Poltni urad Celovec 2 — Verlagsposfamt Klagenfurt 2 Letnik XVIII. Celovec, petek, 26. april 1963 Štev. 17 (1092] Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov 5Vaš letošnji 1. maj Prvi maj delovni ljudje Virom po svetu že več desetletij obhajajo kot svoj veliki praznik — mednarodni praznik dela. Seveda praznovanje ni po vsem svetu enako: v številnih državah je prvi maj res praznik, dan veselja ln zmag; so pa tudi mnoge dežele, v katerih delovni ljudje še niso tako srečni, da bi lahko obhajali svoj praznik, zato je prvi maj zanje dan boja za svobodo, za demokracijo in za boljše življenjske pogoje. Ravno zaradi tega Pa je prvi maj tudi praznik solidarnosti vseh delovnih ljudi sveta, dan, katerega pomen združuje vse narode in vse ljudi v prizadevanju, da bi vsi skupaj in vsak posebej živeli kot velika družina — človeštvo v miru in medsebojnem razumevanju v svetu, ki ne bo več poznal zatiranja naroda po narodu in izkoriščanja človeka po človeku. Za dosego tega cilja so delovni ljudje širom po svetu doprinesli že ogromne žrtve in lahko rečemo, da le-te niso bile zaman. Vendar pa je tudi v današnjem svetu še mnogo krivic, da omenimo le dejstvo, da sredi blagostanja in v raznih državah celo razkošja na drugi strani na stotine milijonov ljudi gladuje. Naj bi bil zato prvi maj tudi dan resnega premišljevanja: tisti nesrečnež v Afriki ali Aziji, ki ftima dela in se niti enkrat na dan ne more do sitega najesti, j? namreč prav tako človek, kot je človek oni delavec v Ameriki in kjerkoli drugje, ki se z lastnim avtomobilom vozi na delovno mesto in ima v svojem stanovanju televizor! Prepad med visokorazvitimi industrijskimi državami ter deželami v razvoju je danes večji, kot je bil kdajkoli prej. Na eni strani blagostanje in razkošje — na drugi strani beda in pomanjkanje; to je svet, v katerem živimo. To je svet dvajsetega stoletja, svet, ki se ponaša s vojim napredkom in svojim humanizmom, ne da bi se v zadostni meri zavedal, da humanizem in napredek ni v tem, da gre dobro meni, marveč edinole v tem, da bo človeka vredno življenje živel tudi moj sosed. Prvi maj torej ne sme biti le praznik, biti mora predvsem dan premisleka v duhu pravega humanizma; skratka: biti mora borbeni praznik zavestne solidarnosti z vsemi tistimi, bi si še niso priborili narodne ali socialne svobode. Zavedati se namreč moramo, da brez človeške svobode tudi socialne pravičnosti ne rnore biti. Boj kolonialnih narodov za osvoboditev izpod tujega gospostva je boj proti nacionalnemu zatiranju in brati boj proti go-sPodarsko-socialnemu izkoriščanju. Pa tudi borba narodov Evrope proti fašizmu med zadnjo svetovno vojno je ne nazadnje veljala osvoboditvi mnogih milijonov ljudi, katere je nacizem po svoji teoriji o nemškem nadčloveku ponižal v brezpravne sužnje, ki so imeli eno »pravico*: delati za nacistični vojni st'oj. Žrtve protifašistične borbe so bile dopri-rfešene tudi za socialno osvoboditev, doprine-Sene s ciljem, da bi ljudje, osvobojeni nacio-_vnega zasužnjenja, spet lahko v miru in pravnosti ustvarjali dobrine zase in za skupnost. Mednarodni praznik dela je torej hkrati tHdi praznik miroljubnosti in dan spomina na Vse tiste, ki so v boju za mir in svobodo ter ia pravične odnose med narodi in ljudmi doprinesli največjo žrtev — svoje lastno življe-,e- Koroški Slovenci bomo zato letošnji praz-n‘k dela še posebej obhajali v znamenju spo-‘Ha na dragocene žrtve junaškega boja pro-1 nacizmu. Le dva dni pred prvim majem bo 2^nreč minilo dvajset let od tistega strašnega l.' aprila leta 1943, ko je pod rabljevo se-■ r° na Dunaju usahnilo življenje trinajstih n^a*°v iz Sel ter okolice Borovelj in Želez-J,.^apie in katerim spominu se bomo poklo-P 1 tudi na spominski svečanosti 3. maja v Celovcu. Vi?^ranitev in utrditev miru v svetu, pra-iivl razdNitev dobrin in človeka vredno j . ,enje za vse ljudi, prijateljsko sožitje in so-°vanje med narodi in državami — to so ll* S(VnriZnavamo tudi koroški Slovenci in v tem nik* obhajali letošnji mednarodni praz- Kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo: Odstraniti je treba sovraštvo in se zavzemati za prijateljstvo Kakor smo na kratko poročali že v zadnji številki našega lista, je zbor celovških madrigalistov v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slo.venijo gostoval v Lljubljani. Po izredno uspelem koncertu v dvorani Slovenske filharmonije je predsednik Ljudske skupščine SR Slovenije Vida Tomšičeva priredila v _ prostorih Ljudske skupščine slavnostni sprejem na čast gostom iz Koroške. Sprejema so se poleg madrigalistov udeležili deželni glavar Ferdinand Wedenig s soprogo, deželni svetnik dr. Hans Kerstnig, celovški župan Hans Ausserwinkler in šef kulturnega oddelka pri deželni vladi dvorni svetnik dr. Oth-mar Rudan, s slovenske strani pa so bili navzoči tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko, podpredsednik Izvršnega sveta dr. Joža Vilfan, člani Izvršnega sveta Mitja Ribičič, Beno Zupančič in Boris Kocijančič ter drugi predstavniki iz javnega življenja. Predsednik Ljudske skupščine Vida Tomšičeva je ob tej priložnosti pozdravila koroške goste, se zahvalila madrigalistom za izreden umetniški užitek in v svojem govoru poudarila: Kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo ima dolgoletno tradicijo. Naša opera v Celovcu, vaša opera pri nas, likovni u-metniki in predvsem vi, madrigalisti, ste tisti znanilci novih vezi, ki nastajajo med našimi norodi, in tisti delavci na kovanju močnejših vezi med narodi, ki uživajo pri nas zato še posebno ljubezen in spoštovanje. Mislim, da ni preveč, če trdim, da so medsebojni stiki med našima deželama in našima narodoma posebne kvalitete. S tem, ko gradimo medsebojno sožitje na osnovi miroljubnih odnosov, odgovarjamo na najintimnejšo željo in zahtevo delovnih ljudi po svetu, socialističnih in miroljubnih sil sveta. Res je, da v današnjem svetu često lažje najdejo skupno besedo narodi, ki živijo daleč vsaksebi. Toda mi smo primer, da je mogoče z mejaki postati dober sosed, prijatelj in sodelavec. Običajno so odnosi na mejah tisti, ki najbolj grenijo medsebojne odnose med državami in narodi. In često je zgodovina polna težkih spominov. Zato je posebno pomembno, da smo mi že pred leti, takrat ko je v svetu — v Evropi — divjala hladna vojna, začeli posebno vrsto stikov, ki naj pripeljejo do medsebojnega spoštovanja, do medsebojnega sodelovanja. ■ Posebna kvaliteta teh naših odnosov I je v tem, da smo uspeli vse tisto, kar če-I sto greni sosedske odnose, pretvoriti v I elemente, ki poglabljajo te odnose, j Mislim pri tem na pogled, ki ga imate I vi in mi na položaj naše manjšine, ki ni I med nami predmet razdora, ampak ki I pomeni med nami most, h kateremu do- Koroški Slovenci bomo volili dr. Scharfa Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je že v svojem proglasu za volitve zveznega prezidenta jasno utemeljila, zakaj bomo koroški Slovenci volili dosedanjega zveznega prezidenta dr. Scharfa. Potek volilne borbe še bolj jasno kaže, da je bila ta odločitev pravilna in da za koroške Slovence drugačna odločitev sploh ne pride v poštev. V teku volilne borbe se je namreč pokazalo, da gre CtVP in njej sorodnim krogom v prvi vrsti za to, da z izvolitvijo svojega kandidata dosežejo tudi vstop FPd v vlado in na ta način izsilijo novo smer avstrijske politike, ki so jo že pri državnozborskih volitvah hoteli doseči refor-merji, a je demokratičnim silam uspelo preprečiti to nevarnost. Nas koroške Slovence pa sili k odločitvi za prezidenta Scharfa tudi dejstvo, da kandidata Raaba podpirajo zlasti tako imenovane »ljudstvu zveste zveze", v katerih so — kakor znano — združene vse velenemške desničarske organizacije. Kako le-te gledajo na naše narodnostne težnje, koroški Slovenci vemo iz izjav »domovini zvestih" Korošcev, kaferih delo je v bistvu usmerjeno proti upravičenim zahtevam našega ljudstva. Zato tudi ne bomo sledili pozivu, da naj volimo OVP-jevskega kandidata na katerega izjavo kot kanclerja ob priložnosti 40-letnice plebiscita 10. oktobra 1960 se še vedno sklicujejo naši nasprotniki, ki posebno v zadnjem času vedno spet zahtevajo zakon o tako imenovanem ugotavljanju