»GLAS« v vsako gorenjsko hišo!
Naročite »GLAS«, da boste lahko sodelovali v nagradnem žrebanju. Do danes 706 novih naročnikov!
LETO XVIII. — Številka 14
Ustanovitelji, občinski odbori SZDL Jesenice, Kraiij, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tiske — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK
GLASILO   SOCIALISTIČNE ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA
KRANJ, sreda, 16. 2. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od t. Januar ta 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer oh sr»dah in sobotah
ZA GORENJSKO
Beseda kranjskih volilcev
Konzerviranje snega
Letos bodo v Planici dokaj ptzno smu.ški poleti in sicer 25. marca. Kljub temu, da upajo na sneg še v aprilu so zaradi gotovosti delavci nanosili velike količine snega v senco pod drevesa, da bi ga lahko v primeru velike odjuge nanosili na skakalnico In bi se tako prireditev nemoteno odvijala.
-bb
Zbori volilcev v občini Kranj, ki so potekali minuli teden, so se zaključili v nedeljo, 13. februarja. Kot ugotavljajo organi pri občinski skupščini po prvih, še ne v celoti zbranih zapisnikih, je bila tokrat dokaj boljša udeležba in tudi pestra razprava. Občinska skupščina je dala v razpravo pregled gospodarjenja v lanskem in predlog za letošnje leto. Čeprav je ob tem bilo precej dobrih pripomb in predlogov za ustrezne spremembe, kar bodo or-
gani skupščine še zbrali in dali v ponovno razpravo skupščini, pa vendar ugotavljajo, da na osnovne koncepte ni bilo pripomb. Skoraij iz vseh zapisnikov pa močno veje priporočilo občanov, da naj organi skupščine čimbolj
Danes, v sredo, ob 16. uri bo v dvorani občinske skupščine Kranj predavanje pod naslovom RAZVOJ POLITIČNE DEMOKRACIJE PRI NAS. Predaval bo tov. Boris
smotrno trosijo sredstva. To je sicer splošna, toda osrednja težnja občanov pri letošnjem in nadaljnjem gospodarjenju sploh, ki postavlja občinsko skupščino in njene svete pred vse večjo odgovornost.
Ziherl. Predavanje bi moralo biti že pred tedni, a je odpadlo zaradi bolezni predavatelja. Organizatorji in predstavniki raznih organizacij predvidevajo veliko udeležbo.
\ Velika izbira \
\ # OBLOG ZA POD Iz J f       plastike in preproge f
J • ZAVES iz diolena, \ \       trevira in brokata \
i # TAPET vseh vrst in } l • Ž ALUZIJ iz blaga, ) S      plastike  in  kovine f
NEDELKO l
5 Celovec f
f 8. ,Maistrasse 11 tel. \
f 38-87
i Ob razprodaji 20— ^
i 50% popusta! ^
i  86 i
J "priporočeno! )
Politiko nam!
»Delavec je v podjetju zato, da dela, gospodarsko politiko pa bomo vodili drugi, ki se na to bolj razumemo, ki smo zato poklicani...«
O takih izjavah nekaterih posameznikov v gospodarskih organizacijah so razpravljali na občinskem sindikalnem svetu v Radovljici. Čeprav tako miselnost ni prav posploševati, je vendar prav, da sindikalne organizacije globlje razpravljajo po kolektivih o današnji stopnji samouprave na sploh in skušajo ugotavljati glavne vzroke malo-dušja in neučinkovitosti samoupravnih organov, kar se pojavlja marsikje. To tembolj, ker se zavestno ali podzavestno marsikje sliši podobne teinje tudi med samimi delavci. To pa je bistvo Gre za splošen pojav manjvrednosti poštenih, nešolanih ljudi, za pojav, da na raznih sejah govorijo samo vodilni uslužbenci in s tem usmerja-^ jo odločanje. Prav tako sodi v ta sklop pojav, da v kolektivih s pretežno večino zaposlenih žena, kjer naj bi se te uveljavljale tudi v samoupravnih organih itd., niti žene samo niso volile svojih sovrstnic itd.
Če bi iskali korenine temu, bi seveda ne mogli vreči vse v en koš. Povsod so drugačni vzroki, pogojeni z okoljem, kulturno in strokovno stopnjo ljudi, z reševanjem socialnih razmer, s tehnologijo proizvodnje itd. itd. Ni malo takih, ki imajo občutek, da je samoupravni organizem zanje ovira, se zaskrbljujoče sprašujejo, če bodo to ali ali ono stvar »spravili skozi« in so trdno prepričani, da imajo zmeraj prav.
Res je, da je takih neskla~ dij vse manj. Toda prav sedanje razmere vse svobodnejšega trga in uveljavljanje vsakega kolektiva v novih pogojih, še vse bolj dvigajo na površje razne probleme produktivnosti, gospodarjenja, delitvenih sistemov in podobno in bi vsako popuščanje v »politiko nam«! lahko samo škodovalo.
K. Makuc
Predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir je ob navzočnosti mnogih predstavnikov družbenih in političnih organizacij v nedeljo, 17. februarja izročil v imenu predsednika republike 83 odlikovanj posameznim občanom za njihovo pri-zadevanje in uspehe v našem družbenem razvoju — Na sliki: predsednik Košir izroča odlikovanje tov. Suhadolniku
Foto: F. Perdan 1
r~-- >
OBRAZI IN POJAVI • OBRAZI IN POJAVI © OBRAZI IN POJ
Ko človek razmišlja o razpisih direktorskih mest, se ne more znebiti vtisa, da je v večini primerov šlo za bolj ali manj prikrito burko. To kažejo razpisni pogoji, ki so ponekod (pač tam, kjer je tak direktor) smešno nezahtevni.
To je slabo, ker jemlje razpisom pravo vrednost. In to se nam lahko maščuje. Za sedaj se moramo pač zadovoljiti z ugotovitvijo, da so bili razpisi koristni predvsem za časopise — ker so prinesli denar.
Poseben problem pri razpisih je praksa na'vodilnih delovnih mestih.
»Sem inženir, vem, da nekaj znam in tudi drugi tako pravijo.« Tako mi je pripovedoval znanec. »Rad bi zato preizkusil svoje znanje na odgovornejšem poslu. Toda kako? Povsod berem, da je skorajda prvi pogoj, če želim kandidirati za direktorja, večletna praksa na vodilnih delovnih mestih. Sedaj ne vem, kje naj to »predpisano« prakso dobim, če me ne puste zraven? Vse kaže, da prav za tem pogojem »tiči zajec«! Taka reelekcija ni dviganje sposobnih kadrov, marveč vodoravno premikanje dosedanjih vodilnih ljudi.
Povsod torej: ringa-ringa-raja!«
v..
J
PRED OBCMMI ZBORI
Najprej ljudje
V radovljiški občini se bodo še deloma v februarju, predvsem pa v marcu zvrstili letni občni zbori sindikalnih podružnic v delovnih organizacijah gospodarstva in družbenih služb. Tako občinski sindikalni svet kakor vodstva podružnic se že pripravljajo na letne skupščine. Na nedavnem posvetu pri ObSS so poudarjali, naj bi na zborih posvetili resnično skrb delovnemu človeku, njegovemu standardu in, počutju na delovnem mestu. Na tak način se bo mogoče izogniti praznemu besedičenju in golim deklaracijam, ki ne prinašajo nikakršnih rezultatov.
Reševati bodo morali konkretna vprašanja, kot so medsebojni odnosi, delovni pogoji zaposlenih, standard, stanovanje in podobno. Sindikalne podružnice Imajo prt svojem delu veliko nalogo: skrbeti za delovnega človeka, da bo zadovoljen in da bo na ta način tudi več ustvarjal.
Beseda pa bo morala steči tudi o notranji zakonodaji, statutih, o primerih kršenja zakonitosti in podobno. Čeravno imajo podjetja vrsto pravilnikov In zakonskih aktov, se dogajajo primeri kršenja osnovnih človekovih pravic. Sindikalni občni zbori bi morali take primere brez pridržkov obsoditi.
J. B.
Boris Ziherl v Kranju
NOTRANJA POLITIKA
GLAS * 16. FEBRUAR 196$
Pripravazasamoupravniorgan
SZBL Jesenice in GG Bled so zaključili s sestanki o novem zakonu o gozdovih — Osem sestankov s kmetovalci
Občinski odbor SZDL Jesenice in predstavniki Gozdnega gospodarstva Bled so imeli v zadnjem času sestanke s kmeti v Ratečah, Kranjski gori, Mojstrani, HrušicI, Planino pod Golico, Javorniku-Koroški Beli, Žirovnici in na Blejski Dobravi. Namen sestankov je bil, da seznanijo ljudi c zakonom o gozdovih ter jih istočasno pripravijo za volitve samoupravnega organa, katerega bodo sestavljali izključno kmetje (tisti, ki se preživljajo s kmetijo), ki bo odločal o medsebojnih odnosih med GG in lastniki gozdov.
Sestanki so pomenili praktično prvi stik GG z lastniki gozdov. Ker zakon ni bil prej v razpravi, je povzročil precej negodovanja in nerazumevanja. Predstavniki GG so se zelo zavzeli pri pojasnjevanju zakona in so tako sestanki kot celota nadvse uspeli. GG je pred sestanki poslalo lastnikom gozdov izvlečke zakona in cenik.
Največ prigovorov je bilo glede cene lesa na panju. Lastniki so se pritoževađi, da je cena prenizka. Pojasnjeno jim je bilo, da les dobi ceno
šele z delom, ki je vloženo vanj in da je zaradi tega tudi cena poseka in spravila precej višja. Ker ima vsak lastnik pravico, da ta dela izvrši sam, lahko z delom ustvari večji dohodek.
Lastniki so se pritoževali zaradi slabo vzdrževanih gozdnih poti in predstavniki GG so obljubili, da bodo v bodoče posvetili večjo skrb vsem »drobnim« problemom, na katere nalete lastniki gozdov.
Nerešen je bil tudi način vzdrževanja pašnih površin
DROBCI Z NEDELJSKIH VOLITEV
Ploskanje v Grobi j ah
Volitve kmetijskih zavarovancev so za nami. V domžalski občini so na treh voliščih Izvolili vsega skupaj tri člane v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov. Zborov volilcev pa se je udeležilo veliko zavarovancev, posebno v Moravčah in Lukovici.
Ta udeležba kaže, da se kmetje zanimajo za svoje zavarovanje. Na nobenem zboru ni nihče spregovoril proti zavarovanju. Vsi so zanj, tudi za razširjeno, toda .. .
»Zasebnemu kmetu Je treba omogočiti tak položaj, -da bo zmogel vsa bremena in da bo lahko živel človeka dostojno življenje. Mi smo za zavarovanje, toda, aH ga bomo kos plačevati? Davki in prispevki za zavarovanje bodo pobrali skupaj 48 % katastrskega dohodka«, je opozoril nekdo na zboru v Grobi jah. Ljudje so ploskali. Opozorili so, da bo odvisno od  reševanja perečih prob-
lemov zasebnih kmetov, aH bodo redno plačevali prispevke in če se bodo odločili za razširjeno zavarovanje. Pri tem so omenjali previsoke davke v dolinskih predelih, nemožnost nabave sodobnih kmetijskih strojev, neurejen odkup in podobno.
# Nedvomno  je  v  teh in
# drugih mnenjih preneka-
# tero zrno resnice. Občln-
# ska skupščina in drugi 0 pristojni   činitelji bodo
# morali v bodoče posveti-
# ti več pozornosti reševa-
# iiju   teh   vprašanj kot
# doslej, ,ko jih je s kmetom
# povezala v glavnem davč-
# na položnica.
F. G..
Kot samoruslnik se je v zadnjem času na hitro razvilo novo naselje ob Kajuhovi ulici v Radovljici. Toda po prvem veselju je že prišlo do razočaranja, ker tam niso urejene komunalne naprave. Prebivalci se pritožujejo, da z vozilom nI več možen niti dostop, ker ni urejena cesta, še bolj pa negodujejo pešci. Ljudje se sprašujejo kaj je s komunalnim .prispevkom in urbanistično ureditvijo sploh v tem naselju
in objektov, ki jih do sedaj v zgornjesavski dolini ni nihče vzdrževal. Ce bi šlo tako naprej, bi kmalu sploh ne bilo več hlevov. Po zatrdilu predstavnikov GG Bled, bodo tudi to uredili.
Biološka amortizacija gozdov (prejšnja gozdna taksa) se bo v bodoče nabirala pri GG in ne več pri skupščini. Morala pa se bo uporabljati namensko za obnovo gozdov. Ta »davek« bodo sedaj kmetje plačevali le od posekanega lesa in ne več od velikosti gozda (2 m' bosta ostala za lastno uporabo in se od tega ne bo plačevala biološka amortizacija). — pc
VL3UMJ0 VAS vASiNIO NA
ZBOR VOLILCEV
KI 80 V Rrč&TAVRACU,
SPRI 80KALU«
PO 0£LOVN£-N PftOGRAf,, BO ZA8AVA S PLESOM
1
Ed-n izmed predlogov, kako zagotoviti večjo udeležb« ■ zborih volilcev. M
Škofija Loka se jje spomnila strašnega dogodka
Vsako leto se na dan 9. februarja spominjajo Škofjelo-čanl dogodka, ki bo za vedno z grozo v srcih pretresal prebivalce samega mesta, kakor tudi okolice. Ta dan je obletnica, ko je nemški okupator za Kamnitnikom pri Skofji Loki ustrelil 50 talcev.
Letos so počastili Škofjelo-čani spomin na te žrtve z zelo lepo izvedeno žalno komemoracijo. Kmalu popoldne se je pričel polniti glavni trg, od koder so krenili proti mestu zločina. Sprevod, katerega so sestavljali godba, pripadniki JA, mladina šole, delegacija organizacij in podjetij, se je razvil v nepregledno kolono.
Za Kamnitnikom se je zbrala nad tisočglava množica. Med komemoracijo so organizacije s številnimi venci obložile spomenik, ki se vzpe-
nja mogočno proti nebu.
S tako lepo izvedenim programom in številno udeležbo, so   prebivalci   Škofje Loke
dokazali, da niso pozabUi m težke dni, posebno pa ne na tiste, ki so za boljšo bodočnost nas vseh žrtvovali svoji
življenja. — L. F.
