Pojem kulture ima mnoge razsežnosti in je osrednjega pomena v kulturoloških študijah procesov globalizacije. Pri tem se srečujemo z nedovolj artikulirano rabo pojma kulture, ki je temelj ne samo razlagi, ampak tudi predvidevanju dogajanj v mednarodnih odnosih. Prehitra dinamika tržno vodenih ekonomskih procesov lahko pripelje do ksenofobičnega ekonomskega protekcionizma. Osrednja vloga politične regulacije ekonomskih procesov globalizacije je nadzorovanje njihove dinamike. Regulacija ekonomskega področja predpostavlja soglasje o skupnem cilju. Takšen skupni cilj je možno utemeljiti na širše prepoznanem in priznanem etičnem kodu, s katerim se posamezniki lahhko poistovetijo. Pomembna ovira za regulacijo ekonomskih tokovna mednarodni ravni je odsotnost univerzalnega etičnega koda, ki bi lahko presegel prostorsko zamejene kolektivne identitete. Ostaja odprto vprašanje, ali je možna alternativa, ki bi se izognila skrajno negativnim posledicam načrtnega usmerjanja ekonomskih procesov, a hkrati zagotavljala družbeno sprejemljiv in željen ekonomski napredek.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-AFNQHID8

COBISSID

19961437

Objavljeno

04.04.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kirn, Marko (2000). Razumevanje kulturnih razsežnosti v organiziranju mednarodne skupnosti. Teorija in praksa, letnik 37, številka 4, str. 700-715. URN:NBN:SI:DOC-AFNQHID8 from http://www.dlib.si

MLA:

Kirn, Marko. "Razumevanje kulturnih razsežnosti v organiziranju mednarodne skupnosti." Teorija in praksa letnik 37. številka 4 (2000) str. 700-715.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AFNQHID8>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
2000
(Celotna številka)