manjšine. Raab je imel kot kcncler veliko več možnosti, da bi dosegel izvedbo določil v zaščito manjšin, vendar tedaj ni pokazal nobenega razumevanja za naše utemeljene zahteve. Zato tudi njegova sedanja izjava, če je sploh bila dejansko dana, ni več kakor formalna vaba za naše glasove brez vsake realne vrednosti. Koroški Slovenci vemo, da od okrepljene desnice nimamo pričakovati uresničenja in izvedbe določil člena 7 državne pogodbe, pač pa to lahko pričakujemo samo od okrepitve demokratičnih sil v državi. Zato bomo v nedeljo glasovali za zveznega prezidenta dr. Adolfa Scharfa pobornika mirnega sožitja in demokracije Slovenska prosvetna zveza S L A V N O S T v počastitev žrtev nacizma 1 1943 - april - 1963 v nedeljo, dne 5. maja 1963 * Celovec, Dom glasbe, ob 10. uri Nastopijo pevski zbori SPZ Vstopnice po 10 do 20 Šilingov v predprodaji pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih in v knjigarni E .Nata knjiga’ v Celovcu. Vabi odbor tfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii I dajamo z našimi kulturnimi in drugi stiki | nove in nove. Zato smo danes ponovno in še posebej veseli, da vas zopet sprejemamo v svoji sredi, na čelu z vami, gospod deželni glavar, ki ste pionir takega dela in takega pogleda na naše medsebojne odnose in ki ustvarjate skupno z nami vzdušje, v katerem se rojevajo vedno nove možnosti za sodelovanje. To delo že danes doživlja nove uspehe v našem maloobmejnem prometu, v naših gospodarskih stikih, v sodelovanju med Jugoslavijo in Avstrijo. In tako bo, upamo, tudi v prihodnjih letih. Ko bo kasneje zgodovina opisovala, kako so bili naporni prvi koraki in prvi uspehi v velikem boju človeštva, da skuje aktivno koeksistenco med narodi in državami, da premega meje, takrat bo morala zapisati tudi tisti delež, ki ga imata naši dve sosedni deželi in ki ga imate vi, naši današnji gostje, pri tem naporu. V tem duhu vas vse še enkrat prav lepo pozdravljam. Želim vam prijetno bivanje pri nas, želim vam, da se zopet vrnete in da nadaljujete doma in pri nas poslanstvo, ki ste ga začeli. Za sprejem se je zahvalil deželni glavar Ferdinand W e d e n i g in med drugim dejal: Vaša opozorila, gospa predsednik, da obstajajo mnoge možnosti, pa tudi potreba, ki jo narekuje čas, da bi se narodi medsebojno zbliževali, bi rad stoodstotno podčrtal. Prav naša dva naroda sta določeno dobo živela skupaj in imela skupno zgodovino, mnogokrat pa sta morala prenašati tudi skupno bol in stisko. Zato sem mnenja — in če rečem to tukaj, potem to rečem v imenu u;i.je dežele — da sta prav ta dva naroda predestinirana, postati pripravljalca poti za mirno bodočnost. Velike katastrofe, vojne in povojni časi so posejali mnogo nezaupanja med narodi. Naloga borcev za mir pa je odstraniti sovraštvo in se zavzemati za prijateljstvo. Da bi se približali, smo poiskali pot kulturnih odnosov, ki naj izpolnjujejo več kot kulturne naloge, ki smo si jih zastavili. Več koi deset let trajajoča kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo potrjuje, da je bila to uporabna pot. In tako smemo nosilce kulture, pa naj si bodo iz Slovenije ali Koroške, imenovati pojoče in muzicirajoče diplomate med našima dvema narodoma, in sicer uspešne diplomate. Mislim, da se prav v času, v katerem živimo in ki je poln nevarnosti, vsi narodi morajo najti, da bi lahko preprečili še večjo katastrofo, kot so bile zadnje. Tisti, ki smo te čase preživeli in ki smo spoznali tudi njihove posledice, si nič bolj ne želimo, kot da bi našim otrokom in otrokom naših otrok ne bilo treba doživeti podobne nesreče, kot smo jo doživeli mi. Želimo samo, da bi ta kulturna izmenjava, ki je imela tako lepe uspehe, ostala med našima deželama in da bi še nadalje doživljala uspehe. Ti uspehi niso samo v korist naših obmejnih dežel Slovenije in Koroške, temveč so in naj bodo v interesu naše domovine in tudi v interesu jugoslovanskih narodov. ii Tako misli Raab izvajati člen 7 Auf osferreichischer Seife bleibt noch etwas zu tun, und zwar eine endgiil-lige Regelung des Verhdlfnisses zwi-schen den deufsch- und windisch spre-chenden Kfirntnern und der slovveni-schen Minderheit. Das Minderheiten-leststellungsgesetz wird moglichst bald, spatestens im ndchsten Jahr be-schlossen. (Bundeskanzler Ing. Julius Raab am 10. 10. 1960 in Klagenfurt) Zato bomo volili dr. Adolfa Scharfa Novi notranji minister Olah se je izrekel proti nadaljnjim podražitvam Na svoji prvi tiskovni konferenci po prevzemu notranjega ministrstva je novi notranji minister Cia h (SPd) zavzel stališče tudi clo vprašanja podražitve kruha. Dejal je, da je notranje ministrstvo po zadnjih volitvah sicer moralo odstopiti pristojnosti v vprašanjih cen drugim ministrstvom (ki so pod vodstvom tiVP-jevskih ministrov — op. ured.j, vendar si je obdržalo pravico ugovora. In te pravice se minister Oiah poslužuje zdaj v zvezi z nameravano podražitvijo kruha: Ne mislim na to, da bi v doglednem času da! privolitev za podražitev kruha — je dejal minister Olah — in je sploh nemogoče, da bi prebivalstvo stalno vznemirjali in obremenjevali s podražitvami; kruh kot ijudska hrana predvsem družin z mnogimi otroci pa se zdaj sploh ne sme podražiti. Pri tem je minister Oiah opozori! na čedalje večje vznemirjenje med širokimi plastmi prebivalstva zaradi stalnega naraščanja cen in poudaril, da je treba podraževanju napraviti konec. O nalogah v zvezi s prevzemom novih pristojnosti je govori! tudi trgovinski minister dr. Bock, katerega ministrstvo je na podlagi novega koalicijskega sporazuma prevzelo pristojnosti v zunanji trgovini, ki so doslej spadale v delokrog zunanjega ministrstva. Kot giav.ro nalogo je minister poudaril prizadevanja Avstrije za ureditev odnosov z EWG in pri tem dejal, da pridružitev Avstrije k Skupnemu trgu nikakor ne bo v protislovju z avstrijsko nevtralnostjo. Problemi nezadostno razvitih držav tudi na dnevnem redu ministrske konference GATT ža dLcsl&jamslvG človeka Na devetnajstem zasedanju komisije OZN za človekove pravice, ki je bilo pred nedavnim v Ženevi, so pripravili osnutek deklaracije, ki zahteva ukinitev vseh oblik rasne diskriminacije. V posebni deklaraciji pa so poudarili, da je potrebno prenehati s politiko rasne segregacije in posebno s politiko apartheida. Oblike rasne diskriminacije so na raznih področjih družbenega življenja različne. Obstoja diskriminacija na področju prosvete, zaposlitve, poklica, verskih in političnih pravic, nadalje so pojavi rasnih predsodkov, nacionalne in verske nestrpnosti itd. Tudi na zadnjem zasedanju komisije v Ženevi so predstavniki novoosvobojenih azijskih in afriških kakor tudi drugih držav opozarjali na razne oblike diskriminacij. Generalna skupščina OZN je že na lanskoletnem zasedanju ugotovila, da je položaj, kar zadeva spoštovanje človekovih pravic in o-snovnih svoboščin, »še vedno zelo nezadovoljiv v mnogih delih sveta*. Prav zato je zahtevala od komisije za človekove pravice, naj v letošnjem letu pripravi načrt deklaracije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, hkrati pa naj predlaga tudi načrte, kako bi se zagotovilo spoštovanje človekovih pravic. V obdobju, odkar je bila sprejeta znana splošna deklaracija o človekovih pravicah (10. decembra leta 1348), je bilo že mnogo narejenega in pokazal? se je, da je imela velik vpliv po vsem sr', i, kar se je še posebno čutilo v ustavah in ' ' onodajah novoosvobojenih držav. Vendar pa je praksa pokazala, da načel, ki so jih sprejeli v teh dokumentih, v mnogih državah v praksi ne spoštujejo, ali vsaj ne uresničujejo do take mere, kot bi jih morali. Pokazalo se je celo, da se je rasna diskriminacija v nekaterih deželah, in to še posebno v Afriki, celo okrepila. Komisija za človekove pravice v Ženevi je izdelala osnutek deklaracije na podlagi treh načrtov, in sicer ameriško-danskega, sovjetsko-poljskega in podkomisije OZN za človekove pravice. Vsi trije načrti, četudi so bile med njimi razlike, pa so opozarjali, da se politika rasne diskriminacije izvaja v mnogih delih sveta in da še nadalje propagirajo miselnost, katere idejna podlaga je krepitev politike rasne diskriminacije. Načrt deklaracije, ki so jo izdelali v Ženevi, bodo predložili v odobritev