ŠKOFJELOŠKA ^MLADINA PRIPRAVLJA
Za dan mladosti
Občinski komite je zasnoval širok program svojega dela v vseh smereh. Tako je med drugim predvideno 20. febru-. arja širše posvetovanje skupno s predsedniki vseh mladinskih aktivov v občini o tezah za II. konferenco CKZMS ki bo v začetku marca. Za tem bodo razpravljali še vsi aktivi ZMS v občini.
Občinski komite ZMS za Skofjo Loko je pred tednom organiziral dvodnevni seminar za vodstva aktivov ZMS v osnovnih šolah. "Obravna-
vali so različne teme s pod ročja vloge in metod dels mladinskih organizacij ltt osnovnih šolah.
Pred dnevi pa je že ia£e'w z delom tudi komisija pri ObK   ZMS   za organizacij
praznovanja Dneva mladost-— 25. maja. Tudi dan mladinskih delovnih brigad — 1 aprila že več let škofjelošk: mladina praznuje z razniss prireditvami. Posebna konusi j a, ki so jo ie imenovali ravno tako pripravlja program praznovanja. — V. P.
GOSPODARITI JE MOŽNO LE S SREDSTVI, KI SO
Za boljše razmerje
med željami in možnostmi — Na primeru loške občine želimo pojasniti, kako »nastane« občinski proračun
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Imamo še tri vrste prispevkov iz osebnega dohodka in to prispevek od intelektual-Y nih storitev, ki ga plačujejo odvetniki, inženirji, geometri, duhovniki in drugi, ki s podobnim delom dosežejo dohodek in prispevek od avtorskih pravic, ki se plačuje od dohodka, ki ga dosežejo posamezniki iz tega naslova. Razen toga še občani z osebnim dohodkom nad 2 milijona din plačajo določen pri spevek. Vendar pa vsi ti trije prispevki predstavljajo zelo
malo, saj bodo po predvide- I vanjih znašali v letu 1966 le j kakih 1,300.000 din.
Prometni davki
Druga skupina pomembnejših dohodkov, ki pripadajo občini, so prometni davki, ki se plačujejo od alkoholnih pijač, od prodaje blaga na drobno, od nepremičnin in pravic ter od obrtnih in nekaterih drugih storitev. Občinski prometni davek od alkoholnih pijač se plačuje po stopnji 20% od vrednosti prodanih alkoholnih pijač, od prodanega blaga na drobno,
razen od živil, se plah:, prometni davek po stop i 4%, od nepremičnin in M vic po stopnji 4 do lS%ttk de na vrednost nepremičn :v v prometu in nazadnje še |ri storitev po stopnji 10'V l jih opravijo družbeno pravx* osebe ali zasebniki. Skoff loška občina bo predvidonv.' imela v letu 1966 od našte:! prometnih davkov dohodek I znesku 281 milijonov din.
Drugi dohodki
Drugi dohodki davek cv stavb (hišarina), davek d dohodka druge delovne si!«
r
Gospodarske novice
GUMARJI SLOŽNO Kaže, da dobivajo prizadevanja za tesno sodelovanje v gumarski proizvodnji čedalje konkretnejše oblike. Predstavniki delovnih kolektivov »Save« iz Kranja, »Tigra« iz Pirota in »Borova« so izdelali osnutek pogodbe o ustanovitvi združenega podjetja za proizvodnjo pnevmatik. Tako bodo omogočili največjo možno specializacijo in delitev dela.
V tem okviru je predvidena skupna nabavna in prodajna služba.
VEC BLAGA? V zveznem sekretariatu ca industrijo in trgovino menijo, da bi moral biti uvoz industrijskega blaga ta široko potrošnjo letos precej večji kot lani. Predvidevajo, da bomo uvozili za 150 milijonov dolarjev tega blaga, medtem ko smo lani za ta namen potrošili le 86 milijonov dolarjev, če bodo letošnja predvidevanja uresničena, se bo delež uvoženega blaga v skupnem prodajnem prometu pri nas povečal od 6% lani na 10 %.
V.__j
.2)2*^*0 ZA 1,2 ODSTOTKA
V januarju so prekoračili v jeseniški železarni družbeni plan za 12 odstotka. Najbolje so se odrezali v žeb-Ijanrf s 116 odstotki. V obratih plavi, jeklama, elektro peč, livarna ter Samotama so premoli plan za 3 odstotke, dočim so v drugih oddelkih zaostali zaradi pomanjkanja vložka in drugih ovir.
(obrtniki), davek od dediščin in daril, upravne in sodne takse so manjši dohodki. Te dajatve, razen hišarine, imajo občani samo v primeru, če povzročijo dejanje, ki zapade eni izmed naštetih obveznost..
Iz dohodkov, ki smo jih navedli, se torej formirajo sredstva občinskega proračuna. Skladno a cilji reforme nI možno nalagati novih' bremen občanom. Dohodki bodo rasli le, če bodo prizadevanja usmerjena k večji produktivnosti m g tem k višjim osebnim dohodkom in potrošnji. Od tega pa sta odvisna glavna dohodka proračuna, to je prispevek iz osebnega dohodka in prometni davek.
Na osnovi obrazloženega pri'ak u jemo, da bo imela <k/'eloška občina v letu 1966 na razpolago naslednja finančna sredstva: (za primerjavo nn vaj amo še dohodke v letu 1965):
UREJEVANJE GOZDOV PO RADOVLJIŠKEM
TUDI KMETJE IMAJO PRAV
Preveč »uradniško« predpisovanje davkov, urejevanje pašnikov pred leti, splošna politika cen in vrsta drugih odnosov med kmetom in družbo v preteklosti je v kmetovo miselnost marsikje vtisnila dokajšnje nezaupanje. To je v sedanjih razpravah prišlo na dan, zakon o gozdovih pa je le povod za to razpoloženje;
Taka je bila osnovna ugotovitev plenuma občinskega odbora SZDL Radovljica v četrtek, ko so razpravljali o razpoloženju med kmetovalci ob oddaji gozdov v skupno upravljanje in o stvarnih spremembah, ki jih ti ukrepi prinašajo v morebitno škodo oziroma korist družbe ali pa privatnega lastnika. Podobno in temeljito razpravo o tem so imeli dan prej tudi na razširjeni seji občinskega komiteja ZK. Člani teh
organov, ki so hkrati odborniki, predstavniki raznih drugih organizacij itd., so se hoteli podrobneje seznaniti s stvarjo, da ne bi med volivci, kmetovalci in drugod nastopali kot zagovorniki neke »linije«, niti kot nepotrebni branilci lastniških pravic, če to ni tako.
Temeljita razlaga gozdarskega inženirja tovariša Čuka ob raznih grafikonih in diagramih jim je to omogočila. Ta je najprej prepričal
navzoče, da organizirana družba, najsi bo kakršnakoli, ne more biti ravnodušna do gozdov ne glede na lastninske pravice. Snežni plazovi, hudourniki, poplave, razvoj turizma in drugi razlogi so povsod dokazali, da so gozdovi splošni interes družbe. Druga pa je stvar lastništva. To se niti pri nas ne krni. Toda individualni lastnik ni-, ma možnosti za načrtno negovanje svojega gozda, za razširjanje komunikacij, uveljavljanje mehanizacije itd., kar se v svetu vse bolj uveljavlja. Zato je že doslej večina naših posestnikov kooperirala z ustrezno organizacijo — GG, KZ itd.
Samo še dobrih 14 dni nas loči od dneva, ko se bodo tudi na Jesenicah začele prve tekme za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Hokejska mrzlica je tako Se pospešila zadnje priprave. Na drsališču so med drugim montirali tudi nove kompresorje, ki bodo pri +15* C omogočili trdno ledeno ploščo
v 1.000 S din)
1965 1966
— prispevek
iz os. doh.     565,509 565,500
— prispevek
od kmet.        81,966 80,000
— prispevek
obrtnikov       78,339 80,000
— ostali prisp.
iz os. doh.       4,546 1,300
— prometni
davki            253,748 281,000
— drugi doh.   68,932 37,277
1,052,590 1,045,077 Kot se vidi iz podatkov, bodo dohodki v letu 1966 celo nekoliko manjši kot v letu 1965. Vzrok temu je celoletna nižja stopnja prispevka iz osebnega dohodka, kot lani (lani: 5 mesecev 7,5%, 7 mesecev 5%, letos vse leto 5%). Ta prispevek pa je najpomembnejši dohodek proračuna. V približno enaki višini kot lani, bo dosežen zato, ker predvidevamo, da bodo osebni dohodki v primerjavi z lan-
skim povprečjem višji za 34 odstotkov na zaposlenega naj bi v povprečju dosegli 75.000 dinarjev). Drugi dohodki s prometnim davkom vred pa kljub delnemu povečanju ne zagotavljajb porasta dohodkov, razen tega pa je odpadel pavšalni prispevek iz dohodka, ki so ga lani še plačevala v proračun nekatera obrtna podjetja.
Ce grupiramo dohodke proračuna po virih, vidimo, da bodo k splošnim potrebam občine v letu 1966 prispevale posamezne skupine zavezancev v odstotkih naslednjo vi-
šino sredstev:
— delavci zaposleni v družbenem sektorju gospodarstva in drugih dejavnostih 54,1 % — zasebni kmteijski proizvajalci 7,7 %
— obrtniki in drugi zasebniki, razen kmetov 7,8%
— vsi občani ne glede na zaposlitev (prometni davek in drugi dohodki) 30,4%
Od celokupno predvidenih proračunskih sredstev, plačanih v loški občini v lotu 1966 v znesku 1,972, 743.000 din pa bodo prejele posamezne družbenopolitične skupnosti naslednje zneske: (v 1.000 S din)
1965
zveza
republika
občina
1966
233,627     13 % 290,880 507,045     28,3 % 636,786 1,052,590     59,7 1,045.077
indeks 1966/65 14,7% 124,5 32,3% 125,6 53,0% 99,2
V letu 1966 se je udeležba zveze, zlasti pa republike na dohodkih občine povečala, udeležba občine pa ponovno
znižala. Razlog za dokaj nizki dohodek občine v tem letu je med drugim torej tudi razdelitev sredstev, kot jo kažejo prejšnji podatki.
Dobra organizacija in vse večje vlaganje za negovanje in obnavljanje gozdov splošne imovine je v zadnjih letih omogočilo, da se to narodno bogastvo ne koristi prekomerno, da se krepi. Tudi dva velika sunka, z močno pretiranim izsekavanjem v zadnjih dveh desetletjih; sta že izravnana. V privatnih gozdovih pa je še vedno tendenca pretiranega izsekava-nja tako, da je tu okroglo 50 metrov lesa manj na ha (velja za območje radovljišk*e in jeseniške občine). Seveda ni to le posledica sekanja* marveč tudi nenačrtnega obnavljanja teh gozdov.
Prav to pa naj bi bila glavna skrb pri novem načinu skupnega gospodarjenja. Predvideno je, da bi lastniki teh gozdov vplačali letno okrog 900.000 novih dinarjev (skoraj 100 milijonov starih) biološke amortizacije, ki bo v celoti načrtno namenjena samo za obnavljanje teh gozdov. Za to bodo skrbeli sami kmetje, ki bodo izvolili iz svoje srede pbseben svet. 2e zadnjih pet let je Gozdno gospodarstvo začelo vlagati sredstva za obnovo teh gozdov. Ne glede na sedanje spremembe je bilo tudi v letošnjem letu predvideno za te potrebe okroglo 9 milijonov starih dinarjev. Zgradili so tudi več cest itd. Toda vse to se je pokazalo nezadostno, nenačrtno in nouspešno.
Taka in podobna je bila razlaga. Toda navzoči so zelo kritično spraševali in obravnavali vse pokazatelje, načrte in perspektive. Ob tem pa so tudi pripominjali, da je sedanja določena cena za les ena izmed glavnih ovir za preprečevanje špekulacije in za pravilno stimulacijo te proizvodnje. Menili so* da bo moralo priti do uveljavljanja zakona o vrednosti (udi pri lesu, kar bo samo pospešilo zanimanje za načrtno obnovo in perspektivno urejevanje gozdov.
# V zadnjem času so bili
# pogovori s kmetovalci po
# vseh krajih občine. Zelo
# živahne razprave so bile % zlasti v Bohinju, na Lan-
# covem in v Begunjah. To-% da, kot že uvodoma reče-4 no, glavno, kar je (ali pa
# še!) motilo kmete, ni seda-
# nji zakon o gozdovih, ker
# veliki večini gozd ne za-% gotavlja glavnih virov za 0 življenje, marveč so dru-
# ge težave, ki jih bodo mo-9 rali postopoma reševati v 9 ožji in širši skupnosti. Na O prvi seji skupščine občine O Pa je predvidena ponovna
# razprava o predlogu odlo-f ka o oddaji teh gozdov ▼ 9 skupno upravljanje.
K. M.
KULTURA IN PROSVETA
GLAS -* 16. FEBRUAR 1966
Svečano vzdušje
Ob slavnostni premieri Dusseaujeve drame Globoko so korenine v Tržiču — 45-letnica kulturnega ucfejstvovanja Mare in Karla Smoleta
Uspehe, ki jih rode prizadevanja in iskanja dramske sekcije pri DPD Svobodi iz Tržiča, osvetlijo gledališka dela, ki največkrat tako tiho usahnejo, kakor so bila tiho postavljena na majhen oder Cankarjevega doma. Kljub temu pa lahko rečemo, da je gledališka premiera, podob-Iho kot redke razstave v trži-škem muzeju, nekakšen praznik za tržiško publiko, saj jo — naj je snov kakršnakoli — presune in hkrati sprosti, tako da spremlja delo skupine in ga na tihem ocenjuje.
Vsaka sezona prinese nekaj novih del, kar je razumljivo, saj v Tržiču doživi drama največ tri uprizoritve, zato je treba takoj po premieri začeti s študijem novega dela, tako da nekateri težji teksti vzbujajo videz ne-dodelanosti, zlasti kar se tiče jezika in mizanscene, kateri oder v Cankarjevem domu ni posebno naklonjen, vendar v takih okoliščinah tržiškim amaterjem skoraj vedno uspe dognati in okarakterizirati like tudi v težjih dramah.
