (1. oktober 1899) sploh niso { priredili, temveč so izučili nove tkalke (če so i bile potrebne) kar med rednim delom v j delavnici. Nadalje navaja proračun za leto 1900, da trenutno ne bodo zaposlovali več kot 25 tkalk, kar pomeni, da so se odpovedali ambicioznemu načrtu ustvariti manufakturo s 60 ali celo 100 tkalkami. Kolikor je bilo mogoče iz nadaljnjih poročil o delovanju KZUT razbrati, pa tudi števila 25 niso dosegli, največ jih je bilo verjetno zaposle- nih 20. Druga pomembna odločitev, ki jo zasledimo v Suppanovem poročilu, pa zadeva izdelke. Suppan namreč navaja, da ni pričakovati posebnega zanimanja za dekorativne tkanine v slogu tkalnice v Scherrebeku, temveč da ; bodo domači kupci raje segali po izdelkih v ; slogu klasične tapiserije. S tem pa se pojav- | Ijajo težave glede zmogljivosti tkalk. Izob- \ razba v petmesečnem tečaju nikakor ne bo '< KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 127 zadostovala in potrebna bo še daljša doba in več delovnih izkušenj, preden bodo tkalke kos zahtevnejši tehniki tkanja tapiserij v klasi- čnem slogu. Zahtevna, postavka v letu 1900 je tudi načrtovani interier (sobna oprema), ki bi na razstavah omogočil ponazoritev raz- ličnih načinov uporabe dekorativnih tkanin in tapiserij. Ta interier je bil verjetno izdelan po načrtih arhitekta Hammla in je služil KZUT na več razstavah. Ostal je v zavodu prav do razpusta (85). Odslej se razprave o KZUT na sejah v glavnem omejujejo na pre- dlaganje in odobritev subvencij (25, 31, 32, 33, 38, 39 40, 48, 50, 56, 61, 69, 76, 77, 78). O delovanju KZUT izvemo samo še iz Laibacher Zeitung in nekaterih drugih časnikov in revij," kjer pa ni govor o poslovanju, temveč asortimentu in kakovosti izdelkov. Posredno nam ta poročila in notice razkrivajo tudi dokaj domiselno prizadevanje aa populari- zacijo zavoda in njegovih izdelkov. Kajti izdelkov niso predstavljali samo na strokov- nih razstavah, prirejali so tudi prodajne razstave v zavodovih prostorih, vabili na ogled delavnice in domače občinstvo opozarjali na svoje delo tudi s tem, da so večja dela pred izročitvijo naročniku razstavili v izložbi ene izmed ljubljanskih trgovin (27—29, 31, 36, 41—45, 48, 49, 51—55, 57—60, 62—68, 70—75, 79, 80, 82—85), Pomembnejši dogodek v poslovanju KZUT je morda še vpis manufaktumega znaka KKWA (Krainische Kunstwebe-Anstalt) v register znamk (36). Ni povsem jasno, ali so znamko osvojili šele leta 1901, ali pa so jo uporabljali že prej in jo le registrirali tega leta. Vsekakor je to eden izmed dodatnih kazalcev, da se je KZUT vsaj tega leta opredelil za manufakturo in ne več za učni zavod, svoje delo pa je ocenil za dovolj kakovostno, da so poleg sigle kartonista vtkali tudi znak delavnice. Pomembni so nadalje tudi podatki, ki razkrivajo, da se je krog kartonistov širil. Leta 1903 je KZUT sklenil pogodbo z Ernstom Vollbehrom, ki se je že uveljavil kot kartonist za Scherrebek.i" Torej so v tem času v KZUT imeli še stike s Scherrebekom, medtem ko so stiki z Dunajem očitno ponehavali. Prvotne podpore, ki jo je imel KZUT od Avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo, s tem da mu je dajal možnost za predstavitev svojih izdelkov na razstavah, ni več opaziti v tolikšni meri. Razlogov, da umetniški svetovalec R. Hammel ni več tako tesno povezan z KZUT, je več. Med drugim je prav v prvih letih našega stoletja prevzemal številne nove funkcije tudi kot organizator in pedagog, tako da kljub svoji veliki produktivnosti najbrž ni mogel zadovoljiti vseh potreb KZUT. Pa tudi dejstvo, da je