letošnjemu zasedanju Generalne skupščine OZN. S tem bodo določila deklaracije postala obvezna za vse članice OZN. Za praktično uresničitev teh načel bo potrebno še precej borbe. Z likvidacijo raznih oblik diskriminacije pa bo človeštvo naredilo zopet velik korak naprej pri osvobajanju človeka in o spoštovanju njegovega dostojanstva. S. Lenardič , Čedalje večji prepad med visoko razvitimi in nezadostno razvitimi predeli sveta povzroča vedno večje težave pri reševanju najrazličnejših mednarodnih problemov, zato se s temi vprašanji bavijo ob vsaki možni priložnosti. Vprašanja nezadostno razvitih držav bodo tudi na dnevnem redu ministrske konference GATT (mednarodne organizacije za carine — op. ured.), ki bo med 16. in 21. majem v Ženevi, kjer se bodo sestali ministri za zunanjo trgovino držav članic te organizacije. Na zasedanju, ki je bilo konec februarja, so določili splošne okvire dnevnega reda, konec marca in v začetku aprila pa so imenovali poseben komite in posamezne delovne skupine, da bi določili vsebino tako po- Sredi aprila še okoli 80.000 brezposelnih Socialno ministrstvo sporoča, da je bilo sredi aprila pri delovnih uradih javljenih 74.940 brezposelnih; med temi je bilo 44,4 odstotka moških in 55,6 odstotka žensk. V primeri z istim časovnim obdobjem lani je bilo letos stanje brezposelnih za 8043 oseb odnosno za 1l odstotkov višje. Sklepajo, da je to stanje pripisati neugodnim vremenskim prilikam v letošnji zimi, pa tudi posledicam gospodarske stagnacije. stavljenega dnevnega reda ter pripravili poročila in predloge, ki jih bodo predložili ministrom. Ministrska konferenca bo pretresla v glavnem tri probleme: znižanje carin, trgovino s kmetijskimi proizvodi ter odstranjevanje zaprek, s katerimi se srečuje trgovina v nezadostno razvitih državah. Da je prišlo do sklicanja te konference, je v precejšnji meri vplival neuspeh Velike Britanije pri pogajanjih za vključitev v Skupno tržišče. Prav tako pa je pri tem igral pomembno vlogo tudi skiep OZN o sklicanju svetovne konference o trgovini in razvoju, in sicer zalo, ker pri realizaciji sklepov ministrske konference GATT iz novembra 1961 o odsiranjevanju iežav, s katerimi se srečuje trgovina nezadostno razvitih držav, doslej ni biio veliko storjenega. Sicer ni mogoče oporekati, da je GATT že marsikaj storil v spoznavanju problemov nerazvitih držav s tem, da je opozarjal na njihov pomen za nadaljnji razvoj ne samo svetovne trgovine, marveč tudi svetovnega gospodarstva nasploh. Opaziti je bilo tudi nekatere praktične rezultate in dejstvo je, da so preko GATT pritiskali v tej zvezi tudi na industrijske države. Vendar pa kljub temu pomeni to šele začetek reševanja problemov, s katerimi se srečuje trgovina držav v razvoju. V tem oziru pa je GATT pred novo fazo svoje aktivnosti, ki bi se morala bistveno razlikovati od dosedanje, v kateri je bila povojna liberalizacija trgovine v glavnem, če že ne izključno v korist samo industrijskim državam in njihovi ekspanziji. Velika sredstva za razvoj tujskega prometa Tudi v sosedni Jugoslaviji igra tujski promet važno vlogo v gospodarstvu, zato se v tujsko-prometnih središčih, na katerih je Jugoslavija posebno bogata, vsako leto prizadevajo, da bi izboljšali in povečali turistično-gostinske zmogljivosti. V zadnjih letih je bilo na tem področju narejenega že zelo veliko, kar je razumljivo vplivalo na čedalje večji dotok tujcev in je danes Jugoslavija po svoji tujsko-prometni privlačnosti med prvimi državami v Evropi. Tudi za letošnjo turistično sezono se v Jugoslaviji pripravljajo s širokopoteznimi investicijami, ki so jih vložili v povečanje že obstoječih ter izgradnjo novih turističnih objektov. Tokrat si hočemo nekoliko bliže ogledati tozadevna prizadevanja na Koprskem, torej na območju koprske, piranske in izolske občine. Za izgradnjo novih turistično-gostinskih objektov na območju imenovanih treh občin so bila namenjena investicijska sredstva v skupni vrednosti 2342 milijonov dinarjev. ■ V piranski občini je največji objekt, ki ga gradijo s temi sredstvi, turistično naselje v Luciji, katero obsega stanovanjske hišice, restavracijo in kavarno. Druga velika investicija je de-pendansa hotela »Central« v Portorožu, medtem ko bodo v portoroškem hotelu »Palače« povečali prenočninske zmogljivosti s tem, da bodo terase zazidali v tujske sobe. V Piranu rekonstruirajo prostore turistično-gostinskega podjetja »Metropol« v samopostrežno restavracijo, ki bo imela kuhinjo z zmogljivostjo 500 obroRov hrane dnevno in bife za točenje pijač, v času glavne sezone pa se bo bife razširil tudi na teraso. ■ V koprski občini je največja investicija namenjena povečanju prenočitvenih in gostinskih zmogljivosti v Žusterni ter ureditev plaže. Celotni načrt obsega graditev hotela s 144 ležišči restavracije s 300 pokritimi sedeži in 500 sedeži na terasi ter ureditev plaže v dolžini 700 metrov. V Ankaranu gradijo dva hotela, v Konventu razširjajo restavracijo in urejujejo kuhinjo, centralno kurjavo, teraso in plažo. S tem se bodo prenočninske zmogljivosti povečale za 92 ležišč v hotelih ter gostinske za 170 pokritih sedežev in 132 sede- žev na terasi. Koper bo pridobil 200 pokritih sedežev in 150 sedežev na trgu pred restavracijo s preureditvijo spodnjih prostorov pretorske palače. Na Debelem rtiču predelujejo restavracijo in urejajo plažo ter parkirni prostor. V restavraciji bo 50 pokritih sedežev, na terasi pa bo mogoče postaviti 200 sedežev; urejeno bo približno 150 m plaže in 30 par- Ameriški kapital Kakor poroča newyorški „The Exchange", ima zdaj približno 700 ameriških družb svoje podružnice izven ZDA. Najbolj se ameriški kapital prizadeva, da bi si ustvaril trdna oporišča v deželah Zahodne Evrope, kjer so ameriške investicije leta 1961 dosegle 1,8 milijarde dolarjev, medtem ko so leta 1959 znašale šele 900 milijonov dolarjev. Na ta razvoj vplivajo razni razlogi, med katerimi načrti v zvezi z zahodnoevropsko integracijo gotovo niso na zadnjem mestu. Poleg tega razlagajo dotok ameriških investicij v Zahodno Evropo tudi s porastom proizvodnih stroškov v ZDA, ki so znatno višji kot v Evropi; isto velja glede delovne sile, privlačuje pa tudi ekspanzija evropskega povpraševanja. Glavno vlogo pa razumljivo igra dinamika Skupnega trga, ki jo po- kirnih prostorov. V turističnem centru Rižana pa gradijo pet weekend hišic z 20 ležišči. ■ V izolski občini bodo povečali avto-camp, zgradili hotele na Loretu (Belvedere) in uredili poti do plaže. Celotna zmogljivost motelov bo znašala 84 ležišč, avtocamp pa bo lahko sprejel 100 avtomobilov. Poleg tega bodo v doglednem času gradili še druge objekte ter uredili plažo in parkirne prostore.^ Večina teh objektov bo dograjenih že do letošnjega 1. maja, pa tudi ostala dela, ki so se zaradi nenavadno dolge zime nekoliko zakasnila, bodo v glavnem končana še tekom meseca maja. Tako se bodo turistični kraji na Koprskem s pričetkom letošnje sezone predstavili s povečanimi in moderniziranimi objekti, namenjenimi tujskemu prometu. v Zahodni Evropi vezujejo še s pričakovanjem, da bo z odpiranjem podružnic v državah članic Skupnega trga njegov neugodni vpliv na ameriški izvoz v znatni meri nevtraliziran. Največ ameriškega kapitala je investiranega v Veliki Britaniji, nekoliko pozneje pa so ameriška podjetja .odkrila" tudi Zahodno Nemčijo, Francijo in Italijo. Ameriške investicije so v glavnem osredotočene na nekaj industrijskih strok, med katerimi je zadnje čase posebno privlačna avtomobilska industrija. To »zanimanje” ameriškega kapitala je postalo že tako obsežno, da povzroča zaskrbljenost v evropski avtomobilski industriji, saj gre že za zmogljivosti, ki začenjajo presegati absorbcijske možnosti trga. NEW YORK. — Na sedežu OZN v New Votku je bilo zasedanje Ekonomsko-socialncga sveta Združenih narodov (ECOSOC), katerega najbolj pomembni vprašanji sta bili poročilo pripravljalnega odbora za svetovno konferenco o trgovini in razvoju ter deklaracija o načelih mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Na zasedanju so sklenili, da bodo nadaljnjo izdelavo načel gospodarskega sodelovanja povezali z delom pripravljalnega odbora za svetovno konferenco. Precej pozornosti