Slavnostna predstva Dusseaujeve drame Globoko so korenine je morda zaradi izrazitega humanizma, ki dramo preveva, pa tudi zaradi 45-letnice kulturnega udej-stvovanja Mare in Karla Smoleta izzvenela svečano in morčhv zaradi tega zapustila v gledalcu vtis, da precej nad-kriljuje premiero Linhartovega Matička, s katerim je dramska sekcija stopila v letošnjo sezono.
Ker sta slavijenca v svojem dolgoletnem dramskem delu sodelovala   v   mnogih Cankarjevih dramah (Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini Sentflorjanski...) in v Brechtovem Kavkaškem krogu s kredo, bi morda pričakovali, da bi za jubilej zaupali Mari Smoletovi Brech-tovo Mater Korajžo ali mogoče zbrali in uredili fragmente Cankarjeve nedonošene dra. me Niobe, ki bi se Smoletovi morda bolj podala kot Mati Korajža, v obeh primerih pa bi ji ne pripadla v slavnostni predstavi stranska vloga, kot je Bella Charles v Dus-seaujevi drami. Smoletovi je uspelo posebno zaradi izredno lepega jezika in otožnega glasu dati tudi stranski vlogi prizvok pravljičnosti in tako prepričljivo    upodobiti namišljeni most, ki vodi čez prepad nestrpnosti med črnci in belci, ki pa ga na koncu s   trdo   resničnostjo sama zruši. Tako je ustvarila lik, ki je z jezikovnega stališča lahko  vzgled  mlajšim tržiškim amaterjem.
Prelome, ki jih v ameriškem dekletu z juga povzroči ljubezen belega človeka s severa in odpor do črncev, je pretresljivo izoblikovala Marina Bobičeva, Janko Jagagt godic pa je z resnostjo in zadržanostjo ustvaril lik hladnega človeka s severa, medtem ko je Tonetu Kernu primanjkovalo južnjaške živahnosti. Zinka Primožičeva je v jezikovnem smis,!u zelo dobro izpeljala vlogo Genevre Lang-don, vendar je njen lik zaradi premalo opaznega niansira-nja, ki ga je igralka sicer želela doseči, nekoliko bledej-ši. V vlogi male črnke Honv je Vera PrimožičeVa nekoliko karikirala, vendar jo je odigrala z naivno prikupnostjo, kakršno poznamo že iz vloge služkinje v Levstikovi in Grii-novi Kastelki. Ivko Bergant je v vlogi črnca Breta ohranil svojo eleganco, vendar je prav tak, kakršnega poznamo iz drugih likov, ki Bretu niso podobni in ki jilj je ustvaril na tržiškem.odru. Sašo Perko
<i SKUPŠČINE ZVEZE KULTURNO-PROSVETNIH ORGANIZACIJ V RADOVLJICI
Uspehi amaterskih prizadevanj
Prejšnjo nedeljo je bila v Radovljici skupščina Zveze kultur-no-prosvetnih organizacij za dveletno obdobje dejavnosti. 15 Svobod in kulturnih društev ter sekcij v občini je zastopalo več kot 100 delegatov, medtem ko je zveza povabila na konferenco tudi blizu 30 starejših zaslužnih kulturnikov. Skupščine se je udeležil tudi predsednik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije tovariš Branko Babic.
Podatki o dejavnosti govore, koliko se je razmahnilo amatersko igralstvo. V lanskem letu so igralske skupine naštudirale in uprizorile 23 premier z 92 ponovitvami. Leto preje pa so pripravili za oder 18 del s 54 predstavami. Na glasbenem področju pa je bilo_delo še bolj razgibano, saj so pevski zbori v razdobju od 1963 do 1965 priredili za občinstvo nad dvesto nastopov, koncertov, instrumentalne skupine pa 107. Tudi ostale delavnosti v okviru kulturno-prosvetnih organizacij so bile dokaj razgibane. Med njimi so imele največ nastopov folklorne skupine, precej pa je bilo tudi kulturno-umetniških večerov. Pri tem je imela pobudo delavska univerza, s katero je zveza ustvarila  živahne  stike pri
skupnem prirejanju srečanj z občinstvom na likovnih ter literarnih večerih.
Kot kažejo podatki o delu amaterskih skupin, se je amaterizem v preteklem dveletnem obdobju celo močno razširil. K temu je precej pripomoglo tudi lansko praznovanje dvajsetletnice osvoboditve, ko so kulturne organizacije posebej pripravljale  širše  delovne programe.
Kulturne organizacije in občinska zveza so pripravili bogate programe tudi za letošnjo sezono. Zajemajo tiste zrvsti dela, ki so se uspešno uveljavile v minulem obdobju, to so dramska, glasbena, estetskovzgojna, likovna in deloma filmska. Tudi letos bodo priredili dramsko revijo s sodelovanjem odraslih in mladinskih skupin   ter  glasbeno sreča-
nje zborov Vn orkestrov mladih ustvarjalcev. Letos bo na sporedu več kulturnih večerov v sodelovanju z delavsko univerzo, poglobi'., pa bodo tudi stike s Koroško.
Na skupščini so poudarjali potrebo po tesnejšem sodelovanju z gospodarskimi organizacijami. Menili so, naj bi dodeljevali dotacije tudi vnaprej  po načinu kot doslej,  to je po opravljenem delu.  Seveda pa~oi morale dobivati   kulturne organizacije,  ki upravljajo kulturne domove tudi posebna sredstva   za   redno vzdrževanje teh domov. V splošnem j« prevladalo   med udeleženci mnenje,   da   bodo morale kulturne  organizacije dobiti v   prihodnje   več sredstev, vendar   bi   moral občinski svet   zato   zmanjšati svojo dejavnost, če se v letošnjem letu ne bodo povečala sredstva iz občinskega proračuni za kulturno dejavnost.
Preteklo soboto, 12. februarja popoldne so na Jesenicah otvorili razstavo članov DOLIK
je bil kot senator Langdon soliden.
Scena, ki sta jo pripravila Jože Zupančič in Lado Sreč-nik je kljub skromnosti omogočala igravcem lagodno gibanje, tako da je režiserju Dolfetu Anderletu uspelo dostojno izvesti precej težak tekst in ob pomoči Karla Smoleta pričarati tržiški publiki prav prijetno doživetje.
-tp-
Na pustno soboto 19. II. 1966 v domu Partizan v Stražišču priredi TVD Kranj — Kranj
svojo tradicionalno
- maškerado
Igra plesni ansambel Sin-gers Kranj s pevko BERTO AMBROZ. Dostojne maske dobrodošle, najboljše bodo bogato nagrajene. Rezervacija vstopnic v gostilni Bene-dik, Stražišče, telefon 21-518
V nedeljo 20. II. ob 15. uri v istem domu otroška ma-škerada.
Vljudno vabljeni!
Pomemben
kulturni dogodek v Kropi
Čeprav kroparski moški zbor s Prešernovim dnem označuje tudi svojo obletnico javnega nastopanja — to pot naj bi bila že peta — se letos ta dan ni oglasil doma. Pač pa je za to priložnost povabil priznani Koroški oktet iz Ljubljane, ki je na tem koncertu zapel dvajset pesmi od resnih in zahtevnih Gallusovih in drugih latinskih, tja do slovenskih, srbskih, makedonskih in dalmatinskih narodnih. Razien številnih prijateljev kulturnega petja so prišli na ta koncert tudi člani mladinskega zbora iz Podnarta in kroparskega komornega zbora s svojima pevovodjima. Omembe vredno je, da kot v Slovenskem oktetu tudi v Koroškem oktetu sodeluje kroparski rojak.
— A. J.
Se o gradnji šol
Prikrajšan ni nihče, vsi
Članek, ki ga je preteklo sredo objavil v Glasu V. Pintar »Prej v Železnikih ali v Loki« vsebuje toliko dezinformacij ki nepoučenega bralca lahko zavedejo, da sem primoran' zaradi objektivne obveščenosti javnosti nanj odgovoriti.
V. Pintar v začetku članka navaja, da vse delovne organizacije v občini že vrsto let prispevajo del svojih sredstev v skupni sklad za gradnjo šol. Resnica je malo drugačna. Sele v letu 1965 smo prvič organizirali akcijo, da vse gospodarske organizacije prispevajo 1 % od svo-v jih bruto osebnih dohodkov v ta namen. Odzvala se je večina gospodarskih organizacij, tako da je bilo zbranih lani skupno 45 milijonov dinarjev. H gradnji šole na Trati pa so prispevale sredstva le gospodarske organizacije v Skofji Loki. Glav-
no breme pri tem so nosila podjetja LTH, Gorenjska predilnica in Jelovica, od katerih Visako je prispevalo preko •10 milijonov starih dinantv.
V jeseni leta 1964 je občinska skupščina razpravljala o reorganizaciji šolske mreže v občini ter sprejela program perspektivne gradnje šol. ki vsebuje naslednji vrstni red: Železniki, Gorenja vas, Skof-ja Loka. Ker se je v lanskem letu pokazala možnost, da x uvedbo prispevka gospodarskih organizacij v naslednjih letih zberemo letno od 70 do 100 milijonov dinarjev, smo takoj naročili načrte za šolo
r
Ljudje in dogodki
Ameriška letalonosilka
v.
Že več kot štirinajst dni redno vsak dan zapuščajo ameriško letalonosilko »Ki-tty Havvk« bombniki navo-vorjenl z bombami za se-vernovletnamske cilje. Ameriški letalski napadi na o-zemlje severnega Vietnama so Po 37 dnevnem premoru postali zopet sestavni del vojnih načrtov v Vietnamu. S svojimi tepihi uničujejo ameriški letalci cilje, ki so jih določili na vojaških zemljevidih kot strateško zelo pomembne. Vendar je
resnica, da bombe ne delajo razlik in padajo tudi na cilje, ki vojaško sploh niso pomembni. Da bi nekoliko prikril to znano dejstvo, ki uvršča vietnamsko vojno med zelo krvave in nesmiselne, je ameriški zunanji minister Dean Rusk pred kratkim našel za američane pripraven odgovor: »Kakšna je razlika med bombami, ki jih mi mečemo na severnovietnamska mesta in med bombami, ki jih postavljajo v ameriško vele-
poslaništvo v Saigonu?« Razlika najbrž je. če ne v drugem je razlika v številu žrtev, ki jih napadi povzročajo.
Obnovljeni letalski napadi na ozemlje severnega Vietnama so prinesli nekatera nova vojaška in politična spoznanja. Med vojaškimi spoznanji je verjetno najvažnejše, da se je v 37 dneh odmora severnovietnamska protiletalska ob-bramba dvakrat okrepila.
Ameriška letala sprejemajo sedaj nad severnoviet-namskimi mesti s krožnim protiletalskim ognjem iz večjega števila protiletalskih   gnezd. Protiletalski
' ogenj je vsklajen z radarskimi napravami. Posledice takšnega ognja so vidne. Izgube letal, ki sodelujejo v zračnih napadih so večje, zlasti, ker so se v zračni vojni nad Severnim Vietnamom pojavili tudi najmodernejši ruski lovci. Tako ob teh spoznanjih že sedaj ameriški vojaški zivedenci v Saigonu ugotavljajo, da s 300 bombniki, kolikor jih imajo Američani za rušenje ciljev v severnem Vietna-
mu, ne bodo dosegli pomembne vojaške prednosti. Saigonski generali si izmišljajo , najrazličnejše šale s primerjavami, da so sedanji letalski napadi podobni olroški igrački. Namen a-meriških generalov je jasen: vplivati na vlado, da bi položaj v južnem Vietnamu popolnoma dala v roke vojakov. Vojaki naj odločijo? Toda tudi po njihovih načrtih bi do zmage prišli pozno. Njihove kalkulacije namreč govorijo, da bi Američani v sedmih do osinih letih lahko dosegli v Vietnamu premoč in to z vojsko, ki bo imela pod orožjem 700.000 mož.
To tlnl
po S V O t it
Britanija spet izraža željo, da bi bila sprejeta v evropsko gospodarsko skupnost. Vendar spričo pogojev, ki jih postavlja, ni nobenih realnih izgledov, da bo res postala sedma članica tega zaprtega zapadnoevTopskega trga. Britanija je ie pred tremi leti po&ušala 'priti ▼ EGS, venr ća? brez, uspeha.
It svojega oporišča v Sahari skušajo Francozi izstreliti svoj satelit za znanstvene namene. Preteklo nedeljo poskusa niso ponovili, ker se jim je prvič ponesrečil. Kaže, da bodo ponovno poska-*0i srečo te dni.
Preteklo nedeljo je prišlo na izraelsko 6irski meji do ostrega spopada ob uporabi Ur.i-:ov, artilerije, metalcev m-n in strojnic. Obe strani
sedaj obdolžujeta druga drugo glede krivde, spopad pa zgovorno kaže, kako napet je še vedno položaj na Bližnjem vzhodu.
V ameriškem senatu se je izjalovila akcija, da bi razveljavili tisti del tako imenovanega Taft-Hartleyevega zakona, ki doslej omogoča delodajalcem, da zaposlujejo tudi tilte delavce, ki niso sindikalno organizirani. Sindikat je obtožil administracijo, da se je premalo zavzela za to akcijo. Zato pričakujejo, da se bodo odnosi med vlado in sindikati poslabšali.
V Dominikanski republiki je položaj čedalje bolj napet. Splošna stavka traja že peti dan. Ljudstvo skuša s tem zaščititi ustavno vlado in ustavne pravice v boju zoper desničarske kroge, ki skupaj z intervencionisti iz ZDA skušajo uveljaviti diktaturo.
Begunjski zvonovi
še vedno razburjajo duhove — Ultimat župniku prispevki za sodnika za prekrške
O zadevi z begunjskima zvonovoma smo že pisali. Begunjčanl so zbrali zanju denar in jih naročili pri livarju Lenartiću z Reke. Livar je sicer zvonova vlil, vendar ni pri tem uporabil prave litine. Zato zvonova tudi nimata pravega zvoka. Be-gunjčani pravijo, da  ropotata, ne pa zvonita.
Kako    so    srednji    zvon    ške. Pravijo, da bo »dvanaj-
Prostovoljni
so sreanji zvon spravljali v zvonik in iz njega, o tem smo že poročali. Tudi o njihovi jezi in pritrkavanju sredi noči. O tem bo te dni povedal svoje mnenje sodnik za prekrške. Pri vsej zadevi sta zanimivi dve stvari, župnik Je te dni dobil pismo, v katerem piše, naj kar se da hitro poskrbi, da bo livar z Reke vlil nov zvon, (v tistem, ki ga je, je bojda 15% svinca), ali pa naj kratko malo zapusti Begunje, ker je menda on kriv za polomijo z zvonovoma. Vse kaže torej, da se jeza še ni polegla.