imel v svoji neposredni okolici, v umetno obrtni šoli, priključeni Avstrijskemu muzeju, novo delavnico, ki se je posvečala umetniškemu tkanju in imela morda celo več smisla za preskušanje novih možnosti, utegne biti razlog, da je njegovo sodelovanje s KZUT postopoma ponehavalo.'' V KZUT srečujemo poleg E. Vollbehra (58, 59) še druge kartoniste: Raoula Franka, Bruna Paula, Otta Ewela, A. v. Saltzmanna in Tuarka in tudi nekaj domačih imen: Josefa Vesela, učitelja risanja na c. kr. umetno obrtni šoli v Ljubljani, gdč. Födran- sperg (54) in gojence umetno obrtne šole. Verjetno lahko prav tem domačim avtorjem pripišemo osnutke za tapiserije z domačo krajinsko motiviko (Ljubljana, Ljubljanski grad. Bled, Begunjski grad, Rateče), ki pa jih poznamo le po navedbi v Laibacher Zeitung. Kot je videti iz vsakoletnih subvencij KZUT ni uspel doseči tolikšnega finančnega učinka, da bi s prodajo kril proizvodne stroške. Manjše dotacije verjetno niso toliko posledica večjih dohodkov, temveč prej postopnega krčenja proizvodnje in pomanjšanega inte- resa Kranjske hranilnice za KZUT. Zlasti po smrti Josefa Luckmanna leta 1906 (68), ki se je zelo zavzemal za KZUT, se je odnos do njega drastično spremenil. Dotacij za splošno koristne namene in za podporo umetnosti in umetne obrti Kranjska hranilnica sicer ni ukinila, vendar pa jih je namenjala drugim projektom.*' Tako beremo v zapisniku 894. seje direkcije leta 1907 (76), na kateri so obravnavali predloge subvencij občnemu zboru, da ima KZUT še dobropis 9,500 kron iz prejšnjih subvencij in da tudi ni predložil prošnje za subvencijo. Dr. Račič, kot eden izmed direktorjev Kranjske hranilnice je nadalje predlagal, da se društvu KZUT priporoči razpustitev, saj svojega statutarnega namena — uvajanje umetniškega tkanja — ni doseglo in tudi ni verjetno, da bi ga v dogle- dnem času doseglo. S tem so vse nadaljnje žrtve Kranjske hranilnice brez haska. Predlog dr. Račiča je bU sprejet. Bilo je jasno, da bo KZUT kmalu nehal obstajati, saj je bil glede odpovedi nadaljnjega sodelovanja Kranjske hranilnice, dogovorjen ienoletni odpovedni rok. Kljub temu srečamo v postavki »za podporo umetnosti in umetne obrti« v letu 1907 za KZUT še subvencijo 2000 kron." Ali je to izplačilo, iz dobropisa ali izjemna sub- vencija, ni mogoče ugotoviti. Zadnje daljše poročilo o KZUT in njegovi usodi najdemo v zapisniku 923. seje direkcije Kranjske hranilnice (81). Y njem sicer ne najdemo nobene neposredne omembe, da bi KZUT ukinjali zaradi politične situacije 128 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 (konkretno posledic septembrskih dogodkov 1908 za Kranjsko hranilnico, ko so slovenski listi opozarjali, da hranilnica ni solventna in naj ljudje dvignejo svoje prihranke, kar je bil tudi poziv k bojkotu tega denarnega zavoda zaradi nemške usmerjenosti). Govor je samo o trenutnem položaju hranilnice, zaradi katerega je bilo treba znatno skrčiti subvencije. Kajpak najdemo potrdilo, da je Kranjska hranilnica krčila svoje prispevke zlasti pri akcijah v korist Slovencev, v raznih drugih govorih in poročilih članov direktorija, kjer so napovedovali namero, da bo Kranjska hranilnica odslej skrbela predvsem za potrebe tistih, ki so ji ostali zvesti in ji izkazali ob »runu« zaupanje. V poročilu v zvezi z KZUT pa najdemo le skopo pojasnilo, da je hranil- nica v trenutnem položaju prisiljena znatno skrčiti subvencije. Pri tem se opira na deset- letno izkušnjo s KZUT, ki je pokazala, da KZUT svojega osnovnega cilja ni uspel uresničiti, tj. : uvedbe umetniškega