je ECOSOC posvetil poročilom mednarodnih finančnih organizacij in je bila v razpravi o njih poudarjena potreba po usmeritvi k zadovoljevanju potreb razvijajočih se držav. BEOGRAD. — Jugoslovcnski veleposlanik v W a-shingtonu je izročil predsedniku Kennedyju poslanico, ki mu jo je poslal predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito. Poslanica se nanaša na vprašanja, ki enako zanimajo Jugoslavijo in Ameriko. Ob tej priložnosti je imel jugoslovanski veleposlanik daljši razgovor z ameriškim predsednikom, med katerim sta razpravljala o vprašanjih, ki se jih dotika poslanica predsednika Tita. Po sestanku je veleposlanik dejal novinarjem, da o podrobnostih poslanice ne more govorili, ker gre za osebni dokument, dodal pa je, da gre za pozitivna prizadevanja v korist dobrim odnosom in konstruktivnemu sodelovanju med obema državama. SAN JOSE. — Dosedanji voditelj kubanskih emigrantov Cardona se je sprl z nekaterimi emigrantskimi organizacijami. Zapustil je svoj dosedanji sedež v Miamiju na Floridi (ZDA) ter zaprosil za azil v Kostariki. Predsednik Kostarike je izjavil, da bo azil za Cardono odobren pod pogojem, če njegova politična dejavnost ne bo ustvarjala nemirov v Kostariki. MOSKVA. — Sovjetska revija »Mirovaja ekonomika i medžunarodnijc otnošenija” piše, da se tako imenovani mednarodni komite za informacije in socialne akcije v Luksemburgu (CIAS) spreminja v mednarodni anti-komunistični center. Včlanjenih je okoli 20 entikomu-nističnih organizacij, vodja komiteja pa je Fritz Kramer, bivši oficir hitlerjevske obveščevalne službe Abvrehr. CANBERRA. — Avstralski zunanji minister Garfield Barwick je izjavil, da Avstralija nasprotuje francoskemu namenu, da bi na Picifiku opravljali poskusne jedrske eksplozije. V tem smisla je Bamick tudi na sestanku SEATO v Parizu izrazil francoskemu zunanjemu ministru de Murvillu »globoko obžalovanje" in »zelo jasno razložil" avstralsko stališče ob francoskih načrtih, da bi preizkušali jedrske bombe na tihomorskem območju. MARIBOR. — 12.članska delegacija avstrijskega sindikata kovinarjev in rudarjev je obiskala tovarno avtomobilov in motorjev v Mariboru. Po ogledu tovarne so imeli avstrijski sindikalisti razgovore s predstavniki podjetja, kjer so se predvsem zanimali za delavsko samoupravljanje in posebej za podrobnosti v zvezi z mandatno dobo samoupravnih organov ter načinom volitev v te organe. Pred povratkom v Graz je avstrijska delegacija povabila delegacijo sindikalnih delavcev TAM, naj obišče Graz. NEW YORK. — Za 14. maj je sklicano izredno zasedanje Generalne skupščine OZN, na katerem naj bi proučili resen finančni položaj svetovne organizacije, ki je nastal zaradi njenih visokih izdatkov v zvezi z akcijami za ohranitev miru v Kongu in na Srednjem vzhodu. MOSKVA. — V Moskvi so objavili besedilo načrta sovjetske deklaracije o raziskovanju in izkoriščanju vesolja, ki jo je delegacija Sovjetske zveze predložila pravnemu pododboru OZN za vesoljstvo. V tej deklaraciji poziva Sovjetska zveza vse države, naj se slovesno zavežejo, da bodo raziskovale in izkoriščale vesolje le za blaginjo in v korist vsega človeštva. BONN. — Predsednik deželnega sodišča v Bonnu Becker je »prostovoljno zaprosil za upokojitev iz zdravstvenih razlogov”. Tako se namreč glasi uradna formulacija, resnični vzrok za njegov odstop pa je v želji, da bi se izognil novemu škandalu, ker je javnost zvedela za njegovo nacistično preteklost. Ta visoki funkcionar v zahodnonemškem sodstvu je bil med vojno v zloglasnih Hitlerjevih naglih sodiščih in je izrekel smrtne obsodbe, ki jih kvalificirajo za »pravno sporne”. LONDON. — Dobro poučeni londonski krogi trdijo, da bo predsednik britanske vlade Macmillan letos avgusta obiskal Švedsko. Vrnil bo obisk švedskemu predsedniku Erlanderju, ki je bil meseca marca u Veliki Britaniji. Po obisku na Švedskem pa bo Macmillan obiskal še Finsko. DAR ES SALAM. — Združeno federalno stranko, do nedavna najmočnejšo politično organizacijo v Cen-tralnoafriški federaciji bodo razpustili in namesto njo v vseh treh delih Centralnoafriške federacije, ki bo v kratkem razdeljena na države Severna in Južna Ro-dezija ter Njasa, ustanovili posebne federalne stranke. Predsednik federalne vlade in vodja stranke Roy Wclensky je dejal, da se bodo tudi nove avtonomne stranke borile za privilegije belih priseljencev. ALŽIR. — Predsednik alžirske vlade Ben Bela je napovedal, da bosta meseca maja obiskala Alžirijo predsednik Združene arabske republike Naser in predsednik kubanske vlade Fidel Castro. Obisk predsednika Naserja je predviden za čas od 3. do 8. majo« vendar še ni gotovo, ali bo tudi Castro v istem času bival v Alžiriji. LAUSANNE. — Na seji političnega odbora medplo* netarne unijo je bil z veliko večino sprejet poljski predlog, naj bi v Evropi uredili brezatomsko pod* ročje. Ameriški predstavnik se je izrekel proti temu predlogu in dejal, da bi ureditev brezatomske con* spremenila ravnotežje sil v škodo Amerike, kar bi imelo »strašne posledice”. MOSKVA. — Znani sovjetski znanstvenik Nikolski Je izrazil bojazen, da bo nedavna katastrofa, ki jo J* doživela ameriška atomska podmornica »Thresher > imela nevarne posledice za človeštvo, ker ni i*klju čeno, da bo njen atomski reaktor zastrupil rib* velikem delu Atlantika. Ob spominskem dnevu žrtev nacizma: »Bodočnost je vera! Kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt" i/ V ponedeljek, dne 29. aprila, bo minilo 20 let od tistega dneva, ko je nacistični rabelj na Dunaju izvršil obsodbo nad 13 koroškimi Slovenci iz Sel ter okolice Železne Kaple in Borovelj, ki jo je nad njimi 9. aprila 1943 izrekel predsednik berlinskega Volksgerichtshofa Freissler po tridnevnem procesu v Celovcu. Usmrčeni so bili — preprosto povedano — zaradi tega, ker usode koroških Slovencev po izselitvi aprila 1942 niso hoteli več gledati prekrižanih rok, marveč so se uprli genocidu nad našim ljudstvom. Ta vzrok smrtne obsodbe je v teku Procesa priznal tudi krvnik Freissler. Že pred to množično smrtno obsodbo je postala vrsta koroških Slovencev žrtev nacističnega terorja. Tako se letos zlasti spominjamo ^ petindvajsetletnice smrti škocjanskega župnika Vinka Poljanca, bivšega deželnega poslanca in predsednika Slovenske prosvetne zveze, 0 in dvajsetletnice smrti narodnega he- roja Franceta P a s t e r k a - Lenarta, prvega komandanta koroškega partizanskega bataljona. Župnik Vinko Poljanec je umrl 25. avgusta 1938 na posledicah zastrupitve z zaporu, kamor so ga po „ prevzemu oblasti' vrgli koroški nacistični mogotci. France Pasterk -Lenart pa je izkrvavel 4. aprila 1943, ko je bil v borbi za Mežico zadet od fašistične krogle. Ob spominu na 13 obglavljenih in ob spominu na proces, kjer je z njimi izmed 100 aretiranih sedelo na zatožni klopi še nadaljnjih 24 koroških Slovencev, pa nam spomladanski dnevi vsakega leta obujajo spomin tudi še na žrtve krvavega nacizma med letom 1943 in 1945. Med njimi nam zlasti prihaja v spomin 0 Pockova družina iz Rut nad Ločami ob Baškem jezeru, ki so jo po 25. aprilu 1944 do zadnjega člana ugonobili v koncentracijskih taboriščih; 0 gestapovski uboj Aleša Einspielerja, Flo- rija Križnarja in Valentina Švarca iz Bistrice v Rožu dne 5. maja 1944 in na vse tiste, ki so po tem uboju izmed 80 aretiranih umrli po koncentracijskih taboriščih; 0 dvanajstčlanska Peršmanova družina iz Lobnika, ki so jo SS-ovci ubili pred njenim domom, tega pa zažgali; 0 ob vseh teh pa se spominjamo tudi vseh tisočev trpinov in junakov, ki so jih ge-stapo, SS in policija po izselitvi 1942 množično pregnali z njihovih domov po Podjuni, Rožu, Gurah in Zilji v krvave gestapovske ječe in taborišča smrti Dachau, Mauthausen, Ravensbriick, Auschwitz in druge. Spomini na naše žrtve v letih 1938—1945 nam ne budijo strasti maščevanja, marveč nas le utrjujejo v spoznanju, da na teh žrtvah temelji naš nadaljnji obstoj. Pri tem pa vedno spet poudarjamo pripravljenost na sožitje in sporazumevanje vseh, ki dobro mislijo in ki sta jim demokracija in mir srčna stvar. Iz spominov na april leta 1943 V sedmih letih našega križevega pota je bil april navadno mesec naj-hujšega nacističnega terorja nad koroškimi Slovenci. Najbolj masivna in v svojih posledicah najbolj grozna pa sta bila april leta 1942 in april leta 1943. 