Druga zanimivost pa Je afera s sodnikom za prekr-
stim jeznim možem« za kaljenje nočnega miru pošteno izpraznil žepe. Vendar mnogi vedo povedati, da možje zaradi tega osebno ne bodo dosti oškodovani, kajti če so Begunjčanl za (slabe) zvonove zbrali poldrug milijon dinarjev, bodo zbrali tudi kakšen (nov) tisočak za žrtve zvonov.
Celo več! Dušnega pastirja dolže, da je on kriv, da peša vera.
Po zadnjih vesteh je Lenar-tič pristal, da prelije oba zvonova in sta menda že na poti v livnico. Bojda je to storil na intervencijo ljub-
ljanske škofije. Brž ko je Glas objavil članek o »Dva* najstih jeznih možeh«, je II-« var Lenartić poslal Bcgunj-cem pismo, v katerim je med drugim zapisal: »Napra-» vili ste mi strašno reklamo v Sloveniji!«
Kratko - zanimivo
# Dva švedska hotela sta odpisala dolg filmski igralki Aniti Ekberg, ki si je pred nekaj leti izposodila od vratarjev teh hotelov po 1000 švedskih kron (okoli 2500 novih dinarjev) in svojega dolga kljub opominom nI niti priznala niti hotela poravnati.
# češkoslovaška tovarna škoda bo leta 1966 Izvozila v Avstrijo 50.000 potniških avtomobilov tipa MB 1000.
v loški občini
pa bi radi več kot zmoremo
v Železnikih. Res je, da novi predpisi dopuščajo, da se izda gradbeno dovoljenje šele, ko so zbrana vsa z investicijskim programom predvidena sredstva. Zato se z gradnjo v 2eleznikih ni moglo pričeti, letošnja proračunska situacija v občini pa ne dopušča nadaljnjega izdvajanja p.-!.pevka gospodarskih orga-r.:zac:j za investicije, nego bo prispevek v celoti šel za sofinanciranje strokovnega šolstva. Tako je od lani zbranih sredstev po plačilu načrtov za železnikarsko šolo in nekaterih investicij v šo!e, ostalo le nekaj čez 30
milijonov starih dinarjev, in pa seveda program, da se izvrši reorganizacija šolske mreže. Zato so predlagali, da s tem denarjem napravimo centralno kurjavo v šoli v Železnikih ter s postavitvijo 4 montažnih učilnic omogočimo, da se predvidena reorganizacija v Selški dolini vsaj delno izvede, predvsem pa bi se delovni pogoji v tej šoli bistveno izboljšali. Ideji predstavniki gradbenega odbora niso nasprotovali, ker so v tem videli začasno rešitev za nemogoče razmere v Železnikih, s tem da smo se domenili, da se o tem pogo-
vorimo na zboru volivcev. Tak je bil dogovor, kasneje pa so nekateri posamezniki, z neosnovanimi izjavami poskušali mobilizirati javnost proti taki rešitvi. Pouk na šolah v Železnikih in Gorenji vasi je v dveh, v Skofji Loki pa v treh izmenah. In ko so šolniki iz Škofje Loke čuli za odpor Zeleznikarjev do montažne gradnje, so poslali vlogo na svet za šolstvo, da se montažne učilnice postavijo pri njih, s čimer bi lahko prešli na dvoizmenski pouk. Toda to je samo vloga, o kateri še nihče ni razpravljal, kajti tu je sklep občinske skupščine, ki ga je treba spoštovati.
V. Pintar si reorganizacijo šolske mreže zamišlja zelo preprosto. S tem da smo vrsto podružničnih šol organizacijsko povezali na 5 popolnih osemletk, reorganizacija
še zdaleč ni opravljena. Za to so potrebne nove šolske zgradbe v Železnikih in Gorenji va6i s kabineti in specialnimi učilnicami, ki bodo omogočili ukinitev večjega števila podružničnih šol ter omogočili večini šoloobveznih otrok v občini kvaliteten pouk.
V. Pintarju menda tudi ni znano, da se pouk v Skofji Loki prične ob 7. uri in da ima prav šola v Skofji Loki največ vozačev, predvsem pa pozablja, da iz Breznice, Barbare, Ožbolta, Križne gore in drugod učenci nimajo nič boljših pogojev glede poti v šolo kot v dolinah.
Trditev V. Pintarja, da občani v dolinah že toliko let prispevajo sredstva za izgradnjo Sol, je iz trte izvita, kajti v celotni občini razen sredstev, ki jih občani v obliki prispevkov in davkov prispe-
vajo v proračun, kjer pa je komaj dovolj sredstev za redno financiranje šolstva, posebnih namenskih prispevkov ni bilo. To V. Pintar prav dobro ve, saj je bil dalj časa na takih dolžnostih, kjer je imel možnost pregleda tako nad financami kot nad politiko občinske skupščine. Zato me tak članek in pa trditve, da so občani dolin zapostavljeni, preseneča, posebno še* ker tov. V. Pintar dobro ve* da so se prav zbrana proračunska sredstva v Skofji Loki in Železnikih prelivala za potrebe ostalih področij. Preseneča me toliko bolj, ker to ni edina dezinformacija, ki jo je V. Pintar ali zaradi ne-poučenosti ali pa zaradi kakega drugega meni nepoznar nega razloga napisal.
Milan Osovnikar
GORENJSKA IN LJUDJE •GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 0 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI KRAJI IN
PANORAMA 9 PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA 0 PANORAMA
Šestnajst avtomobilov
Ali: obleka ne naredi človeka
Neobrit, v zamaščeni obleki in gumijastih škornjih je stopil mlad mol v prodajalno avtomobilov v norveškem mestu Svolvaru. Zahteval je, naj mu pokažejo šestnajst avtomobilov, ki jih bo takoj plačal v gotovini. Skupna vrednost avtomobilov je znašala okoli 50 milijonov starih dinarjev.
»Ne zbijajte šal in pojdite odtod!« je zabrusil zamazan-cu prodajalec.
Neznanec se je brez besede obrnil in zapustil prodajalno. Odšel je v konkurenčno trgovino, kjer so ga vzeli resno — in kupil je ter takoj
plačal šestnajst avtomobilov.
Pokazalo se je, da je bil to pomorščak, član posadke neke norveške ribiške ladje, ki se je vrnila z oceana z rekordnim ulovom. Šestnajst
ribičev je sklenilo, da si bodo kupili avtomobile istega tipa. Denar za nabavo so izročili svojemu tovarišu, ki pa ni mnogo dal na svoj zunanji videz*
Z avtomobilom v cerkev
Nek italijanski avtomobilist je pred kratkim s polno brzino zapeljal s svojim avtomobilom po stopnicah, ki vodijo v največjo cerkev na -svetu — cerkev Sv. Petra v Vatikanu. Medtem ko so se preplašeni turisti, ki so bili
Varočen umor
V Jokohaml so aretirali predsednika neke japonske petrolejske družbe in pet mož, ki jih je predsednik najel, da bi ubili predsednikovega tekmeca pri njegovi ljubici. Predsednik je 53-letni Masao Okubo, njegov tekmec pa 30-letni uslužbenec družbe Akira Nakano.
Lansko jesen so neznanci napadli Nakana v bližini njegovega stanovanja in ga z nožem hudo obdelali. Napadeni Nakano je lahko opisal enega napadalcev, kar K F.uP. jal? do aretaciie vseh šestih zarotnikov. Pet ?r!n ni. kaznJenc«v i« Priznalo, da so prejeli od Okuba 200.000 jenov, da bi odstranili Nakana. Predsednik
2KSi£   ^ 18 naČrt' ker se & »i«*0™ 23-letna prijateljica ki Je prav tako uslužbena pri petrolejski družbi, pričela preveč zanimati za Nakana. Prosimo — brez posnemanja.
pri vhodu v cerkev, razbežali na vse strani, je »nori avtomobilist« že zapeljal z avtomobilom po stopnicah in se zaletel v zid cerkve. Vatikanska policija je takoj prijela voznika, ki kljub temu, da je bil avtomobil popolnoma razbit, ni bil resneje poškodovan. Najprej so ga odpeljali na italijansko policijo, nato pa poslali na psihiatrični pregled. Povedal je, da je namenoma zapeljal po stopnicah, ker je hotel priti z avtomobilom v cerkev, vendar ni pojasnil zakaj.
Mont Blanc-past za letala
V zadnjih letih je bil Mont Blanc, s svojimi 4807 metri najvišja gora v Evropi, smrtna past za letala. Dvakrat je bil njegova žrtev zračni orjak indijske letalske družbe Air India: leta 1950 letalo tipa constellation z 48 potniki, pred kratkim letalo tipa boeing 707 s 117 žrtvami. Septembra 1961 je zadel neki reaktivni lovec francoskega vojnega letalstva v gondolo žičnice na Mont Blanc. Nekaj gondol je skupno s turisti treščilo v globino. Trikrat so letala napačno ocenila višino »strehe Evrope-«. Ko je pred kratkim boeing treščil^ v goro, je bil tam snežni vihar in instrumenti niso pravilno delovali. Višinomer ni pokazal pravilne višine in usoda 117 potnikov in članov posadke je bila v trenutku zapečatena.
KranjM 60 leti (3)
(Nadaljevanje *
Stražišče se j* od  drugih vasi ^ okolici, tako pf • f kakor po zaposli stva. Vas je bii^' deljena na dva te in sitarijo. K*3* bile razvrščene-Skofji Loki, tj* so bile raztresen*' r jetni gori. Sit^LS0 bile večinoma tere še s slamo1 ?e so majhna ok£<: F? 30x30 cm. Skozi'*"0 se je videlo, k#> [? si h ženske, vea>- lz' delujejo sita. Ki* So
bile večinoma jimi okni, kakršne so zida'
seh
-— v prejs. sto s, dvema tipoma V J
sredi vasi HM? (pozneje so tu ••' P" tajcu), kjer so ■Ca | za pripravljanje in skladišči o sita. V bližini t Pritlične zidane ;w terih ao stanof
m.
va-
družine. Gaštej na Savskem bregu, šempetrska graščina pod Smarjetno goro, enonad-stropna šola in cerkev v Stra-žišču in v šmarfnem — to vse je dopolnjevalo pestro sliko gradbenih tipov v Stra-žišču. Vsekakor bi bilo potrebno nekatere hiše v Stra-žišču spomeniško zaščititi kot stari del Kranja.
Sitarska obrt v Stražišču in okolici je imela takrat že veestoletno   tradicijo. Dve tretjini prebivalcev Stražišča, Zgornjega Bitnja in Gorenje Save je bilo Sitarjev. Zaslužek sicer ni bil velik, a ker so delali po učinku, ker so pn delu pomagali tudi stari ljudje in otroci in ker so delali doma, pod domačo streho ob vsakem vremenu, so še kar dobro živeli. Konkurence za njihove izdelke takrat še m bilo. Spominjam se, da so sitarji pripovedovali, da na vsem svetu samo še v nekem kraju v Aziji tudi izdelujejo sita. Ker so bila sita iskano blago na svetovnem trgu, je šla skoraj vsa trgovina preko
Trsta, od koder je prišlo tudi največ žime. Vso trgovino so imeli v rokah lastniki štin-gelčevega dvorca, šele nekaj let pozneje so ustanovili tudi zadrugo.
Moj stric je delal pri Štin-gelcu, in sicer pri pranju, pripravljanju in barvanju žime. Skoraj vsak teden so naložili nekaj voz s konjskimi repi in konjskimi grivami in to odpeljali na Savo nasproti Polakove usnjarne, tamkaj, kjer stoji danes tovarna Iskra. Večkrat sem nosil svojemu stricu kosilo na Savo in pri tem opazoval, kako perejo in barvajo žimo. Barvali so jo v raznih barvah: rumeno, zeleno, dve različni rdeči barvi itd. Tako pripravljeno žimo so dajali potem sitarjem v delo. Sitarji so morali vrniti sita, ki so tehtala toliko, kot so dobili žime. Včasih je prišlo do manjših kriz in je bilo dela manj. Pešati pa je začelo sitarstvo šele potem, ko so iznašli nadomestilo za žimo, ki je bila skozi stoletja edina surovina za sita. Razne umetne niti in tanke žice, ki ne zarjavijo, pa tovarniška izdelava — to je uničilo skozi stoletja sloveče sitarstvo. France Kozjek
Kozolec je gospodarska zgradba kmečkega doma, ki je slovenska nacionalna posebnost. V naši rubriki o kozolcih še nismo pisali, zato zdaj vabimo bralce, da nam o njih kaj več napišejo: kako kozolec in posamezne njegove dele imenujejo v posameznih krajih na Gorenjskem, kakšna je konstrukcija kozolca, velikost, odvisnost velikosti kozolca od velikosti kmetije, kako skladajo v kozolec, kaj v njem sušijo in za kaj ga še uporabljajo, ali ima kmetija enega ali več kozolcev, kje stojijo, kako so postavljeni z ozirom na smer vetra, sončno lego in obliko parcele, kako in kdo gradi kozolce itd. Pišite nam tudi še o vseh drugih gospodarskih stavbah kmetije, o delu in običajih v zvezi z delom, o drugih običajih, ki so v zvezi s človekovim rojstvom, smrtjo ali po-roko ali z letnimi časi itd. Zdaj, ko je pred vrati pustni čas, nam pišite o pustnih običajih danes in včasih v vašem kraju; in ker smo že skoraj pred vrati pomladi, bo zanimivo slišati tudi kaj o običajih v zvezi s prehodom zime v pomlad. Vse vaše dopise bomo objavili. — Na" sliki: Ažmanov kozolec na Okroglem, folo Triler
nemikemn >j!itarianu v socia-
tezko, ko se
po-
AMERIČANI NAPOVEDUJEJO
X-I5 še hitreje
Ameriška agencija za vesoljska raziskovanja je napovedala nadaljnje povečanje hitrosti raketnega letala X-15. Doslej največjo hitrost 9600 kilometrov na uro — ali mach 6 —- je to letalo doseglo konec 1963. leta.. Najvišja višina poleta je bila 107 kilometrov, petero pilotov, ki so uprav-
ljali to letalo, pa je dobilo naziv astronavtov.