tkanja kot nove domače dejavnosti na Kranjskem. Iz poročila nadalje izvemo, da se je število tkalk, zaposlenih v delavnici KZUT, skrčilo na sedem. V nadaljnjem besedilu poročevalec še enkrat poočita KZUT, da se je oddaljil od prvotnega cilja, ki je bil tudi v interesu Kranjske hranilnice. Verjetno gre ob tem samo za dobrodošel argument za razpustitev KZUT, saj hranilnica do leta 1907 ni ugo- varjala (že leta 1899 napovedani in izvedeni) preusmeritvi. Nasprotno, očitno se je z njo strinjala, saj je KZUT vsa naslednja leta redno subvencionirala.'* Kranjska hranilnica se je torej ogradila od KZUT, oziroma ga pri- silila v razpust, ker ni hotela tvegati nobenih izgub več. Konkretni predlog za sklep direk- cije Kranjske hranilnice je obsegal sporočilo KZUT, da Kranjska hranilnica ne bo več prispevala denarja za obratovanje in da želi tudi prostore, v katerih je zavod, drugače uporabiti. S tem je bila zadeva KZUT za Kranjsko hranilnico, vsaj kar se tiče obravnav na sejah, zaključena. Nadaljnjo usodo KZUT, tj. postopek raz- pusta, lahko zasledujemo v oglasih Laibacher Zeitung (82—85), ki sporočajo razprodajo gotovih izdelkov, razprodajo surovin in opreme in končno interierja (sobne opreme za razstavne namene). Zadnji oglas 3. maja 1909 (85) postavlja kot zadnji rok razprodaje, zaradi izpraznitve poslovnih prostorov, 10. maj 1909. Razlogov za propad KZUT je prav gotovo več. Med drugim tudi dejstvo, da so v okviru gibanja za oživitev umetniškega tkanja in preporod tapiserije nastajale številne delav- nice in drobne manufakture in je bila ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja ponudba nenadoma veliko večja od dejanskega pov- praševanja. Namera, da bi likovno neoporečni in po tehniki izdelave kakovostni izdelki uspešno tekmovali s cenejšimi industrijskimi izdelki, bodisi za vsakdanjo rabo, bodisi za okras, je bila v tem času kajpak preveč idea- JESENSKA KRAJINA — stenska preproga ; tapiseri- ia, volnen votek na bom- bažni osnovi. Signirana FR 1. sp. in KKWA d. sp. Iz- delek Kranjskega zavoda za umetniško tkanje v Ljubljarü ok. 1903. Karton Raoul Frank. Velikost 120,00 krat 170,00 cm Fotoarhiv Narodnega muzeja (S. Ha- bič). Last: Narodni muzej, inv. št. KZ-20331 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 129 ! listična. Zlasti pri tapiserijah, ki so bile od vsega začetka eden izmed najbolj luksuznih produktov ustvarjalnega rokodelstva in uporabne umetnosti, je bil krog uporabnikov zmeraj majhen, nekoč so b'le skoraj izključen privilegij vladarjev in najvišjega plemstva. Tudi sedaj, ko je postajala proizvodnja tapiserij zaradi manjših dimenzij in prepro- stejše tehnike manj zahtevna, so bile tapi- serije vendarle še vedno luksuzni proizvodi, ki so si jih lahko privoščili samo bogataši. Bogataš tega časa—meščan—pa je raje kupo- val neizpodbitne vrednote: starine in umet- nine, ki so jih ustvarjali priznani avtorji; morale so biti tudi varna naložba. Vsekakor pa je imel ta sloj naročnikov več smisla za predmete, ki so bili videti razkošni in drago- ceni. Kot slog mu je bil bližji historizem kot pa nove avantgardne struje v likovni in upo- rabni umetnosti. Le redki so bili takšni po- znavalci, da so se lahko ogreli za moderne stvarne — v primerjavi z neobaročnimi ali rierenesančnimi — prefinjeno asketske obli- ke. V naših razmerah je bila situacija še slab- ša. Bogate buržoazije je bilo malo in upošte- vati velja, da so se zavedni slovenski meščani v politični situaciji, kakršna je bila takrat na Kranjskem, ograjevali od akcij, ki so jih podpirali