14. in 15. aprila 1942 sta krvoločna SS in nacistična policija pričeli izvajati ukaz za fizično iztrebljenje koroških Slovencev. Pod puškinimi kopiti in bajoneti je moralo y teh dneh zapustiti nad 300 koroških družin svoj dom in svojo rodno grudo in med krutimi žalitvami 111 podivjanim psovanjem nastopiti P°t preganjanja in stradanja po iz-seljeniških taboriščih. Drugi akt tega genocida nad koroškimi Slovenci je bil april leta 1943. Koroške nacistične organizacije in gestapo so ga pripravljale že ?d jeseni 1942. Njegov očitni namen Je bil z najkrutejšo silo zadušiti pro-rinacistični odpor in narodnoosvobodilno misel med koroškimi Slovenci, ki sta se porodila po strašnih dnevih Množične izselitve aprila 1942. Gestapo je med oktobrom 1942 in januarjem 1943 izvedla v okolici Sel, Železne Kaple in Borovelj nad 100 aretacij. V svoje zapore je pognala slovenske kmete in delavce in njiho-Ve družine. Tam so bili izročeni na ^•ilost in nemilost največjim surove-*eni> ki niso štedili s sredstvi, če je s|o za to, da bi dosegli zaželjeno priznanje ali potrdilo »krivde«. Pretepi 'n mučenja teh jetnikov so se skozi Vec mesecev vrstili dan za dnem, Preden je bila skonstruirana odgo-varjajoča obtožnica. Ko je bilo tako daleč, se je 6. apri-a 1943 berlinski Volksgerichtshof s *vojim predsednikom, krvnikom Rolandom Freissler jem za 3 dni pre-selil v Celovec, kjer je sodil 37 koškim Slovencem, ki so bili obto-eni, da so »dezerterji in zločinci, ki erorizirajo bojujoče se ljudstvo, ki Padajo in plenijo kmete in zverin-*°v morijo nemške in rajhu zveste °Ze ter spodkopavajo mir in . • • .«• Po tridnevnem procesu, ki bi ustrahoval naše ljudstvo, je vnik Freissler 9. aprila 14 obtožen-siv obsodil na smrt, preostale pa na ®ečPn° ^ ^et Kako grozna in p p°yeška je bila ta obsodba, naj ob Zeta ^va Pr‘mera 12 utemeljitve • A- C: 2er je dala svojemu bratu Maksu, 1 je šel v partizane, krožnik juhe, •a/, 'e bila Olga Kelih obsojena 5 let ječe. a 5 let ječe je bila obsojena Ka-,ar.lna Pristovnik, ker je že- lela , videti svoje tri brate, ki so se r‘Vali pred nacistično policijo. Ta' aPtila sjnrt ^ako je krvnik Freissler 9. 1943 delil v Celovcu tudi Če ^lle kazni in kazni do 12 let je-je „3 "Priznanja« obtožencev, ki jih Kak a-P° po znanih receptih izsilila. s°diS e Pr‘šla gestapo do obtožb, bi) i .e Pa do utemeljitev v obsod-1 so obsegale 25 strani in ki so ^efattsttntacilitisg. ©e ant 9. april 1943 pom Solfseeridjtefjof reegen ^BorBereitung sum ipociperrat mtb ftdnbbcaunftifiunfi sum 'Sobe ttnb juut bauetnben 'Berluft bet Biirgerltchen CHjrenredjte oerurtcilten S % o m a 5 O l i p a us JSfarit (Sreis Rlcgenfutt), 29 3aijtt alt, Satoh C t a f $ e aus Unžeetug (State jtlaeenfutt), 4C 3ab« alt, Selana © o u i a f aus $erta$, 37 3«!jk alt, 8 ta«} č?> r e g o r i t f cfj aus 3* H^farre, 41 3a(jrc alt, $ranj iprlftosntf aus flefl^farre, 32 3abre alt, $ 1 o t i a n St e I i «f| aus 3«lLSdjaiba, 34 Safcre alt, SarHjolotnSns ficafešjc aus 3ctt’3*fam, 40 Bafjre alt, Solana £) v st f d; e aus 3eE’$fattt, 17 3abrt alt, ttltid) ft c It d» aus 3*IF© n p o n j aus 33 3abre alt, SR ari« Oltp fie&orene Gtijupauj aus Gtfeulappet, 30 3af)n alt, finb biugeritbtet motbtn. ©te ©erurteilten baben im Griege im beutfeben Stamtncroau tommuniftlfd) etngeftdlten bemaffneten ©anben anflebort, bie (Sebiete bes 9teid)s oom Stelje tesrci&en inoBten tmb ju Melem 3®ert ©eutfdje ermurbeten, ©cljofte pliiuberten unb bie rcidistreue Seočiterung fonft terrariperten. SBerlin, im april 1943. Oer DbeneičftantoaU &etm Softegertditefjof. ton*: 6*uierr«C«»e. a j, erfntfr 17» (fc-Sr CflJKJJ bile objavljene šele 16. aprila 1943, najbolj pričajo pisma na smrt obsojenih pred obglavljenjem. Tako je 23-letni Franc Pristovnik pisal svojim: ».. . Pripravljati se moramo na smrt. Komaj čakamo, da bomo rešeni tega trpljenja. Zakaj umrje-mo, vemo ...« Podobno je pisal svoji ženi tudi D o v j a k Ivan v svojem zadnjem pismu: »...Bodi močna, ne ustraši se. To je moje zadnje pismo. Danes moram umreti. Po dolgih mukah bom rešen tega trpljenja. Saj veš, da je bilo vse moje življenje od zibelke do groba samo trpljenje .. .« In še 18 let stari Janez O raž e, Ožbavtov Hanzej: ».. .To sem zaslužil samo za svojo dobroto, ker sem bil z vsakim človekom predober. Svojega materinega jezika pa ne zatajim, tudi v zadnji uri ne ...« Le enemu od 14 na smrt obsojenih, Tomažu O 1 i p u z Obirske, je pomagalo posredovanje, da mu je bila smrtna kazen spremenjena v kazen na ječo, toda zaradi prestanega trpljenja in večnega mučenja je kmalu za svojimi obglavljenimi tovariši izdihnil v svoji ječi. Smrtna obsodba nad ostalimi trinajstimi obsojenci je bila izvedena 29. aprila 1943 na Dunaju. Po hudem trpinčenju in po težkih presta- Ze zdavnaj zadoneli zvonovi so v slovo, potem pa iz lin visokih so jih vrgli na zemljo. Nastala zdaj tihota je in žalost biva tod, in smrt je zdaj kraljica, kralj pa je gospod. nih mukah je z njo pred 20 leti prenehalo biti srce 13 koroških slovenskih »pavrov, holcarjev« in delavcev, ki niso zagrešili drugega, kot da so se uprli preganjanju našega ljudstva z rodne grude in ker niso hoteli nič drugega, kot je pel ljudski pesnik iz njihovih vrst Franc W e i n z i e r 1 — Markučev Franči: Vzdrami se koroški kmet, dozorela je doba, če drag ti dom je in tvoj svet, da ga ne uniči zloba. Imam le majhen dom, a ljubim ga zvesto, zanj bi podal se v grom s srcem in roko. Trinajst obglavljenih na Dunaju niso bile v sedmih letih našega križevega pota naše prve in tudi ne naše zadnje žrtve. Za svojo svobodo in za vrnitev na svoje domove smo koroški Slovenci v teh sedmih letih plačali mnogo, mnogo večji krvni davek. Toda v enem je prav gotovo veličina naših 13 obglavljenih: Pokazali so nam pot borbe za naš obstoj, za naše pravice in za našo svobodo. In naše ljudstvo je tedaj razumelo njihov klic in naše ljudstvo ga razume danes, ko se ob dvajsetletnici njihove smrti klanja njihovemu spominu. Slava jim! 13 imen-13 junakov t Ko po dvajsetih letih listamo po njihovih življenjepisih, ne najdem? med njimi straho-peteev in ne razberemo nič takega, kar bi kakorkoli kalilo njihovega dostojanstva človeka. Njihova imena so imena preprostih ljudi s klenim znečajem, ki so se brez omahovanja odločili za borbo proti krivici in nasilju, za dostojanstvo človeka. Kot take si hočemo ob dvajsetletnici njihovega obglavljenja vtisniti v spomin vseh trinajst, ki so živeli z nami in trpeli za nas: ^ DCVJAK IVAN, puškar iz Borovelj, rojen 23. decembra 1905, od gestapo aretiran 4. decembra 1942, zapustil je ieno in dva otroka. 0 GREGORČIČ FRANC, kmet pri p. d. Hli-počniku v Selah pri Cerkvi, rojen 1. oktobra 1901, od gestapo aretiran 1. decembra 1942 s tremi sestrami. Ena od njih — Neža — 27. novembra 1944 umorjena v Auschwitzu, druga — Marija — umrla na posledicah preslanega trpljenja 18. maju 1946. O KELIH FLORIJAN, gozdni delavec v Selah na Sajdi, rojen 30. aprila 1908, od gestapo aretiran 12. januarja 1943, zapustil ženo s 4 otroci. 0 KELIH URH, kmetijski delavec v Selah na Sajdi, rojen 22. junija 1912, od gestapo aretiran 12. januarja 1943 skupno z očetom Jernejem in materjo Angelo Travnik ter sestro Sevino Švajger. Mati umrla v koncentracijskem taborišču Auscfmifz. 0 OLIP MICKA, delavka v Železni Kapli, rojena 20. marca 1913 v Obirski pri Železni Kapli, od policije ujeta 28. oktobra 1942 na sestanku pri Golobu v Obirski. 