NASA je objavila to sporočilo prav takrat, ko je troje letal X-15 letelo štiriindvajset ur brez pristanka. X-15 navj bi dosegel večjo hitrost s pomožnimi rezervoarji za gorivo, ki so sedaj montirani pod njegovimi krili in ki so omogočili daljši polet.
lisuSeVn nf SlaVOSpeva nemške^?*
So?ei i m m°gla ražumeti- fci slavija^sC °dp0tu^- Je»f
»"Ne, že nocoj.«
prečni vi in vaš mož kj m^Sm» Da to Je velika sreča. L
Franca L"6 V6' da je prav to taJ,*Wilhelmu »#«nala las" r sP°3°bnega. Tast in s5> > nlsta Pisa-to SLlL am°' da je Franc uposlen > fcf'V" da A *a-Lvirl P Sma po Fra^ovem m* l^1 v uru2' razrcd-rSif ? i6 SG Je že Privadil. Dolge*' ^° P° n^J- zato naj pride, takoj, čim bo vse stvari urSU , rtn c* M008 :e prišel ta dan. Poskr* J?MI»rt oprave, toda stroški so bili tolikšni, da je por** t10 VSOl° svoJih Pri" tranl^ov- ^veda, tudi darila za W> kj stale lcP *™r, a brez teh daril ni hotela stopiti ptdt S mfa-
^etaj Stefi nima več kai Doeeti h h T'a ^ skoro Pet ur časa. Nad Trstom je čudovit »W lep Se » Trst
ni zdel še nikoli. Nebo se še nikC JddoVito odražalo od kraškega ozadja; še nikoli se ni ,V »•'Knsft s tako čistim ainjim obokom. Morje še nikoli ni M *V Se nikoli ga ni božala s tako otožnim pogledom šek'! k'kako Kl° se i> Je to mesto vraslo v srce. Nenadoma f u 62 x bo morala odtrgati od njega. Ne bo se prvič lh»" I P0«^!jala od njega in prav tolikokrat se je vračala C $ nekaJ Pravi- da se poslavlja poslednjič. Nikoli več ji:;, £''° dom- v Nemčijo mora za možem in otrokom. Nemcih1 E11^3 druga domovina. Otrok bo morda samo še iz nj«^ P slovensko govorico. Hodil bo v nemške šole. Nikoli* ^»venskih Ičnjig, saj med moževimi knjigami ru nobene^ \ T' nenadoma začuti potrebo, da bi kupila nekaj slovensS*' /'-'oka, pa tudi zase. Kadar jo bo žejalo po domačih krar>' ^ "teho v slovenskih knjigah. In tudi otrok, tako upa, bi I vzljubil in spoštoval njeno govorico. J,
Se ima dovolj časa, da stopi v fc^ kupi nekaj Cankarjevih, knjig, a za Slavka Finigarif' y °d svobodnim soncem. V knjigarni jih ji zavijejo v ^ L *ricster-Tagesblatt, ker zavijalnega papirja nimajo ali t \? njim. V desnem spodnjem kotu tik pod križem vrvice Wk o samomoru gospe Anne Bauer.
MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA
Ta večer, ko se je poslovila od Trsta, ni prišla daleč. Vlak se je ustavil v Gorici. Postaja je bila zastražena in vsi so morali izstopiti. Zaman vprašujejo zakaj. Orožniki so kakor mutci. Samo povelja poznajo. In na povelje se morajo potniki uvrstiti po vojaško s prtljago vred in z njo odkorakati na glavarstvo. Stefi ne ve, kako bi s prtljago zmogla to pot, ko bi ji nekdo pomagal.
Tudi na glavarstvu so uradniki skrivnostni. Pregledujejo osebne dokumente in brskajo po prtljagi. Nihče ne ve, zakaj to počno, razen morda tistih, ki morajo v posebno vrsto, oboroženo od orožnikov. Drugi se l^ihko vrnejo na postajo. Nekateri menijo, da so lovili vohune, nekateri, da so lovili ljudi, ki se niso pokorili mobilizaciji. Tako ugibajo, ker nihče ne ve, zakaj so morali na glavarstvo in zakaj so na glavarstvu zadržali-kakih dvajset potnikov.
Naj je bilo karkoli že, železničarji se niso ozirali na muho go-riškega glavarstva ne na potnike, ki bi radi še nocoj potovali naprej Večina vdano molči, ker se zaveda, da je v teh dneh nevarno vrtati jezik in udrihati čez deželno glavarstvo. Nekateri, ki se tega niso zavedali, so kmalu občutili, kaj je vsemogočna oblast. Ker niso molčali, so morali z orožniki.
Vlak je odpeljal po voznem redu, naj se potniki zdaj jeze ali ne.
Stefi je hudo. Pisala je domov naj jo v Luciji počakajo domači. Ni utegnila v Borjano, da bi se poslovila od svojih. Zdaj pa je tu v Gorici. Noč ji mineva med gnečo v čakalnici, jutri pa na postaji pri Luciji nikogar ne bo. Nikomur ne bo mogla stisniti roke v slovo Njena pot pa se bo brez potrebe zavlekla za bogvekoliko ur in v Penzbereg« bodo navsezadnje res mislili, da noče k njim. Ali ji je tega ni tast že rahlo očital v zadnjem pismu, ki sta ga ji pisala s Slavkom.
Dolge ure do jutranjega vlaka. Najbrž sploh ne bo mogla zaspati. Človek kar zavida ljudem, ki lahko zaspijo v vsakem položaju. Ne ve, da bo tudi sama zaspala kakor drugi.
Ko se je prebudila, se je čudila, da je noč že minila. Cez četrt ure že sope vlak skozi spodnji del Soške doline. Potem prispe kmalu do Lucije. Samo s pogledom se Stefi poslavlja od slikovite tolminske pokrajine. Naf^ede in zapre oči, da bi kdo ne opazil v njih žalosti. Ko jih odpre, ne more verjeti, da je že na Gorenjskem. Spala je, trdno spala. In zdaj je tu pod postajo že Blejsko jezero. Razgled se odpira široko čez pokrajino, utripajočo v soncu, proti goram, ki s svojimi pastelnimi pobočji in nežno zarisanimi grebeni podpirajo nebo.
Vse prehitro ta lepota ugasne. Ve, kmalu bo predor Potem se bo svet zožil v jeseniško dolino. Senčnata, siva in za oči neprijazna dolina je to. Ne vozi se prvič tod mimo.
Zares, tu sta še sonce in nebo pegasta od dima in saj. V tej sivini bi ne živela rada. Človek ima občutje, da ga bo zadušilo ki te stiska od vseh strani. Boji se , da bi se ji celo koža zožila ne toliko od tovarniškega dima, kakor od tesnobe in ozkega obzorja, in da bi se počutila kakor konj, ki mu zasenčijo pogled s slepoč-nicami. če bi morala prebivati tu.
MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCEST W
Mnogo lepša je pokrajina onkraj predora, ko vlak zapusti Pod-rožico in Ledenice. Baško jezero se odpre kakor sinje oko s podolgovato zenico otoka. Koroška pokrajina se odpira med gorami kakor široka dlan. Oči se ne naveličajo strmeti v nežne slikovite obrise obzorja in piti barve kakršnih bi ne mogel posneti noben slikar. Kar je lišček med pticami, je med pokrajinami koroška pokrajina. Človek bi pozabil, da je vojna, ko bi drugi, ki se vozijo s teboj toliko ne govorili o njej
»Pariz bo padel v nekaj dneh. Obleganci v Maubegeu in v An-versu bodo morali popustiti. Nemci so nezadržljivi.«
»Da, tudi v Prusiji so zahodno od Mazurskih jezer razbili Ruse 4
»Cas je, da bi tudi naši zradirah Srbijo.«
»Saj jo bodo! Te cigane bi bilo treba postreliti do kraja.«
Taki pogovori udarjajo v njena ušesa enolično in nenehno kakor udarjanje koles ob tračnice. Ljudje vstopajo in iztopajo, a pogovori se ne izmenjajo. Vagon je podoben veliki lajni z enim samim nape« vom: Pariš, Marne, Mazurska jezera in potem Srbija, ta prekleta Srbija, dežela bednih in neumnih ciganov, ki jo je treba zradiratl z evropskega zemljevida. Ta Srbija, ki kljubuje, kakor da je velesila, večja od Francije in Rusije. Francozi se umikajo, Rusi so topem v Prusiji, kamor so vdrli, a Srbija, ta, pasja, ciganska Srbija... la napev se ponavlja ure in ure. Slišala ga je že na Jesenicah, čeprav je bil tišji. V Beljaku je postal glasnejši in vedno bolj naraščal, čim bolj se je vlak vzpenjal proti Tirolski.
Tu so že tirolske gore. Stefi je že hudo utrujena od slabo prespane noči in dolge vožnje. Zdaj pa se je ustavil še vlak in se noče premakniti. Ljudje postajajo nestrpni. Preklinjajo. Radi bi ve-deli, zakaj vlak ne odpelje. Tudi Stefi je nestrpna. Skozi okno Vidi postajno poslopje z velikim napisom: Schvvarzach.
Nekdo vpije skozi okno, če je strojevodja zaspal.
Ne, čakati mora! Zamuda bo. Celi dve uri bodo čakali! Prednost imajo vojaški transporti.
Potniki, večinoma moški starejših letnikov, ki so dobili šele le dni vpoklice, izstopajo. Nekje divje pozvanjajo z velikimi kravjimi zvonci. Hrup je vedno večji; mešanica pijanega krohota, kričanja, psovk, kletvin. Vedno večja gneča se gnete v klobčič okoli teh zvoncev. Stefi se zgrozi, ko pogleda skozi okno. Sredi te gneče visi na vislicah obešenec, obešen za noge. Vanj se zaganja podivjana drhal, ga pljuva in bije.
Obešene je vojak, oblečen v srbsko uniformo.
»Kako zmorejo, le kako zmorejo tako strahotno mučiti človeka,«
»Saj ni človek. Srb je. Srbski kralj Peter.«
Stefi ne razume.
»Lutka je,« ji pojasnjuje sopotnika, »bržkone iz teh krajev.« Prejšnji teden so jo obesili. In zdaj ob vsakem vlaku prirejajo tako predstave. Zabavno, ne?« ^
»Gnusno,« pravi Stefi slovensko.
»Ja, ja, pravi užitek,« pritrjuje Tirolka, ki je to besedo razumela kot nemški Genuss-užitek, uživanje.
8 _
PANORAMA
GLAS * 16. FEBRUAR
OB 25-LETNICI PRVEGA VOJNEGA LETA
Spomenik v Dražgošah?
Vse pobude doslej v prazno — Kaže, da je za vse drugo denar
O dražgoški bitki in njenem pomenu je bilo že večkrat govora. Spomini na to našo slovensko epopejo v januarju 1942 so nam še posebno dragi. Vsekakor zaslužijo Dražgoše posebno pozornost vseh Gorenjcev, če ne celo vseh Slovencev. Borb v takem obsegu in v tem času na Slovenskem še ni bilo, posebno ne v takih pogojih.
Ta uvod je verjetno potreben, če želimo govoriti o nalogi, ki je bila pred borce NOV in vse gorenjsko prebivalstvo že večkrat postavljena.
Majhna vasica Dražgoše pod obronki Jelovice je bila zaradi omenjenih dogajanj in velikih žrtev deležna vse podpore že takoj prva leta po osvoboditvi. Večina hiš je bila obnovljenih, mladinske brigade so sodelovale pri izgradnji ceste, zgrajena je bila nova šola — ena najmodernejših v Selški dolini. Pri vsem tem je veliko vlogo odigrala tudi tamkajšnja kmetijska zadruga.
# Leta so minevala in pre-% skromen spomenik nas je % večkrat opominjal, da bo 0 tu potrebno le postaviti 0 dražgoški   borbi dostoj-
# nejši spomenik. Tudi gro-9 bišče padlih in ubitih do-0 mačinov, pokopanih na % starem pokopališču ni pri-% merno urejeno.
Skoro najmanj interesa je kazal občinski odbor ZB NOV Skofja Loka, čeprav bi moral biti glavni iniciator in pobudnik te akcije. Akcija je počasi zaspala in izgovor na pomanjkanje finančnih sredstev je bil vedno bolj pogost. Mogoče smo bili pri tem prav borci NOV premalo zahtevni
ali premalo odločni.
Ob vsem tem me moti le eno. Vzporedno z akcijo za spomenik je tekla v Dražgošah in po vsej Sloveniji druga akcija za obnovitev porušene cerkve. Nekateri Draž-gošani so bili celo v obeh odborih. Našli so denar in tudi dobre volje je bilo dovolj, kakor tudi vsestranskega razumevanja. O tem ali je prav ali ne, da se je cerkev obnovila, so verjetno izrekli svoje mnenje tudi že drugi. Danes stoji v Dražgošah lepa nova cerkev. Sredstev za to gradnjo pa je bilo potrebno znatno več, kot za predviden dražgoški spomenik.
Ker izgradnja spomenika v "Dražgošah ne bi smela biti samo zadeva Dražgošanov, čeprav bi po vsem tem tudi od Dražgošanov lahko zahtevali primeren delež, moramo nujno nekaj spregovoriti o tem tudi v širši javnosti in na naših zborih borcev NOV.
O ČEM GOVORIJO POD STOLOM
»Zaklad« v Završnici
Tatova volne sta se dobro okopala v mrzlem potoku
Desetega julija lani je kolektiv tekstilne tovarne »Sukno« Zapuže slavil pomemben jubilej — 15-letnlco delavskega samoupravljanja. Težko je reči, kaj je pripeljalo Franca Kaj-diža iz Žirovnice, da se je odločil in točno tega dne začel krasti volno v podjetju. .
V tovarni so skladišča v ograjenom prostoru, ki niso (Ibila) zaklenjena, tako da Francu ni bilo težko začeti krasti domačo in uvoženo volno, saj je kot delavec v tovarni dobro poznal vse razmere v podjetju.' Storilec je balo volne težko koli 70 kg skotalil do ograje, jo vrgel čez, naložil na sani ali voziček ter jo odpeljal domov v Žirovnico, kjer jo je skril na skedenj pri svojem očetu. To je ponovil večkrat, potem pa je vso volno odpeljal pomagaču Jožetu Mišmašu, delavcu, zaposlenomu v predilnici Moste, ki je last Jer-ce Triplat.