nemško usmerjeni sponsorji. Tu je verjetno tudi razlog, da doslej ni bilo mogoče ugotoviti zanimanja slovenskih likovnikov za KZUT. Da pa je sam spomin na ta kratkotrajni poskus, uveljaviti v našem okolju panogo, ki ni imela tod tradicije, tako naglo zbledel, je kajpak iskati tudi v nadaljnji usodi Kranjske hranilnice. Leta 1919 jo je prevzel nov— slovenski direktorij, čeprav je bila še tudi za tem nemška usmerjenost tega zavoda večkrat predmet očitkov. Vsekakor se ob stoletnici Kranjske hranilnice, ko so sestavili več historiatov — očitno za potrebe tiska ob proslavi — se samo v enem izmed rokopisov (v fondu Kranjske hranilnice) bežno omenja KZUT in še to kot »zavod za umetno vezenje«. Pisec navaja, da so po »runu« na Kranjsko hranilnico sklenili ukiniti vse oblike podpore slovenskim krogom in so tako ukinili tudi zavod za umetno vezenje (KZUT), s čimer »so hoteli prizadeti predvsem slovensko prebivalstvo.« Vendar pa tej trditvi lahko vsaj do neke mere oporekamo. Ukinitev KZUT je bila sklenjena že precej pred sep- tembrskimi dogodki leta 1908. Brez dvoma so uporabili »run« kot dobrodošel povod, da so lahko pospešili razpust KZUT, ki je bil Kranjski hranilnici že dolgo v breme, vse manjši poslovni uspehi pa tudi niso več pripomogli k ugledu Kranjske hranilnice kot podpornice umetnosti in umetne obrti. KRONIKA KRANJSKEGA ZAVODA ZA UMETNIŠKO TKANJE 1897 130 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 131 132] KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 133 i OPOMBE 1. Društvo KZUT si je v svojem statutu določi- lo (gl. op. 6.) ta list za morebitne objave in spo- ročila. Slovenski listi o KZUT in njegovem de- lovanju niso poročali. — 2. Do leta 1903 so sub- vencije KZUT v seznamu daril in podpor nave- dene v razdelku III. za občekoristne in dobro- delne namene, od takrat pa v razdelku V. za napredek umetnosti in umetne obrti. — 3. Njeno ime viri različno navajajo: včasih Anna, večino- ma Hedwig; priimek pa Pevz, Bevz, Beutz ali Peutz. Glede Zajevš prideta v poštev dva kra- ja, Zajelše pri Domžalah, kjer pa v župnijskih matikulah (Dolsko) ni najti družine Pevz, ali ZJajevš pri Novem gradu, (Volosko), ki je tudi možen, saj je imela Kranjska hranilnica v tem času pri Volskem posestvo. — 4. Leta 1898 je Kr. hran. odobrila npr. A. Repiču za študij 100 gld., Maxu Semenu 100 gld., Mary Kreminger pa 150 gld. gl. seznam podpor in daril Kr. hran. v letu 1968. — 5. Akcijo za gradnjo delavskih hiš oz- stanovanj je Kr. hranilnica začela deset let po- prej. Rezultat so bile danes že deloma porušene hišice ob Hranilniški ulici za Bežigradom. — 6. ASRS, kataster društev št. 766: Statuten des Ve- reines zur Einführung und Förderung von Kunst- handweberöi (Statuti društva za uvajanje umet- niškega tkanja (nadaljnje besedilo statutov poda- jamo samo v prevodu). 1. Namen društva Društvo namerava uvesti in podpirati ročno umetniško tkanje na Kranjskem z usposablja- njem delovnih moči v učnih tečajih, nadalje s proizvodnjo izdelkov te panoge umetniškega ro- kodelstva in s prodajo le-teh za račun društva. 2. Sredstva društva Sredstva za dosego društvenega smotra so: a) Šolnina, ki jo društvo morebiti določi učenkam, b) izkupiček prodanih izdelkov umetniškega tkanja, c) prispevki, ki jih je napovedala Kranj- ska hranilnica, m. i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 3. Način oblikovanja in obnavljanja društva Društvo sestoji iz največ 15 članov. Predlaga- telji društva si pridržujejo pravico, da s koopti- ranjem dopolnijo članstvo na 15 oseb. Morebitne poznejše odhode nadomesti društvo s kooptira- njem. Člani društva so lahko tako moški kot ženske osebe, če so samosvoje. Razen tega ima direkoija Kranjske hranilnice pravico, da jo v društvu zastopa delegat z enakimi pravicami kot ostali člani. Enako velja tudi za učiteljico, ki jo zaposli društvo, ki ji je tudi poverjeno vodstvo dela in ki ima zaradi tega sedež in glas na ses- tankih. 