0 OLIP TOMAŽ, gozdni delavec v Selah pri Cerkvi, rojen 15. decembra 1913, ujet kot partizan 1. decembra 1942, je zapustil popolnoma ohromelo mater, katere edina opora je bil. 0 ORAŽE JAKOB, gozdni delavec pri Mo-tlnu v Selah, rojen decembra 1902, obsireljen, ranjen in ujet od policije v zimi 1942-43, pozneje aretiran tudi brat Boštjan, ki so ga v celovških zaporih živčno uničili. ® ORAŽE JERNEJ, mali kmet pri p. d. Ož-bavtu v Selah pri Cerkvi, rojen 12. avgusta 1902, od gestapo aretiran 1. decembra 1942. C* ORAŽE JANEZ, poštni uslužbenec in nečak Jerneja Oraže, rojen 12. maja 1925 v Selah pri Cerkvi, aretiran 12. januarja 1943, z njim je gestapo zaprla tudi mater Ano, sestro Jerneja Oraže, ki jo je sodišče obsodilo na 5 let kaznilnice. (P PASTERK JURIJ, kmet pri p. d. Tavčma-nu v Lobniku pri Železni Kapli, rojen 12. aprila 1903, brat narodnega heroja Franceta Pasterke - Lenarta, od gestapo aretiran 17. novembra 1942. Pozneje sta bili aretirani tudi žena Katarina in sestra Ana ter obsojeni na 3 oz. 2 leti zapora, sestri Tina in Marija pa sta bili z Jurjevimi otroki Jurjem in Francijem izseljeni. • PRISTOVNIK FRANC, kmečki delavec v Selah pri Cerkvi, rojen leta 1910, jeseni 1942 aretiran in na sveti večer 1942 v zaporu tako pretepen, da ni bilo na njem toliko zdrave kože, da bi lahko položil prst na njo. Aretirana je bila tudi njegova sestra Marija, ki se je šele koncem vojne vrnila iz koncentracijskega taborišča. • V/EINZIERL FRANC, kmet pri p. d. Mar-kuču na Suhi pri Rebrci, rojen 4. septembra 1912, aretiran 14. novembra 1942 skupno s sestro Lizo Rigelnik, ki je bila vržena v koncentracijsko taborišče. • ŽUPANC MIHA, delavec v Obirski, rojen decembra 1909, od policije aretiran 23. novembra 1942, zapustil ženo in 3 otroke. Pred njim sta bila 17. novembra aretirana starša Miha in Barbara Župane, ki sta prebila vojno v koncentracijskem taborišču. Njegova sestra Micka Olip je bila z njim obglavljena, brat Janez Župane, ki je bil eden prvih organizatorjev narodnoosvobodilne borbe na Koroškem, pa je 14. oktobra 1943 padel pri Srnarjeti v Rožu. H W BI O J* « U \h£j& V ja, koliko stane prstan z diamanti. O „To je pa dragocena reč", odgo- £ X vori draguljar in pokaže mlinarju lep O 9 prstan. „Le poglej, kako lepo se sve- o O Hjc ti žlahtni kamni!" X X „Vidim, vidim”, odgovor) mlinar. <> Y »Pa koliko današnjo taki kamni!" o o »Kaj bi donašali!" zamahne dra- ^ X guljar, „nič ne donašajo, samo oko O y razveseljujejo." O o »O, če je pa tako, odgovori mli- £ X nar, »sta ml pa moja mlinska kamna o X ljubša. Vsako leto mi donašata deset- o o krat več, kakor sta vredna." ^ ^>ooooooooooooooooooooS Kobert in s sunkovito kretnjo spodvihal Lu-cienu majico in privlekel na dan škatlo za bonbone. »Mogoče je to zaklad Inkov,« je vzkliknil Maurice. »Zaklad Inkov ali karkoli, tole bom storil,« *n z grobo kretnjo je Robert zagnal škatlo na **a in jo pohodil. Lucien je nemočno bruhnil v jok. Robert je presenečeno odnehal in vsa skupina je obnemela pred to poplavo solz. Podzavestno se je tedaj Robert sklonil in iskal med ostanki nekaj, kar bi mu lahko odkrilo vsebino škatle. Med pomečkanim papirjem in drobci iz plastične snovi, ki so ležali na tleh, je opazil avtomobilsko kolesce. Torej to je bil Lucienov zaklad?- Miniaturni avtomobilček iz plastične snovi, ki ga je skrbno hranil v prazni bonbonieri. Lucien je še vedno jokal in njegova nepričakovana žalost je omehčala vsa srca dečkov, ki jim je nenadoma bilo žal tega, kar so storili. Osramočeni so sklonili glave. Robert je odločno pristopil k Lucienu in zajecljal: »Oprosti mi... Jaz . .. nisem premislil . ..« Lucien, ki se je žalostno nasmehnil skozi svoje solze, je zašepetal: »Oh, nič zato, saj sem navajen.« Te kratke besede so vsebovale toliko grenkobe in prikrite žalosti, da so dečki v trenutku doumeli svoje neumno in zlobno dejanje. V bistvu to niti ni bila zloba, le zavedali se niso, kaj delajo. Robert je prijateljsko objel Luciena preko ramena in mu pokazal svojo novo lepo pi- štolo iz črne pločevine. »Na, vzemi jo in pridi se igrat z nami. Naš poveljnik boš.« Lucien, ki ni mogel verjeti, ni prijel ponujenega predmeta. Verjetno je mislil, da se hočejo dečki znova ponorčevati iz njega. »Vzemi!« je vztrajal Robert. Z očmi, ki so se svetile od sreče, je Lucien boječe zgrabil za pištolo. Henri, njegov sosed iz hiše, kjer je stanoval, se je tedaj približal in držeč v rokah svinčenega vojaka, oblečenega v čudovito modro uniformo z zlatimi gumbi, mu je rekel: »Vzemi, Lucien, dam ti ga! Še mnogo jih imam doma.« Lucien ni mogel verjeti ne svojim očem, ne ušesom, čeprav mu je pištola že visela ob pasu in se je zdelo, da se mu vojak, ki ga je držal v desni dlani, veselo nasmiha. »Pojdite, dečki!« je ukazal Robert in potegnil za seboj še Luciena. »Vojna še ni končana. Ubogajte svojega novega poveljnika!« Smelo je Lucien stopil na čelo skupine, ponosen na svoje povišanje. Nekaj trenutkov nato so znova odmevali v zraku kriki in podili prestrašene ptiče iz bližnjih kostanjevih dreves. Od tega dneva dalje se Lucien udeležuje vseh iger. In kljub svojim preširokim in često oguljenim in raztrganim nogavicam se čuti enakega med svojim tovariši. (11 ftanc05£ine) Srez dela ni plačila Po kosilu sem se urno izgubil iz hiše. Vem, da me bo mama prosila, naj pazim na manjšega brata. Z njim pa se nič kaj rad ne gnjavim. Stopil sem na ulico, ko sem nenadoma zagledal mamo. Sklonila se je z okna in mi zaklicala: — Kam pa? Vrni se! Stekel sem, kar so me noge nesle, da je ne bi slišal. Dirjam, dirjam in nenadoma opazim pred seboj kamion. Vedno bliže je. Nisem si mislil, da znam tako urno teči. Dohitel sem kamion. Ko sem prispel do kamiona, se je izkazalo da stoji. Motor hrumi, kamion drhti, toda z mesta se ne premakne. Šofer pokuka iz kabine in pravi: — Dečko, nalomi vej s tistega grma in jih privleci sem! — Kaj vam bodo veje? — sem vprašal. — Vidiš, da je zadnje kolo obtičalo v jarku! Res kolo je do polovice tičalo v blatu in se brezmočno sukalo. Ni se moglo nikamor opreti. Če bi napolnili jamo z vejevjem, bi se kolo lahko oprlo nanj in speljalo iz nje. — Pohiti! — pravi šofer. — Jaz bom medtem pregledal motor. — Počakajte malo! Zasopihan sem, moram se najprej malo oddahniti, — sem odgovoril in sedel na kamen ob cesti. Tedaj je prišla mimo neka starka, z njo pa deklica. Videli sta, kaj se je zgodilo, in sta odšli lomit veje. Natrgali sta jih precejšen kup in jih pričeli trpati pod kolo. Opazoval sem ju: zanimivo. Šofer je pritiskal na različne vzvode. Deklica je vneto potiskala veje pod kolo. Tudi starka je tekala okoli kolesa. Vsa se je oznojila. Rekel sem deklici, da je vse zaman. Kolo ne bo speljalo. Toda motor je pričel hrumeti. Kolo se je obračalo vedno hitreje, kamion je zadrhtel, veje pa so zaškripale. . . Kamion je speljal. Vsi smo se razveselili. Tudi jaz. Šofer je dejal: — Sedita, popeljal vaju bom! Deklica je pomagala babici, da se je povzpela v kabino, sama pa je sedla zadaj na odprti del kamiona. Tudi jaz sem se hotel povzpeti na kamion, toda šofer je rekel: — Ti pa pojdi peš! Počival si, ko smo mi delali. In jaz se tako rad vozim! 0* rutčinei Lovec S puško na rami po gozdu stopica — kje so fazani, kje je lisica! Puško napolni, na preži on čaka, k ramenu prisloni, ne sliši koraka ... S puško v roki po gozdu stopica, puška pa poči — zgrudi se lisica. Lovec zapoje, zavriska na glas, plen svoj pobere in vrne se v vas. Skopuh (Sudanska narodna pripovedka) Nekoč je živel neki skop človek. Nikoli ni nobenemu uspelo, da bi vsaj enkrat pri njem nekaj pojedel. Nekega dne pa sla dva prijatelja stavila, da bo eden izmed njiju večerjal pri skopuhu. Človek, ki je trdil, da bo večerjal pri skopuhu, se je napotil proti njegovi hiši. A ko je prišel, ni vstopil, pač pa se je usedel pred vhodna vrata in čakal. Ko je prišel čas večerje, je sluga prinesel mimo njega večerjo. Tedaj je stopil tudi on za njim. Gospodar je videl slugo, ki nese večerjo, toda poleg njega je zagledal tudi tujega človeka. Ker mu ni želel dati večerjo, je vstal in rekel: »Alah je velik! Nocoj bom prečital molitev s stotimi klanjanji!" Tudi ta, ki je stavil, je vstal in rekel: »Alah je velik! Molilo se mu bo do jutra.” Skopuh je spoznal, da ga ta človek ne bo zapustil in tako ga je povabil na skupno večerjo. Travniška kronika Ti nemiri in spremembe v daljni prestolnici so od-6yali tudi v tej zakotni pokrajini, čeprav dosti kasneje, “drugačene in popačene kakor v krivem zrcalu. Strah, Zadovoljstvo, pomanjkanje in bes, ki si je zaman iskal - s*a — vse to je mučilo in trlo Turke po mestih. V tenko-. [h slutnji potresa in škodljivih sprememb so se ti ljudje j 11 znotraj izdane, zunaj pa ogrožene. Nagon obstanka SQmoobrambe jih je tiral v gibanje in delo, toda raz-s6 re.So jim )emale sredstva in zapirala vsa pota. Zato so j ni'hove sile sukale v vrtincu in plahnile v veter. V na-čel0?'