Ker pomagač ni imel dovolj denarja, da bi Kajdižu izplačal volno, mu 'je dal skoraj nov moped.
Franc K. je tudi letos nadaljeval s krajo volne na isti način kot lani. Pred' dnevi je odpeljal ukradeno balo volne v Miste pomagaču, ta pa mu je zato izplačal 60.000 dinarjev, ostalo vsoto pa bi nakazal kasneje, ker je bala uvožene volne vsaj štirikrat toliko vredna.
Ko pa je Jože M. izvedel, da so organi LM začeli po- I
izvedovati za ukradeno volno, je v strahu, da je ne bi našli pri njem, volno skril v potok Završnica, ki teče poleg predilnice. Na eno balo je nametal vejevje, drugi dve pa je skril malo niže v globljo vodo. Organi LM pa so bale vseeno odkrili. Tatova Jože in Franc sta morala sama v mrzlo vodo po volno. V vodi so se bale volne tako (namočile da je bila vsaka težka okoli 300 kg; zato sta storilca morala balo prerezati in v košu volno nositi na kamion. Na zaledene-lem kamenju v vodi jima je večkrat spodrsnilo, tako da sta dobro okopala svoji telesi (in »grešni duši«). Pri tem delu sta se tako upehala, da so organi LM zaprosili domačine, ki so bili v gostilni »Pod Stolom«, naj pomagajo z vrvmi izvleči bale iz vode. V Žirovnici pa so na podstrešju v slepem podu stanovanjske hiše našli zmikane polsti iz uvožene volne, tako da je tovornjak poln volne pripeljal ukradeno blago jaazaj v Zapuže.
9 Storilca se bosta za kaz-
• njivo dejanje zagovarjala
• pred sodiščem. Vendar je
to dejanje pokazalo, da ukrasti balo volne v Za-pužah ni bil noben problem. Zaradi nemotenega vstopa v skladišče vsakomur in zaradi malomarne kontrole, je le sreča, da jim niso odnesli celo skladišče.
# Pred nami so letne skup-% ščine občinskih organiza-9 cij ZB, invalidov in re-0 zervnih oficirjev. Letos ob 9 25-Ietnici prvega vojnega O leta in okupacije naših 9 krajev bi bilo primerno, 9 da ob tem tudi partizani 6 zavzamejo določeno stali-O šče. Se posebno bi bilo 0 prav,  da  o  tem povedo
# svoje mnenje borci Can-9 karjevega bataljona — Q udeleženci dražgo&ke bitke.
— Slovenko
Trgovsko podjetje z leso^ lesnimi izdelki in pohištvom
»Lesnina« Ljubljana
poslovna enota Kranj, Titov trg 5
razglaša prosto del.
ZA SKLADIŠČNA I\ TRANSPORTNA D^
Pismene ponudbe je slati na gornji naslov t navedbo dosedanje zapo. slitve v obliki prepis^ -Xl delovne knjižice.
Razglas velja do zase^ del. mesta. Prednost in^.
jo  kandidati  s stano^ njem v Kranju oz. bliin« okolici, ker podjetje razpolaga s stanovanji.
PISMA BRALCEV
Iz Gorjančeveoa hleva
Tovariš urednik. Pišem vam to pismo, da boste videli, kako iivimo in stanujemo. Imam že 59 let in sem po raznih nesrečah in boleznih ostala sama s sinom, ki se je kot tehnik pred kratkim zaposlil v tovarni Sava. Hude življenjske, še bolj pa stanovanjske razmere so me Že močno prizadele zdravstveno, hčerka pa je umrla. Vsa leta smo živeli v začasnih vlažnih prostorih, celo deževalo je na nas. Zdaj stanujeva s sinom v bivšem Gorjančevem poslopju, nekoč hleva, zadaj za Staro pošto v Kranju. S sinom sva v eni sobi in prostor nikakor ni primeren za stanovanje. Sedaj pa so začeli tu še podirati. Upala sem, da bodo tisti, ki so pripravili podira-
nje poskrbeli tudi za
no stanovanje ljudem, ft; ^
mo ob streho.
Pa sem spet hudo, hu<i0 t. zočarana. Ponudili so mi ^ s kuhinjo v podstrešju stm rdeče hiše ob Žagarjevi ^ med novimi gradnjami ^ šča in Gorenjskega m*«, j hoje na podstrešje bi v ft% jih zdravstvenih pogoj^ n zmogla, hkrati je tu sp^k ena soba za mene in ga sina, kar je nevzdri^ ^ huje pa je, da bi bilo
to
le začasno, kajti ht$* hiša je že določena ;Q
stranitev. In kam sper w tem? Same selitve in nič spodobnega za skr0lnK življenje človeka. Hu^ čutim prizadeta.
Katarina Strupi
Kranj '
Da ne bo prepozno!
Ko smo prevzeli organizacijo svetovnega prvenstva v hokeju na ledu, smo se zavedali, da je to prireditev, ki naj bi poleg SPENT pomenila afirmacijo našega inozemskega turizma. Danes ne dvomimo več, da se ne bi v organizacijsko-šport-nem pogledu izkazali, vendar trenutna slika ne kaže, da bomo uspeli tudi v turističnem pogledu.
Prejšnji teden je imel jeseniški pododbor na Koroškem sestanek, na katerem niso izvedeli nič preveč razveseljivih novic. Ugotovili so, da je propaganda za to prireditev onstran meja slaba. V soboto je bil na Jesenicah urednik glasila slovenske manjšine v Italiji, videmske-ga Matajurja. Sele v soboto je izvedel, da tekmuje ekipa Italije na Jesenicah. Po njegovih besedah tudi v Italiji ni propagande za prireditev. Ponudil se je, da on organizira potrebno propagando, a
na žalost ni mogel dobiti niti enega propagandnega lepaka. Pravi, da je prepričan, da bi obiskalo prireditve veHB^go-stov iz Italije, seveda če bi vedeli zanje.
Propaganda prvenstva v tujini je sicer zadeva centralnega odbora v Ljubljani, vendar kaže, da niso naredili vse tako kot bi bilo treba. V tem pogledu so naredili že veliko (med drugim so posneli petnajstminutne filme o Ljubljani, Zagrebu in Jesenicah in jih poslali televizijskim družbam po Evro-
pi), vendar je vse to še malo. Cas hiti in kma'-j ? bomo lahko spraševali ^. ^ ni prepozno?
Da za prvenstvo res nj čakovanega odziva tu<,ss',H lepo pove tudi sledeč (W| dck. Hotel Toplice je p^ kratkim poslal pododbo^ ^ Jesenicah ponudbo, da sPrl me vse ekipe C skupin« ^ zelo ugodnimi pogoji, odbor ima že sklenjene ^ končne aranžmaje in jih M more spreminjati, vendar nudba pove, da ni pop^ tujih gostov (vsaj po r?^ vacijah ne,) kot je bilo pr^ kovati. Vsi hoteli so se nja. reč prej skoraj branili ^ movalnih ekip, ker so p(J^ kovali, po zagotovilih ^ stičnih agencij, da ne £| imeli dovolj prostora.
XI^%/^^
Uspeli smučarski tečaji v Kamniku
V času šolskih počitnic je smučarski klub Kamnik pod vodstvom učiteljev in vaditeljev smučanja organiziral 8-dnevne smučarske tečaje v Kamniku in okolici.
Dva učitelja in pet vaditeljev smučanja je le s težavo zmoglo delo s 120 tečajniki, vendar pa bi bila udeležba še večja, če tečajev ne bi ovirale slabe snežne razmere in slabo vreme. Tečaj-čajnikom je bilo potrebno plačati le članarino SK (120 din), žal je bil odziv tovarniške mladine slab, čeprav je znano, da je prav med njimi največ zanimanja.
Tečaji so obsegali začetno in nadaljevalno šolo smučanja, poleg tega pa je bila ustanovljena še posebna tekmovalna vrsta, katero so sestavljali pionirji-tekmovalci, ki se že tri leta načrtno pripravljajo in se jim vsako leto priključijo najboljši tečajniki.
Ob zaključku vseh tečajev je bilo izvedeno tekmovanje.
REZULTATI - Tekmoval na vrsta — slalom (300 m — 28 vratlc): 1. Sitar, 2. Grilc, 3. Sunkar; slalom (300 m _ 21 vratic): 1. Gale, 2. Grilc, 3. Rautar; veleslalom (500 m — 13 vratlc): 1. Grilc, 2. Sitar 3.
SD »Štefe Anton Kostia«
Končalo se je prvenstvo strelske družine »štefe Anton Kostja« iz Tržiča. Zmagal je Jože Klofutar (nastopilo je 21  tekmovalcev) z
252 krogi, pred Rustjo in Malinom 249 od 300 možnih. Na tekmovanju za zlato puščico je zmagal Andrej Potočnik z 254 krogi, pred Jekovcem  254  in Marinom
253 od 300 možnih.
D. H.
§ Ob ugotovitvi, da je v ino-
• zemstvu  premalo propa-
• gande, ne moremo iti mi-
• mo  Gorenjske' turistične
• zveze, ki ji skupščine na
• bolj ali manj direkten na
• čin    odrekajo podporo.
• Prav oni bi bili poklicani,
• da bi prireditev propagi-
• rali. Ker nimajo denarja,
• jo seveda ne morejo. Ka-
• že, da je podoben položaj
• tudi drugod po Jugoslavi-
• J'-
Cas hiti, do prvenstva je Je dobrih petnajst dni. Morda bi se še dalo kaj narediti (jeseniški pododbor bo verjetno izvedel propagando sam). Upamo, da ne bo ostalo tako kot je sedaj, ko imajo v sosednji Koroški privatniki zasedene že skoraj vse prostore (organizirali so prevoz na tekme v Jugoslavijo v svoji režiji), pri nas pa je te veliko, veliko nezasedenih mest. 4**
P. Čolnar
Gale; smuk (500 m — 4 vra-tice): 1.-2. Sitar in Šunkar, 3. Grilc;
Pionirji do 7 let — veleslalom: Štele, smuk, Belec; Pionirji do 9 let — velesla-
lom: Ramšak, mene;
smuk: Kle-
Pionirke
Mali, smuk:
Sitar;
veleslalom:
Po izbirnih tekmovanjih je odšlo 13 najboljših pionirjev pod vodstvom njihovih trenerjev na 5-dnevne priprave na Veliko planino. sm
XXI. DRŽAVNO PRVENSTVO V KLASIČNIH DISCIPLINAH
Zaključek brezreprezentanlov
Kljub odjugi je sposobnim organizatorjem le uspelo speljati državno prvenstvo do konca. Zaradi dežja in toplega ozračja se je proga v zadnjih dneh tako poslabšala, da so jo morali premakniti iz Gori j. Kljub temu so bila zadnja tekmovanja izredno zanimiva. Gledalce je delno motilo le to, da zadnji dan niso videli na startu naših najboljših tekmovalcev, ki so že odšli na svetovno prvenstvo v Oslo.
Rezultati — Ml. mladinci
3x3 km: 1. Jesenice 34:47, 2. Triglav 38:16, 3. Bled 39:02, člani 3x10 km: 1. JLA 1:57.13,
2. Triglav 1:59.49, 3. Enotnost 1:59.49; veterani 3 km: 1. Pogačnik (Jes) 8:58, 2. Kersnik (Bled) 9:37, 3. Stirn (Vrh) 10:22; člani 15 km: 1. Bavče (F) 56,20, 2. Seljak (T) 56,11,
3. C. Pavčič (E) 56:38; St. mladinci 3x5 km: 1. Gorje 57:26, 2. Jesenice 58,58, 3. Orotek; članice 3x5 km: 1. Lovrenc 1:14:58, 2. Enotnost 1:17:55, 3. Lovrenc II 1:33.15.
KLASIČNA KOMBINACIJA
^- Člani: 1. Ambrožič (Bled) 518^38, 2. Kerštajn (Rat.-Pl.) 435,53, 3. Baloh (Jes) 426,15; St. mladinci: 1. Jakopič (Gorje) 495,90, 2. Dornik (Gorje) 442,70, 3. Sitar (T) 365,27; MI. mladinci: 1. Prime (Jes) 483,90, 2. Rožič (R) 450, 3. Be-nedik (L) 429,70.
H 0 H 8 J 1966
S svetovnega prvmafcva poroča  AiaiH .f I 1» §
Z najboljšim jugoslovanskim hokejskim igralcem Albinom Felcem smo se domenil*, da bo* poročal našim bralcem »iz prve roke« o svetovnem prvenstvu. Pred prvenstvom bodo njegova poročila občasna, kasneje pa boste lahko stalno spremljali prvenstvo.
Hokejisti ono utrujeni
Po naših zadnjih ti\:h tekmah proti NDR lahko ugotovimo predvsem to, da smo vsi utrujeni. Ta ugotovitev nI vnesla v naše vrste malodušja, saj je bil trening planiran ta&o, da je trener    Bubnik pričakoval
OBČNI ZBOR TVD »PARTIZAN« KRANJ
Polovica denar jaza telovadnici
Minuli teden je Imel TVD »Partizan« Kranj svoj redni letni občni zbor. Društvo ima v svojih vrstah okoli 400 članov, med njimi pa je velika večina pionirjev in pionirk.
TVD »Partizan« Kranj je prejel za svojo dejavnost v preteklem letu 730.000 din dotacije. Polovico teh sredstev so porabili za najemnino telovadnic (v Tekstilni šoli in osn. šoli France Prešeren), tako da jim je ostalo
SLOVENSKI INVALIDI GOSTJE NA AVSTRIJSKEM PRVENSTVU
Furlan brez kazenske točke
Slovenska invalidska smučarska reprezentanca se je udeležila XVII. povojnega avstrijskega državnega prvenstva v alpskih disciplinah, ki je bilo 12. In 13. februarja v Bodensdorf-Ger-lilzu.
Reprezentanca je nastopila z osmimi člani:'Tone Tome, Raj ko Stržinar, Ivo Bevc (vsi Kranj), Jože Flakus, Jože Pukei (oba Maribor), Karel Srečnik, Ne j ko Kosmač in Janez Furlan (vsi Tržič).