4. Sedež in firma druStva Sedež društva je Ljubljana. Društvo ima fir- mo: »Kranjski zavod za umetniško tkanje«. 5. Pravice in dolžnosti članov Kdini smoter društva je, da omogoči ženskemu prebivalstvu dohodek z uvedbo umetniškega tka- nja, ne pa, da ,doseže kakršnokoli korist za člane društva, ki torej nimajo nobenih zahtev do mo- rebitnih presežkov; le-ti se uporabijo za krepitev in morebitno razširitev podjetja. Pravice članov so torej le, da sodelujejo — za dosego društve- nega smotra — predvsem pri nadziranju šole, pri gospodarjenju in upravljanju društvenega pre- moženja in da ju preverjajo, da opravijo more- bitne dopolnitve društva s kooptiranjem, skrat- ka, da soodločajo pri vseh ukrepih, ki se pred- lagajo za dosego društvenega smotra; dolžni so prisostvovati društvenim sestankom, sodelovati pri glasovanjih in prevzemati morebitne funkci- je, ki jim jih nalagajo sklepi društva. Člani opravljajo svoje funkcije brezplačno in imajo samo pravico do nadomestila denarnih izdatkov; ne morejo pa z društvom stopiti v pogodbeno razmerje, npr. za prodajo zavodnih izdelkov. 6. Organi društvenega vodstva Društvo izbere iz svoje sredine predsednika, namestnika predsednika, blagajnika in tajnika. Morebitno določanje novih funkcionarjev za posamezne panoge poslovanja, npr. za nadzor šo- le ipd. je interna zadeva društva in bo društvo o tem posebej sklepalo. Ženski člani društva so za vse funkcije prav tako voljivi kot moški. Na- čelnik / predsednik zastopa društvo navzven, sklicuje društvene sestanke, jim predseduje in izvede sklepe društva. Namestnik načelnika za- stopa načelnika v vseh primerih, ko ta svojih dolžnosti ne more opravljati. Blagajnik opravlja blagajniške posle in knjigovodstvo sam ali s po- močnikom, ki se mu ga postavi. Tajnik vodi sejne zapiske in sestavlja potrebne spise. Fir- mo podpisuje načelnik ali njegov namestnik. Podpis dopolnjuje odtis žiga z oznako firme. T. Veljavnost sklepov, spisov in objav Društvo sprejema svoje sklepe na društvenih sejah z absolutno večino. Društvo je sklepčno, če je prisotna najmanj polovica članov; le za spremembo statutov ali razpust društva je po- trebna prisotnost najmanj treh četrtin članov in pristanek najmanj dveh tretjin navzočih. Za ve- ljavnost sklepov o spremembi statutov je potre- ben še pristanek direkcije Kranjske hranilnice. Delegat direkcije Kranjske hranilnice in vodja šole sta vračunana v gornje število. Predsednik prav tako glasuje in v primeru enakega števila glasov velja sklep, za katerega je glasoval pred- sednik. Listine in drugi spisi, s katerimi prevze- ma društvo obveznosti, so veljavne le s podpi- som načelnika ali njegovega namestnika in s podpisi dveh članov društva; ostale dopise pod- pisuje samo predsednik ali njegov namestnik. Morebitne objave društva opravi Laibacher Zeitung. 8. Spori Spore, ki izvirajo iz društvenih razmerij in nastanejo med člani društva, razrešuje razso- dišče. Vsaka izmed sprtih strank izbere razsod- nika, ta dva pa sporazumno predsednika. Na raz- sodbe rasodišča ni priziva. 