*1 kasabah med visokimi hribi, kjer so v mestih j L *'vele druga ob drugi razne vere in nasprotujoče te *°r's*'' se je kotilo razdražljivo in težko ozračje, v ka-j_rerri i® bilo vse mogoče; v njem so se spopadale slepe sile s® vrstili divji upori. ii\ i ^vr°Pi so tačas besnele bitke, po svojih strahotah segu doslej neznane in še ne umljive po zgodovin-' Posledicah. V Carigradu so se vrstili državni udari, plavali sultani in umirali veliki vezirji. ^ Travniku je bilo živahno. Kot vsako pomlad ukazu se je iz Carigrada tudi to leto odpravljala vojska v Srbijo; odpravljala se je z velikanskim hrupom, toda s klavirnimi uspehi. Sulejman paša je odšel s svojim majhnim, vendar urejenim oddelkom. V nekaj dnevih bo šel tudi vezir. Ibrahim paša pravzaprav sam ni dobro vedel, s kakšnim načrtom gre, ne koliko vojaštva naj popelje. Sel je, ker mu drugo ni kazalo, ker je dobil ferman in je upal, da bo s svojo prisotnostjo navdušil še druge, da bodo izpolnili svojo dolžnost. Toda janičarjev nihče ni mogel zbrati in odpraviti, ker so se otepali zlepa in zgrda. Ko so ene popisovali, so drugi že ušli. Ali pa so kratkomalo zanetili pretep in poplah, se v zmedi razgubili in zginili domov, v spisku je pa bilo zapisano, da so odšli v Srbijo. Oba konzula sta napenjala vse sile, da bi čim natančneje spoznala vezirjeve namene, število in vrednost čet, ki jih vodi, in dejansko stanje na srbskem bojišču. S svojimi sodelavci sta zapravila dneve in dneve v tem poslu, ki se je zdel zdaj izredno pomenljiv in težak, zdaj pa spet odveč in brez smisla. Komaj je za Sulejman pašo odšel na Drino še vezir in je vsa oblast in skrb za red ostala slabemu 'in plašlji-vemu kajmakamu, se je spet, že drugič, nenadoma zaprla travniška čaršija. V bistvu je to bilo nadaljevanje lanskega upora ki sploh ni povsem ugasnil temveč je tlel pod potuhnjenim molkom in čakal ugodne priložnosti, da vnovič zagori. Bes drhali je bil tokrat naperjen proti Srbom, ki so jih polovili po raznih krajih Bosne in pripeljali v Travnik, češ da so bili povezani z uporniki v Srbiji in so pripravljali podobno vstajo tudi v Bosni. Prav tako pa so bili divji na osmansko oblast; dolžili so jo slabosti, podkupljivosti in izdajstva. Bosenski Turki so jasno čutili, da jim srbska vstaja ogroža tisto, kar jim je najdražje in najbližje, in da jih vezir, kot vsi Osmanlijci, ne brani dovolj, sami pa nimajo več moči ne volje za obrambo. Zato se jih je lotevala bolestna razdraženost ogroženega plemena, pa so se maščevali z bedasto samovoljo in jalovo krutostjo. Dan za dnem so zaradi hudih, nedoločenih obtožb vlačili Srbe, zvezane in izmučene ljudi z Drine ali Krajine, po enega ali dva, pa tudi v celih trumah. Vmes so bili meščani in popi, največ pa kmetov. Nikogar ni bilo, da bi preiskal njihovo krivdo ali jih sodil. Kakor v žrelo zbesnelega vulkana so jih te dni metali v razburjeno travniško čaršijo, ki jim je bila rabelj brez zaslišanja in sodbe. Des Fosses je klujb Davillovim prošnjam iin opominom šel gledat, kako so Cigani mučili in usmrtili dva človeka na živinskem sejmišču. Z nekega grička za hrbtom ljudi, ki so bili popolnoma zagledani v prizor pred seboj, je lahko neopažen gledal in dobro videl žrtvi, rablje in gledalce. Bila sta dva sloka in črnolasa človeka, podobna si kot brata. Kolikor je bilo moči sklepati po ostankih obleke, raztrgane od poti in mučenja, sta bila malomeščana. Govorilo se je, da so ju ujeli v trenutku, ko sta v votlih palicah hotela prinesti neka pisma sarajevskega vladike v Srbijo. Na trgu je vladal hrup in nered. Biriči so pripeljali obsojenca bosa in odkrita, oblečena v volnene hlače in raztrgane, odpete srajce. Biriči so si prizadevali, da bi uredili prostor, potreben za obešanje. Cigani, rablji, niso mogli razviti vrvi. Pobesnela množica je tulila na oba nesrečneža, na biriče in Cigane, se prerivala sem in tja in pretila, da bo poteptala in odnesla žrtvi in rablje. Zvezana moža z dolgima, razgaljenima vratovoma sta stala ravno in togo, z nespremenljivim izrazom čudne, zmedene zadrege na obrazu. Nista kazala ne strahu ne poguma, ne navdušenja ne mirnodušja. Po izrazu obrazov sta 6 _ Štev. 17 (1092) 26. april 1963 Da bi se odvadili Kako pijemo čaje? kajenja Če že kadite, raje ne pred kosilom, ker nikotin draži želodčno sluznico. Poskusite raje vzeti mentolni bonbon, kadar si zaželite cigareto. Svežina mentola vam bo pregnala željo po kajenju. Vsako željo po cigareti odložite za 15 min. Ne kadite, kadar berete, delate ali se pogovarjate. Čeprav ste mogoče strasten kadilec, kadite samo v prostem času. Neokusno rumenilo prstov odstranite z limoninim sokom ali z vodikovim superoksidom. Z mešanico limoninega soka in sode bikarbone si očistite rumenkaste zobe dvakrat tedensko (z zobno ščetko). Čaje pijemo predvsem kot preventivna sredstva pri mnogih boleznih. Vzdržujejo našo kondicijo in ustvarjajo boljše razpoloženje. Zgrešeno pa je mnenje, da se pijejo čaji samo pozimi ali kadar je hladno vreme. Lahko jih pijemo vedno, ne glede na letni čas. A UVURiUI Znanost pozna več vrst čajev in zdravilnih zelišč, čeprav pri nas pijemo čaje samo iz nekaterih najbolj znanih bilk. Zelo zgrešeno je hranti čaje v odprtih škatlah. Hraniti jih je treba v hermetično zaprtih posodah, na suhem, hladnem in čistem mestu. In še nekaj besed o kuhanju: treba jih je samo politi z vrelo vodo in posodo pokriti, da zdravilne sestavine ne bodo izparele. Če bomo pustili čaj vreti, bomo pili samo obarvano vodo. Oglejmo si najbolj znane vrste čajev in kdaj jih bomo pili: Poskusite! 2EMLJINI CMOKI Za Štiri osebe potrebujemo: 8 starih žemelj, 50 gr masla, peteršilj, 3 osminke litra mleka, 3 jajčka, 1—2 žlici moke. Zemlje zrežemo, posolimo in dodomo v masti prepražen peteršilj. Nato polijemo s toplim mlekom, dodamo jajčka in moko ter dobro premešamo. Maso oblikujemo v podolgovato štruco in jo nato razrežemo na deset delov ter iz vsakega delčka oblikujemo cmok. V široki posodi s slano vodo jih kuhamo v odprti posodi. V zaprti bi se utegnili zaradi sopare razpustiti. Skuhane cmoke takoj serviramo — sicer otrdijo. KAMILICA je odlično zdravilo proti gripi in prehladu. Institut za farmakognezijo je napravil poskus: v času epidemije gripe so v nekaterih šolah in tovarnah dajali učencem in delavcem kamilični čaj. V teh šolah in tovarnah je bilo 10 do 22 odstotkov manj odsotnih in bolnih kakor drugod, kjer niso pili čaja. Razen tega pa pijemo kamilico tudi zaradi lepše polti, ker vsebuje sestavine azulena, ki čuva kožo. Otroci in sladkarije Večkrat se vam je že zgodilo, c!a je otrok trmasto, tiščal v slaščičarno. Sladkarije ne dražijo s svojo zunanjostjo, vonjem in okusom samo otroka, večkrat privabijo tudi odraslega. Vendar je lakomnost po slaščicah tudi potreba otroškega organizma. Slaščica ima veliko hranilnih vrednosti, ker vsebuje vse biološke sestavine, ki so nujno potrebne razvijajočemu se organizmu. To so proteini, maščoba, ogljikovi hidrati, vitamini in mineralne soli. Razen tega so sladkarije lahko prebavljiva hrana. Najbrž ne verjamete več, da sladkarije povzročajo gnitje zob ali da so težko prebavljiva hrana. Prebavljivost kosa torte je odvisna od sestavin, iz katerih je torta narejena: izkušnja nam pove, da je torta sama po sebi vedno lažje prebavljiva, kakor pa posamezne njene sestavine, tako da je priporočljiva tudi za bolne otroke, seveda če pri tem ne gre za želodčne, trebušne in prebavne motnje; pri bolnem otroku bo torta uravnotežila izgube, ki so nastale zaradi visoke temperature. Slaščice torej niso hrana, ki bi jo jedli samo zaradi posebnega užitka, niti ni treba navajati otroka na misel, da dobi slaščico kot nagrado. V primernih količinah lahko vsi zdravi otroci uživajo slaščice; seveda razen tistih z dieto in težkimi prebavnimi motnjami. Bolniki na jetrih ne smejo jesti slaščic s čokolado, z mandeljni, potem vse kreme, suho sadje in pecivo bogato z jajci. Priporočljivo je, da damo takemu bolniku preproste slaščice, ki so narejene iz moke, mleka, sladkorja, masla ali sadja. Otroci, ki so stari okoli šest let, še ne smejo uživati sladkarij v velikih količinah, ker imajo v teh letih posebno občutljiv prebavni aparat. Lahko