REZULTATI — SLALOM I kategorija: 1. dr. Kempt 1:46.3; 14. Stržinar (J) 2:41.2; II. kategorija: 1. Hans 1:28.9; 7. Bevc (J) 3:02.7; III. kategorija: 1. Zobel 1:30.0, 8. Srečnik (J) 1:55.9; IV. kategorija: 1. Furlan (J) 1:42.3; '
VELESLALOM — I. kategorija: 1. Winkler 1:38.7, 9. Stržinar 2:01.2; II. kategorija: L Hans 1:22.1, 6. Bevc (J) 1:27.2; III. kategorija: 1. Zobel 1:18,2, 8. Srečnik (J) 1:35.2;
IV. kategorija:
1:21.1:
1. Furlan (J)
KOMBINACIJA: 1. Janez Furlan (Jugoslavija) brez kazenske točke.
D. Humer
V nedeljo je v rednem ko lu za prvenstvo SD Bratstvo Edinstvo med člani zasedel prvo mesto Vinko Frdih z 262 krogi (300 možnih), drugi je bil Štefan Žagar (256). Med ženskami je bila prva Dobrila Radojčlč z 243 kro gi od 300 možnih. ✓
Na republiškem atletskem mitingu, ki je bil preteklo nedeljo v telovadnici VSTK v Ljubljani je dosegel odličen rezultat v skoku v višino član Triglava Polde Mi--lek s 185 cm.
zelo malo denarja za ostale namene. Kljub tem denarnim težavam pa imajo v svojih vrstah zelo veliko mladine. Pravijo, da so sploh telovadnice premajhne, saj je v eni »izmeni« v telovadnici ponavadi 80 otrok.
Morda je prav »stanovanjski problem« tisto, kar onemogoča, da'bi se v njihovih vrstah zadržali tudi starejši člani (mladinci), kajti zaradi pomanjkanja prostora nimajo možnosti, da bi razvijali tudi ostale dejavnosti (imajo tudi gimnastiko, vendar se z njo ukvarja le malo članov).
Društvo je v preteklem letu ustvarilo tudi samo nekaj sredstev. Tako so v okviru akcije »Naučimo se plavati« organizirali v Puli vsakoletno taborjenje. V dveh izmenah se je v 14-dnevnem taboru zvrstilo 150 članov. Ker za to dejavnost ne prejemajo do tacije, so jo speljali le z največjo požrtvovalnostjo vseh članov odbora na čelu z Markom štuhcem. - pc
utrujenost in nas je nanjo že naprej psihično pripravil.
Sedaj ne moremo govoriti o neki posebno visoki formi (izjema bi bil morda le Gale), pač pa lahko govorimo o tem, kaj smo pridobili v dosedanjih pripravah. Da so bile priprave uspešne povedo največ solidni rezultati, ki smo jih dosegali pred sedanjo krizo. Tudi v zadnjih srečanjih z NDR smo včasih v redu zaigrali, želimo, da bi v času prvenstva igrali tako, kot smo v času »trenutne Inspiracije« proti NDR,
Na treningu v Zagrebu nas precej ovirata dež in megla. Tudi temperaturna razlika nam dela precej preglavic. Pred tremi tedni smo namreč igrali na —15° C, tukaj pa je temperatura tudi nad 10» C.
V naslednjih dneh imamo pred seboj še več srečanj. V Beogradu se bomo srečali z reprezentanco Madžarske, £3. je na sporedu v Ljubljani srečanje z Duklo iz VI-slave, potem bosta v Zagrebu dve srečanji z Zahodno Nemčijo in kasneje še s Kanado in ZDA.
Splošna ocena Igralcev je, da smo s pripravami zadovoljni, vendar se bojimo preveč optimističnih napovedi o našem plasmanu. Da bi seznanil bralce »Glasa« z vzdušjem v našem taboru, bom v prihodnjem poročilu povedal nekaj mnenj mojih soigralcev.
SLOVENSKO MLADINSKO PRVENSTVO
V SMUKU IN VELESLALOMU
V snegu in dežju
V soboto In nedeljo je bilo na črnem vrhu nad Jesenicami slovensko prvenstvo v smuku in veleslalomu za mlajše mladince in mladinke. Vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno, saj so Vozili prvi dan med naletavanjem snega, drugi dan pa v dežju in megli. Nastopilo je 79 tekmovalcev (61 mladincev in 18 mladink) iz vseh večjih slovenskih klubov.
REZULTATI — SLALOM —
mladinke: 1. Kleindinst (Jes) 114,3, 2. Marcel (Kr. g.) 133,1, 3. Vavčar (Bled) 133,5; mladinci: 1. Maininger (Branik) 101,3, 2. Germadnik (Crna) 109,3, 3. Aleš (Jes) 110,0; SMUK — mladinke: 1. Kramar (Tržič) 1:09.9, 2. Rekelj (Jes) 1:16.0, 3. Šubic (Nov) 1:18.4; mladinci: 1. Bedra J (Br) 1:18.8, 2. Pogačnik (Kr g.) 1:21.0, 3. Lah (Br) 1:21.6.
10
KRONIKA — OGLASI
GLAS * 16. FEBRUAR 1966
Letos manj nesreč
V zadnjem mesecu ugotavljamo, da je dnevno manj nesreč, kot pa jih je bilo v istem času lani. Mnogo je k temu pripomoglo lepo vreme in tudi vozniki so postali previdnejši.
O V nedeljo popoldne je peljal voamik osebnega avtomobila LJ 299-34 s Črnivca proti Posavcu. V Brezjan-ekem klancu je rezal ovinek po levi strani ceste. V tem času pa je pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila LJ 147-63. Ker je na tem delu cesta ozka je prišlo do trčenja. Na srečo telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda pa znaša okoli sto tisoč starih dinarjev.
# V ponedeljek opoldne pa se je pripetila nesreča na križišču Koroške ceste in Ceste JLA v Kranju. Voznik osebnega avtomobila LJ 326-66 je v križišču izseljeval prednost pred voznikom osebne-
ga avtomobila LJ 382-74, ki je pripeljal po prednostni cesti in je zavijal na levo, na Cesto JLA. Zaradi tega je prišlo do trčenja. Materialna • škoda'je majhna, ker sta oba vozila z manjšo hitrostjo.
J. Jarc
Vstopnice za sobotno maškerado v Domu Partizan Stražišče so razprodane. V nedeljo v istem domu ob 15. uri otroška maškerada.
Cenjeni potrošniki!
Trgovina MOJCA vam nudi
veliko posezonsko ZNIŽANJE CEN
do 50 odstotkov
za ženske hlače, otroške hlače in plašče ter drugo blago.
Oglejte si zalogo znižanih izdelkov, gotovo boste našli kaj rudi za Vaše potrebe. Pogoji so zelo ugodni.
Priporoča se trgovina
MOJCA KRANJ
Koroška cesta 16
Upravni odbor podjetja
»OBRTNIK« ŠKOFJA LOKA,
Blaževa ulica 3
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
Skladiščnik Elektromehanik Pečar Parketar
Pogoji:
pod 1. Visokokv. delavec v trgovini s prakso (pO možnosti kovinske stroke) ali kval. delavec T trg.
stroki s 3 letno prakso v železnini ali dovršeno srednjo ekonom, šolo s prakso v trgovini.
pod 2. Visokokvalificiran mehanik elektroteh. stroke. Vešč vseh elektromehaničnih del zlasti previjanje motorjev in vešč elektroinštalat. del ali kvalificiran s 5 letno prakso.
pod 3. Kvalificiran pečar s prakso, vešč vseh pečarskih in keramičnih poslov.
pod 4. Kvalificiran pečar s prakso vešč tudi polaganja podov iz umetnih zmesi.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom
dosedanjega dela pošljite upravi podjetja v 15. dneh
po objavi.
TATVINE JE IZVRŠEVAL
v pijanosti ali z
Se ena kazenska obravnava je bila te dni na okrožnem sodišču v Kranju. To pot se je zagovarjal 41-letni Mah-med Tufegdžimič iz Banja Luke v BiH. Okrivljen je bil, da je 15. novembra leta 1964. v Samskem domu y Ulici heroja Verdnika št. 38 na Jesenicah s ključem na silo odprl vrata sobe Alija Sefiea. Zatem je vzel novo moško
obleko in pcrlon srajco. Vse skupaj v vrednosti 54 tisoč starih dinarjev.
28. decembra istega leta pa je v -II. nadstropju stanovanjske hiše v Skladiščni ulici na Jeesnicah na hodniku vzel s kolesa moško bundo vredno okoli 16 tisoč starih dinarjev.
Za prvo dejanje }e na obravnavi priznal, da je napra-
Razpisna komisija za razpis mesta direktorja pri
»AVTOOPREMA« TRŽIČ
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA
Pogoji:
1. visoka strokovna izobrazba in 3 leta prakse na vodilnem delovnem mestu (prednost imajo kandidati s strojno ali ekonomsko izobrazbo)
2. srednješolska izobrazba in 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih kovinske stroke( prednost imajo kandidati s strojno izobrazbo)
Kandidat mora biti družbeno, ekonomsko in politično aktiven, organizacijsko sposoben ter mora izpolnjevati vse ostale zakonite pogoje.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja.
Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjega dela in potrdilom o nekaznovanju ter ostalimi potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh razpisni komisiji podjetja.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mojega moža, očtfta, starega očeta
JANEZA GOLMAJERJA
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli so-žalje, "darovali vence in cvetje in ga sp*ernili na zadnji poti.
Žena Rozalija, sinova Vinko in Slavko z družinama, Jože z družino
Tržič 11. februarja 1966
OBJAVA!
Cestno podjetje v Kranju obvešča, v skladu z odločbo medobčinske inšpekcije, da bo do nadaljnjega
zaradi zmrzlinskih poškodb
OMEJEN PROMET NA 10 t SKUPNE TEŽE
In največjo dovoljeno hitrost
50 km/h
na naslednjih cestah:
1. HI/4003 šk. Loka—Trebija
2. III/4O05 Bled—Sp. Gorje
3. HI/4007 Sp. Gorje—Krnica
4. III/4009 Lesce—Begunje
5. HI/4011 Begunje—Zabreznica
6. HI/4013 Kranj—Golnik
7. HI/4014 Visoko—Cerklje
8. HI/4016 Kranj—Trboje
9. HI/4017 Labore—Podreča
10. HI/4024 Žirovnica—Podvio
vil vendar je dodal, da mo je oškodovanec to dovolil, kar je razprava ovrgla. Za drugo kaznivo dejanje pa je rekel, da je bil tako pijan, da «1 vedel kaj dela, kar pa tudi ni bilo resnično.
Zaradi tega ga je soditi* obsodilo na enotno kazen 1 mesecev zapora. Kazen se ma odloži za" dobo treh let, če » tem času rre bo napravil drugega kaznivega dejanja.
J. Jare
Popravek
V zadnji številki Glasa aa» napisali o požaru v Veleso-vem. Med drugim smo povedali, da so v pomoč pritekli tudi gasilci iz .Cerkelj. vendar so bili to gasilci is Ve> lesovega, dočim jih iz Cerkelj sploh ni bilo. Zato naj nam velesovski gasilci oprostijo, mi smo tako poročali, ker 99> take podatke dobili. — jj.
ZAVOD ZA KLIMATSKO ZDRAVLJENJE OTROK KRANJ
razpisuje naslednja sezonska delo^ na   mesta   v otroškem zdravilišču Novigrad (Istra).
1. šofer, nabavljat
2. skladiščnik
3. kuharice
4. kuh. pomočnice
5. mesar
6. snažilke
7. servirke
Pogoji:
pod tč. L: šofer B ali C kategorije   in nabavljal
živil
pod tč. 2.: 5-letna praksa in srednja ekonomska šola
pod tč. 3.: 1 Vk kuhar in 2 K kuharici s 5-letno prakso
pod tč. 4.: prednost imajo PK kuharice ali drug? s prakso
pod tč. 5.: K mesar s I letno prakso
pod tč. 6.: prednost imajo mlajše moči
pod tč. 7.: zakJjučc« srednja šola
Sezona traja od 1. m.v do 1. ostobra. Kandidat se lahko prijavijo tu* za krajši čas. Osebni dohodki so zagotovljeni * Pravilnikom Zavoda.
Razpis velja do zasedi* delovnih mest. Ponoči" pošljite na naslov Zaroi za klimatsko zdravljeri* otrok Kranj.