9. Razpustitev V primeru, da društvo razpustijo ali če samo sklene svoj razpust, pripada društveno premo- ženje Kranjski hranilnici. — 7. Društvo verjetno nikoli ni imelo več kot 11 oz. 12 članov. Verjetno so tudi sestav ni bistveno spreminjal. Leta 1907 so društvo sestavljali: Ernestina Račič — pred- sednica, bankir Josip Luckmann ml., dvorni svetnik Ludovik marquis Gozani, A. Schöppl pi. ni več v službenem stanovanju. Sonnwaiden, tovarnar Otmar Bamberg, c. kr. finančni svetnik Viktor dr. Pessiak, Ninka Luck- mann, vadniška učiteljica Pavla pl. Renzensberg, Nikolaj vitez pl. Guthmannsthal, up. c. kr. ma- jor Karol Kasti pl. Traunstätt in bankir Emerih Mayer. H. Pevčeve, ki je bila po statutu kot učiteljica in vodja delavnice vključena v dru- štvo, verjetno ni bila več v KZUT, tudi stanovala ii več v služebnem stanovanju. Prim.: Hribarjev najnovejši naslovnik... stolnega mesta Ljubljana in vojvodlne Kranjske, Ljubljana 1907. str. 43 in 57. — 8. Zgodovina slo- venskega naroda, Ljubljana, Cankarjeva založ- ba, 1979; Domač in tuj kapital, str. 487 ss. — 9. V primerjavi s šolo v Scherrebeku, kjer so tečaji trajali nekaj tednov sorazmerno dolga učna do- ba.: Laibacher Zeitung 1899, št. 79, str. 613, pod- listek Krainische Kunstwebe.-Anstalt. — JO. Fi- scher's Allgemeiner Wohnungs-Anzeiger ... für die Landeshauptstadt Laibach ... II. letnik, 1900, str. 218. — 11. Primerjalne podatke je sestavil dr. France Kresal iz Inštituta za zgodovino delav- skega gibanja; izvirajo iz njegove doktorske di- sertacije Tekstilna industrija v Sloveniji, Ljub- ljana, Borec, 1976, in iz tipkopisa disertacije Ka- tarine Kobe-Angenšek: Tekstilna proizvodnja in njena industrializacija na Slovenskem od začetka 19. stoletja 'do leta 1918. Za podatke in nasvete se mu najlepše zahvaljujem. — 12. ASRS, fond Kr. hran. priloga k 4361. točki zapisnika 755. seje direkcije Kr. hran. 21. XII. 1899. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 135 ; I. Obračun KZUT za leto 1899 (zaključen 31. X. 1899) activa 1. Kr. hran. 1000,00 gld 2. izdatki 1981,36 gld 3. surovine 1482,32 gld 4. oprema 2073,88 gld 5. mezde 342,33 gld 6. gotovina 148,31 gld' 7028,31 gld passiva 1. dotacije 7000,00 gld 2 hran. vloge 28,20 gld 7028,20 gld j Specifikacija activa 1. ostanek subvencije Kr. hran. 2. izdatki: a) plača za H. Pevz 666,60 gld b) tantiema za H. pevz 225,00 gld c) plača za H. Stedry 120,00 gld d) pavšal za H. Pevz 180,00 gld e) potnine R. Hammel 200,00 gld f) potnine R. Hammel 80,00 gld 1471,60 gld I Preostanek 509,76 gM je bil porabljen za kurjavo, razsvetljavo, za nakup revij in za manjše izdatke, ad d. pavšal mesečno 20,00 gld je namenjen, da H. Pevčeva z njim poravna stroške čiščenja zavodovih prostorov in plačo snažilke. 3. surovine: volna in prejica za tkanje. 4. oprema: statve s priborom, omara za volno, risbe, osnutki in stanovanjska oprema za H. Pevčevo. 5. mezde: od 1. VII. 1899 je dnevni zaslužek delavke 50 krajcarjev Specifikacija passiva I. dotacije: subvencija Kr. hran. 7000,00 gld 2. hranilne vloge: vsaki delavki se od tedenske mezde zadrži 10 do 15 krajcarjev; ob polletju se ji tako zbrani znesek izplača ali pa naloži na hranilno knjižico. II. Proračun KZUT za leto 1900 Potrebna subvencija znaša 12.000,00 gld Izdatki: 1. plača (letna) za H. Pevčevo 800,00 gld 2. zajamč. tantiema 300,00 gld 3. plača za pom. uč. H. Stedryjevo 360,00 gld 4. pavšal za H. Pevčevo (6 X 22 gld, 6 X 20 gld) 252,00 gld 5. mezde 3750,00 gld 6. pavšal za arh. R. Hammla 1000,00 gld 7. surovine 2000,00 gld 8. interier 1000,00 gld 9. dodatna oprema in ost. izdatki 2538,00 gld | 12.000,00 gld Specifikacije 5. mezde: za 25 delavk dnevna mezda 50 kraj- carjev za 300 del. dni 6. pavšal: po pogodbi za vse v letu 1900 potrebne risbe in osnutke. 