/
Dobro  ohranjen  fiat 750
prodam. Žirovnica 81 644 Prodam skoraj nov pralni »troj  »Riber« s centrifugo. Golmajer,   Ljubno, Podnart
645
Poceni prodam pohištvo za dnevno sobo. Volane", Valjav-čeva 10, Kranj 646
Prodam 6 tednov stare pra-Bčke. Kranj, Staretova 7 647
Prodam slamoreznico s pu-balnikom, mlin (šrotar) in bika 300 kg težkega. Likozar, Voklo 38 648
Prodam dobro ohranjeno kosOnico (Far). Moše 20, Smlednik 649
Težjo kravo s tretjim teletom in prašiča prodam. Ve-šter 24, Sk. Loka 650
Prodam 8 prašičkov. Pšenična polica 11, Cerklje 651
Prodam kravo. Rupa 6, Kranj 652
Prodam  motorno slamoreznico. Breg 14, Preddvor 653
Prodam teHcb 8 mesecev brejo. Senk Franc, Predoslje 84, Kranj 654
Prodam 9 malih prašičkov. Zalog 38, Cerklje 655
Prodam stari,in novi les za ostrešje in mivko. Korošec Marija, Reševa 14, Kranj 656
Prodam mlado kravo s tele-
tom. Strahiooj 61, Naklo 657
Prodam prašiča za zakol. Breg ob Savi 19, Kranj 658
Prodam dva prašiča od 70 do 80 kg težka. Voklo 49, Šenčur 659
Prodam konja ali zamenjam za vola, težkega 400 kg. Koren Viljem, Tatine 5, Preddvor 660
Prodam mizarski rezkalni stroj »Frezer« z motorjem in mizarsko skobelno mizo (ponk). Černivc Janko, Stra-hinj 23, Naklo 661
Prodam plug obračalnik (vinkel), sadilec krompirja traktorski in okopalnik. Nasl. v ogl. oddelku 662
Dva prašiča za zakol prodam. Zalog 31, Cerklje 663
Prodam krompir cvetnik in bintje. Zg. Bela 62, Preddvor 664
Prodam 6 tednov stare prašičke. Voklo 32, Šenčur 665
Prodam visoko brejo kravo. Voglje 39, Šenčur 585
Prodam motorno kosilnico italijansko in avstrijski konjski obračalnik za seno. Jan-har, Brezje 666
Prodam lovsko puško dvo-cevko kaliber 16,16. Nasl. v oglasnem oddelku 667
Prodam koštruna za zakol. Zalog 67, Cerklje 668 Prodam kravo, ki bo konec
Domače skladbe za Plesni orkester RTV Ljubljana
~CETRTEK — 17.Tebr^rj^
8.05 Glasbena, matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.40 Stari in novi znanci — 10.15 Koncert naših opernih pevcev — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
— 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz albuma posnetkov iz ljubljanskih solističnih koncertov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Na kmečki peči
— 13.30 Priporočajo vam — 14,05 Pol ure z Gershwinom
— 14.35- Glasbeni vedež — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 S pihalnimi godali v ritmu polke — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Od-
meseca teletila. Drulovka 10, Kranj 669 Nov VW 1300 prodam. Ponudbe poslati pod N 27.900 670
Prevzamem vsa krovska in kleparska dela po celi Gorenjski. Vsa naročila sprejema Zaje Slavka, Nazorjeva 10 Kranj 671
Preklicujem vozniško dovoljenje za moped št. 610 od 12.5. 1965 AMD Cerklje 672
Podpisani Ravnahrib Ivan iz Struževega 37 preklicem, da sem Govc Min ko iz Ko-krice 236 obdolžil goljufije denarja. 673
Kmečki fant s hišo išče
skočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice I 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Izročilo XX. stoletja — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorna ura današnjih hrvatskih skladateljev — 23.05 Plesna glasba
PETEK — 18. februarja_
8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže — domači ansambli — 9.35 Pet minul za novo pesmico — 10.15 Naši pianisti igrajo iz francoske in klavirske literature — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Giacoma Puccinija — 12.30 Kmetijski   nasveti   — 12.40
dekle staro od 20 — 35 let. Ponudbe poslati pod »Gorenje« 674
Podjetje
»VINO KRANJ«
Kranj, Mladinska 2 proda
karamboli rani
TOVORNI AVTO
TAM PIONIR 3 t.
Interesenti \ si vozilo lahko ogledajo v Kranju. Mladinska 2.
Prednost nakupa ima socialistični sektor.
Slovenske narodne — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo
— 14.35 Ameriške narodne pesmi — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 Novo v znanosti
— 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18X0 Aktualnosti doma in po svetu — 18.20 Jugoslovanske zabavne melodije igra ZORL — 18.45 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice—20,00 Iz arhiva operetnih melodij — 20.20 Tedenski   zunanjepolitični pregled
— 20'30 Iz sodobne slovenske zborovska ustvarjalnosti — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Simfonija št. 3 v g-molu
»GANZ« elektro delavnice in tehnični biro
Ing. Fianz Dullnig
CELOVEC _ Klagcnfurt, Pischeldorferstrasse 4
Prodaja in popravlja vse vrste električnih strojev!
V trgovini v ulici 8. maja št. 33 ves instalacijski material in električni aparati, pralni in hladilni stroji, material za previjanje strojev, rezervni deli itd.
9 solidna postrežba!
Priporočamo se za ne kup!
Usnjeni izdelki
vseh vrst v najpestrejši izbiri pri
SERE1NIGG
CELOVEC — Klagenfurt, Paradeisergasse 7
6 torbice © etuiji vseh vrst
© kovčki © spominčki
Se priporočamo!
RADIJSKI SPORED
Poročila poslušate vsak dan ob 5., 7., 8. 10- 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12, 13. 15. 17, 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
SREDA — 16. februarja
8.05 Glasbena matineja — 8-55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Naši mladinski zborovodje — 9.25 V svetu lahke glasbe — 10.15 Trideset minut za violinista Dejana Bravničarja — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Simfonični orkester italijanske RTV Torino — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenski ljudski motivi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radij-
ska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30s Pihalna godba "VValter Schacht in pihalna godba RTV Ljubljana 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Jubileji v tem letu — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.40 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Slovenski ansambli zabavne glasbe — 20.25 Šarka — opera v treh dejanjih — 22.50 Literarni  nokturno — 23.05
TELEVIZIJA
SRI^DA — 16. februarja
RTV Ljubljana 17.35 Poročila 17.40 Tik tak
RTV Beograd 17.55 Slilce sveta
RTV Ljubljana 1&25 TV obzornik
RTV Zagreb 18.45 Glasbena sreda
RTV Ljubljana 19.15 Mozaik kratkega filma 19.40 Cik cak 15.54 Intermezzo
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Medicina sredi življenja 21.30 Prazgovodina v Sloveniji j
22.15 Zadnja poročila
ČETRTEK — 17. februarja
RTV Ljubljana 9.30 Poročila
Evrovizija 9.35 Svetovno smučarsko
prvenstvo v Oslu
RTV Beograd 11.00 Tečaj angleškega jezika
Evrovizija 11.30 Nadaljevanje prenosa
iz Osla
RTV Ljubljana 15.00 Posnetek z dopoldanskih
tekmovanj v Oslu 16.10 Televizija v šoli
RTV Beograd
17.05 Poročila
17.10 Rdeči signal RTV Zagreb
17X0 Združenje radovednežev RTV Ljubljana
18.25 TV obzornik RTV Zagreb
18.45 Reportaža studia Sarajevo
19.10 Marginalije o glasbenikih
RTV Ljubljana
19.40 T V pošta
RTV Beograd
20.00 TV dnevnik
20.30 Aktualni pogovori RTV Zagreb
21.10 Vokalni solisti in narodna glasba RTV Ljubljana
21.20 Med ustvarjalci »Aman-dusa«
RTV Zagreb 22.20 Poezija Levvisa Carolla
RTV Ljubljana 22.30 Poročila
PETEK — 18. februarja
RTV Ljubljana 17.25 Poročila
17.30 Pogovori o slovenščini'
RTV Zagreb 18.00 Mali svet
RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.45 Človek in proizvodnja 19.15 Nocoj pa, oh, nocoj 19.40 Crna tabla
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Huckleberrv   Finn —
ameriški celovečerni filrrl
RTV Ljubljana 22.00 Ekran na ekranu 23.00 Poročila
GLAS * 16. FEBRtjAR J
WL4 Jrm
Enotni zavod na Gorenjskem
Na rednem zasedanju skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja na območju občin Kranj, Tržič in škof-ja Loka, ki je sklicana za petek, 18. februarja, je predvidena tudi razprava o predlogu za združitev obeh istoimenskih zavodov s sedanjimi sedeži v Kranju in na Jesenicah. Določbe novega zakona namreč dovoljujejo te zavode samo na območjih z najmanj 30.000 aktivnih zavarovancev in upokojencev, zatem možnost pretežnega dela zdravstvenega varstva z ustreznimi bolnišnicami in podobno. Teh pogojev pa sedanja ločena zavoda nimata. Predvideno je, da bi skupno poslovanje začelo že s prvim marcem, seveda če bo to sprejela tudi skupščina imenovanega zavoda na Jesenicah in zatem potrdile skupščine zainteresiranih občin. — K. M.
NA ZADNJI SEJI ObK ZMS SO SE ZAVZELI
Za dosledno izpolnjevanje sklepov
Na zadnji razširjeni seji Občinskega komiteja Zveze komunistov Domžale so razpravljali predvsem o izpolnjevanju sklepov zadnjih dveh občinskih konferenc o delu komunistov po začetku uveljavljanja ukrepov gospodarske reforme.
Pri tem so ostro kritizirali neaktivnost mnogih komunistov, predvsem tistih na vodilnih delovnih mestih, ki mnogokrat delajo v nasprotju s sklepi zadnjih dveh letnih konferenc in s smernicami 8. kongresa.
Neupoštevanje sklepov zadnje konference se kaže med drugim tudi v nepravilni investicijski politiki, kjer še vedno ponekod odločajo ozki
Kje so zdravstveni delavci?
Pred dnevi je bil občni zbor krajevne organizacije RK Zlato polje v Kranju. Ugotovili so, da je organizacija v zadnjih letih zelo napredovala. To se je pokazalo v številnih akcijah, ki jih je izvajal RK. Med člani — skupaj jih je nad dvesto — je tudi največ takih, ki imajo srebrne ali zlate značke za dajanje krvi.
Zanimiva ugotovitev je tudi, da ni bilo na občnem zbo ru navzočega niti enega člana zdravstvenih zavodov, čeprav je prav na tem območju največ teh zavodov. — rč
Komunisti Save o planu
Na letni konferenci članov zveze komunistov kolektiva Sava v Kranju, ki je bila v nedeljo, so velik del svojih razprav posvetili gospodarjenju v tem podjetju in letošnjem planu proizvodnje. Na osnovi lanskih izkušenj z vsemi težavami s surovinami in podobnim, so zelo resno podvomili v nekatera planska predvidevanja za letos in ugotavljali, da bi morali pri programiranju resneje upoštevati razne okoliščine, kar bi dalo programu trdnejšo osnovo. Prav tako so veliko govorili tudi o notranji organizaciji, o rekreaciji in raz-
položenju v kolektivu in še posebno o nalogah članov ZK med kolektivom v prihodnje. — K. M.
krogi ljudi. Tak primer je bila dograditev domžalskega kegljišča.
V nekaterih delovnih organizacijah se posamezniki še vedno ne morejo sprijazniti z razvojem samoupravljanja in zato dušijo kritiko in celo obračunavajo s tistimi, ki odkrito spregovorijo o nepravilnostih in napakah. Osnovne organizacije pa so pri vsem tem vse preveč pa-
OGLAŠAJTE V »GLASU!«
Delavni gasilci v Trsteniku
Nedavni letni občni zbor prostovoljnih gasilcev v Trsteniku je zelo dobro uspel. Društvo Trstenik zajema dve operativni enoti in sicer Gorice in Trstenik. Imajo 154 članov in pionirsko desetino. V zadnjem letu so izvedli vrsto vaj, opravili številna dela pri svojem domu,  uredili društveni
prostor, popravili sirend"in še nekaj drugih del. Domenili so se tudi, da bodo letos v ča-dovljah uredili vodnjak z zadostno količino vode za primer požara. Ce bodo imeli sredstva, si bodo nabavili tudi nekaj potrebne opreme. Za njihovo delo so jim čestitali tudi predstavniki občinske gasilske zveze iz Kranja. — rč
Ne, ni to ameriška vojska v Vietnamu, marveč skupina aktiva novinarjev Gorenjske, ki se je v okviru rednega sestajanja v soboto zbrala na Jesenicah. V cilju vse tesnejšega sodelovanja z zamejstvom so se tega srečanja udeležili tudi predstavniki lista Matajur iz Benečije. Po razgovoru o vlogi novinarja v javnosti, je tehnični direktor Železarne tov. Homovec povedal nekaj značilnih podatkov o razvoju tega velikega kolektiva ter zatem vodil novinarje po obsežni novi valjarni na Belškem polju (slika pred vhodom!). Na Planini pod Golico pa je bUa tiskbvna konferenca o pripravah na Hokej 66
Planinsko gostinsko podjetje
KRVAVEC Kranj
prireja
PUSTNO ZABAVO v Hotelu na Šmarjetni gori
v soboto ob 19. uri v nedeljo ob 17. uri v torek ob 19. uri
v soboto ob 19. uri
V Domu na Krvavcu
Maske zaželjene.
Cesta na šmarjetno goro prevozna za vse vrste avtomobilov, i
Razpisna komisija pri
Živinorejsko veterinarskem zavodu Kranj
razpisuje
delovno mesto
DIREKTORJA ZAVODA
Pogoji: veterinar aH agronom s 5-lctno prakso Interesenti naj vlože utemeljene prošnje z dokazili
v 8 dneh od dneva objave na naslov — živinorejsko veterinarski zavod Kranj, Begunjska 5, Komisija za razpis direktorja.
Tozadevna pojasnila o pogojih in delu dobijo interesenti na sedežu Zavoda.
sivne. Tako je na pniMt' domžalskem obratu GG L.:' ljana.
Tudi v kadrovski politiki še vedno veliko subjek: ma, protekcij, javnost & nja pa je marsikje To se je najbolje p0^r pri izvajanju reelek. kateri pojmujejo rt kot frontalni napad na torja,    drugod (PlVv Mlinostroj) pa tako, ~ razpis »prikrojili na sedanjemu direktorju.
Občinska skupščina k vedno preveč le kot organ : lasti, premalo pa se je •.-1 javila kot organ samoup: ljanja. Ljudje se Pritoke da   občinska skupš&m uprava vse premalo vata želje in pripombe čanov. Skupščina je ste: premalo tudi za javnost d? zlasti še za -javnost itives:. ske politike in za razmer v občinski Upravi I so razpravljali o d©lu ^ terih posameznikov jz ^ ske uprave, so zahtevali . se jih pokliče na odgov. nost in kaznuje, ker ^eiu;; v nasprotju s sklepi ^ dveh konferenc.
Franci Getf*
Razpisna komisij^ trgovskega podjetja
ELITA Kranj
razpisuje delovno mesto
POSLOVODJE.
Pogoji: visoko kV»j ran trgovski delavec 3. kvalificirani trgovski lavec z najmanj 5~\etnc prakso  v   trgovini, ^ galanterijske stroKe.
Ponudbe sprejema tai-pisna komisija Podjetja do 3. marca 1966.
L! iu A S
in   uradni VESTnk
GORENJSKE Izdaja in tiska CP »g©. renjski tisk« Kranj, Kor©, ška cesta 8. Naslov ništva: Kranj, Cesta Sta neta Žagarja 27 in uPrave Kranj, Koroška cesta g' Tekoči račun pri NR ^ Kranju 515-1-1135. Telefoni redakcije 21-835, uprava in tiskarna 21-475,   21-897. Naročnina letna  20 novih dlflarjcv (n.d.) al) 2.000 starih & narjev (s. d.), mesečno 1.79 n. d. ali 170 s. d. Cena sameznih številk 0.40 n. d ali 40 s. d. Mali ogl3«i naročnike 0.40n.d. aH « s. d, za nenaročnike 0.5c n. d. aH 50 s. d. beseda Ne plačanih oglasov n* objavljamo