9. dodatne opreme in izdatki: poleg stroškov za kurjavo in razsvetljavo so predvideni tudi izdatki za nakup novih statev, ker dosedanje ne ustre- zajo povsem finejši tkalski tehniki. — 13. Prim.: Kunst und Kunsthandwerk III./1900 str. 515, IV./1901 str. (12), (20), (24), V/1902 str. 15, 415, VII./1904 str. 50. Oesterrichdsche Illustrierte 1902, št. 43. str. 758. —14. Ernst Schlee, Kunsthanderk in Schleswing-Holstein: Bildteppiche seit 1900. Katalog občasne razstave Deželnega muzeja Schleswig-Holstein, (Schleswig 1974, str. 44. — 15. Prim. : Kunst und Kunsthandwerk V./1902 Str. 98, 180, VI./1903 str. 191. Mitteilungen des Mährischen Gewerbe-Museums 1904, št. 6, str. 41. — 16u Prim.: Laibacher Zeitung 1907, št. 83, str. 751: poročilo o rednem občnem zboru Kranj- ske hranilnice. V razdelku V. podpore za umet- nost in umetno obrt so navedene subvencije filharmoničnemu društvu v Ljubljani, kranjsko- primorski pevski zvexi, diecezanskemu umetn. društvu, delavskemu pevskemu društvu, župnišču sv. Jakoba v Ljubljani in kapiteljski cerkvi v Novem mestu v skupnem znesku 10.150,00 kron. 17. Obračun Kranjske hranilnice za leto 1907, specifikacije za dobiček in izgubo v letu 1907, VIII. rezervni fondi, izplačana darila za leto 1907 V. podpore umetnosti in umetne obrti. — 18. Preglednik sredstev, ki jih je Kranjska hranil- nica namenila KZUT: 1897 šolnina za Hedwigo Pevz 1000,00 kron 1898 šolnina za Hedwigo Pevz 600,00 kron oz. 1200,00 kron oprema za KZUT 9000,00 kron izplačanih 4,500,00 kron 1899 subvencija za KZUT 5000,00 kron izplačanih 14.040,00 kron 1900 subvencija za KZUT 24.000,00 kron 1901 subvencija za KZUT 18.000,00 kron 1902 subvencija za KZUT 15i000,00 kron izplačanih 10.500,00 kron 1903 subvencija za KZUT 10.000,00 kron izplačanih 10.000,00 kron 1904 subvencija za KZUT 8.000,00 kron izplačanih 11.500,00 kron 1905 subvencija za KZUT 8.000,00 kron izplačanih 6.500,00 kron 1906 subvencija za KZUT 8.000,00 kron izplačanih 6.000,00 kron 1907 izplačanih 22.000,00 kron namenjenih 106.600,00 kron, izplačanih 85.040,00 Jeron? ^ 136 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 Vsota 106.600,00 kron je torej znesek, ki ga je Kranjska hranilnica namenila, ne pa tudi izpla- čala KZUT. V odobritvah je govor o najvišjem možnem znesku. Iz pomanjkljivih podatkov o dejanskih izplačilih pa je možno razbrati le, da KZUT namenjenih sredstev ni v celoti uporabil. H gornji vsoti moramo prišteti vrednost prosto- rov, ki jih je Kranjska hranilnica dajala KZUT v brezplačno uporabo. V enem izmed tipkopisov historiata Kranjske hranilnice v ohranjenem poslovnem arhivu v ASRS, ki sem ga navedla v zvezi z razpustom KZUT, najdemo podatek, da je Kr. hranilnica nekdanje prostore KZUT dajala pozneje v najem kot stanovanja, »kar je povečalo vrednost stavbe za nadaljnjih 4.200,00 kron let- no.« Ce ta sicer ohlapen podatek upoštevamo, te- daj se vsota, ki jo je Kranjska hranilnica name- nila KZUT poveča za nadalnjih 42.000,00 kron to- rej na ok. 1500.000,00 kron. Zaradi večje preglednosti smo zneske iz prvih let prevedli v krone, viri jih namreč navajajo v goldinarjih. Prehod na zlato veljavo s krono kot računsko denarno enoto je bil uzakonjen 2. VIII. 1892. (1 goldinar je veljal 2 kroni). Kronska veljava pa je bila uvedena 1. I. 1900. Prim. Vlado Valenčič, Žitna trgovina na Kranjskem in Iju- bljanjske žitne cene v Razprave I. razreda SA- ZU X/4 1977, str. 112.