pa jedo čokolado in karamele. Ne dovolite otrokom, da jedo slaščice, kadar se jim zahoče in v velikih količinah. Pri tem ne bodite nikoli dovolj strogi. In sladoled! Povsem neupravičena je bojazen, da je sladoled škodljiv; če je dobro pripravljen, je lahko celo hranljiv. Sladoled je najbolje jesti med kosilom, da ne bi otežkočal prebave. Torej nikdar ne dajte otrokom sladoleda takoj po kosilu. Otrokom, ki so mlajši od devet let, ne dajte sladoleda, prav tako ne tistim, ki bolehajo za kronično angino. Najbolj hranljiv sladoled je čokoladni, največ vitaminov pa imajo sadni sladoledi. Kakšna opravila nas čakajo v maju? BELI SLEZ je koristen proti bronh;*isu. Pripravimo ga tako, da korenino prelijemo z navadno hladno vodo in jo pustimo tako stati dve uri. Po nekaj kapljic te tekočine lahko vbrizgamo tudi v nosnice, preden pa bomo • Na vrtu... Ce nasiopi sušno vreme, kar se v tem letnem času pogostoma zgodi, zadržimo vlaqo v zemlji s plitvim okopavanjem, hkrati pa uničimo plevel. Na prosto sadimo buče, kumare, fižol in grah. Presajamo paradižnik, papriko, zelje, cvetačo, zeleno. Razen tega sejemo tudi popčar, kolerabo in endivijo za zgodnjo jesen. Med rastlinami zatiramo uši. Presajamo odcvetele trajnice, kot so arabis in jegliči, sadimo gladioie, daije, kane in begonije. 0 ... in v sadovnjaku Med glavna opravila sodi namakanje, zlasti če je vroče in sušno vreme. Tako je treba na novo zasajeno drevje, ki do zdaj ni pognalo, previdno vzeti iz zemlje in ga s koreninami 24 ur postaviti v vodo. Pri ponovni saditvi ga je treba dobro izplakniti. Z gnojnico zdaj ne smemo več gnojiti. Potem, ko drevje odcvete, se lotimo pocvet-nega škropljenja. Toda arzen in druge strupe smemo uporabiti šele takrat, ko je cvetje že odpadlo. Ne smemo pa strupenih škropiv uporabljati v primeru, če imamo opravka s podkulturami. Starši in šola ta čaj pili, si bomo z njim dobro izplaknili grlo. NANA je visokovredno zdravilno zelišče. Vsako gospodinjstvo bi jo moralo imeti v domači lekarni. Nana čaj preprečuje in odstranjuje prebavne motnje, preprečuje napenjanje in regulira pline. Pijemo ga po jedi. Starejšim ga priporočamo tudi pred spanjem, ker pomirja živčni sistem. ŠIPEK je zelo zdravilen, ker vsebuje velike količine C vitamina. Šipkov čaj naj pijejo predvsem tisti, ki bolehajo zaradi skorbuta, kakor tudi tisti, ki jim je zdravnik zabranil piti večje količine vode. MELISO pijemo za pomirjenje živcev, proti bruhanju in težavam, ki nastopajo zaradi nepravilne funkcije prebavnih organov. Zelo prijetno diši in ga priporočamo zlasti tistim, ki potujejo, a potovanje teže prenašajo. Treba je tudi vedeti, da čajev ne smemo piti v velikih količinah, ker postanejo v tem primeru lahko celo škodljivi. Če jih bomo pili čez mero, ne samo, da nas ne bodo pomirili, temveč bodo nasprotno razdražili naš živčni sistem ter povzročili nespečnost in nervozo. Med starsi je še vedno nekaj takih, ki jim je med šolskim letom malo mar, kaj počne otrok v šoli in kako uspeva. Ko pa ob polletju prinese domov slabe ocene, potem se — navadno vpričo otroka — zlije »huda ura« večinoma na vzgojitelja. Izgovorov tedaj ne manjka. »Mojega razredničarka že od nekdaj ne more videti, pa mu je »pritisnila« slabo oceno, čeprav fant trdi, da vedno zna.« »Naš ima pa slab red v matematiki, seveda, saj ni čudno, ko pa profesor sam ne zna dosti!« Take in še dosti bolj žaljive očitke mora poslušati vzgojitelj. A ne le za učne uspehe, tudi, če je učenec > nereden, če se potepa, če dela škodo ali če zagreši celo kako manjše kriminalno dejanje, so za take starše krivi vzgojitelji. »Seveda nič pametnega jih ne uče v šoli, zato pa so otroci taki.« •Res je, da današnja šola še ne nudi vsega, kar bo otrok v življenju potreboval. Res je tudi, da so vzgojitelji, ki svoje delo ne jemljejo dovolj resno, da nimajo še potrebne kvalifikacije, toda takih primerov je zelo malo in vedno manj. Gotovo je, da si pretežna večina pedagogov resno prizadeva, da bi nudili otroku v šoli vse, kar je v njihovi moči, čeprav materialno stanje ponekod v šolah ni tako, da bi otrok imel idealne pogoje za delo. Otrok je v šoli le nekaj ur na dan, ves svoj ostali prosti čas pa prebije doma — ali na cesti. Ali se nekateri starši pozanimajo dovolj za to, kaj počne otrok v času, ko ni v šoli? Ali ga navajajo k učenju in nalogam? Ali so odnosi staršev do otroka marsikje vzgojni? Okolje, v katerem otrok živi doma, v katerem dorašča, ima nanj največji vpliv. Ali more šolnik v nekaj urah popraviti škodo, ki jo je otrok utrpel doma oziroma v okolju, v katerem živi? Praviloma škropimo ob oblačnih dneh ali proti večeru. Ker mesec maj lahko prinese zelo vroče in tudi zelo hladno vreme, mora prijatelj vrta in sadovnjaka biti pripravljen na oboje. Vse rastline potrebujejo zdaj veliko vlage, razen tega pa jih moramo zaščititi tudi pred nočnim mrazom, ki je zlasti nevaren za cvetoče jagode. Ne smemo namreč pozabiti, da „se zima ne poslovi, ne da bi se še enkrat ozrla." Seveda je včasih nadziranje otroka težavno, posebno tam, kjer sta oba — oče in mati — zaposlena in ni bližnjih sorodnikov, ki bi v tem času prevzeli skrb zanj. Res je pa tudi, ^ da je slabe vzgoje otrok marsikje krivo hlastanje staršev za materialnimi dobrinami (televizor, avto, hiša itd.). Tako ni časa ne za otrokov nadzor in ne za njegovo vzgojo, niti za obiskovanje roditeljskih sestankov niti za posvete z razrednikom. Le kadar so mnenja, da se otroku v šoli godi krivica, tedaj gotovo najdejo čas za pot v šolo in za kritiko. Dokler ne bo povsod primernih ustanov, kamor bi se zatekali učenci v svojem prostem času, je dolžnost staršev, da posvetijo vzgoji svojih otrok kar največ časa. Zavedati se morajo pač, da je škoda, ki jo utrpi otrok zaradi zanemarjanja, neprecenljiva in se ne da primerjati z materialno koristjo, ki si jo starši pridobijo, medtem ko ga prepuščajo samemu sebi. bila samo zaskrbljena človeka, prevzeta od misli na neko daljno skrb, ki želita le, da ju puste, da bosta mogla o tej skrbi zbrano razmisliti. Kakor da jima še malo ni bilo mar, kaj počno in vpijejo naokrog. Samo z očmi sta mežikala in včasih lahno povesila glavo, kakor se bi tako hotela ubraniti pred gnečo in vpitjem, ki ju je motilo, da se nista mogla docela prepustiti svoji težki zaskrbljenosti. Na čelu in sencih so jima nabrekle vejnate žile, po licih je tekel obilen znoj in ker se zvezana nista mogla obrisati, jima je v svetlih potočkih curel po žilastih, neobritih vratovih. Nazadnje so Cigani le razpeli svoje vrvi in stopili k prvemu obsojencu. Ta se je rahlo, zelo rahlo odmaknil, pa se takoj ustavil in pustil, da počno z njim, kar se jim ljubi. Obenem se je nehote odmaknil tudi drugi, kakor bi bil nevidno povezan z njim. Des Fosses, ki je doslej mirno opazoval, se je naglo obrnil in zavil v stransko ulico. Tako ni videl najtežjega in najhujšega. Dva Cigana sta svoji žrtvi ovila okrog vratu vrv, toda nista je obesila, temveč odskočila in začela vleči in zategovati vsak svoj konec vrvi. Človek je začel hropsti, obračati oči, brcati, se zvijati v kolkih in nihati ko lutka na zategnjeni niti. Množica je začela begati, se prerivati. Vsi so zdirjali na mučilišče. Prve gibe mučenega človeka so ljudje opazovali navdušeno in veselo in s svojimi vzkliki, smehom in vedenjem oponašali njegove gibe. Ko pa so davljenčevi trzaji postali že smrtni, njegovo opletanje pa neverjetno strahotno in fantastično, so se najbližji začeli obračati in umikati. Nedvomno, hoteli so videti nekaj nenavadnega, sami ne vedoč kaj, in si tako najti olajšanja zase in za svoje nedoločno, toda globoko in splošno občutje nezadovoljstva. Hoteli so in že dolgo želeli, da se nagledajo premaganega in kaznovanega sovražnika. Ampak to, kar so nepričakovano uzrli pred sabo, je bilo mučenje in bolečina zanje same. Zato so ljudje osupli in preplašeni začeli obračati glave in se odmikati. Toda množica, ki ni mogla videti prizora, je pritiskala in pehala gledalce v prvih vrstah vse bliže. Ti pa, prestrašeni od bližine nenadejanih muk, so obračali hrbte morišču in si obupno prizadevali, da bi se prebili in pobegnili; ponorelo so mlatili s pestmi okrog sebe, kakor bi bežali pred požarom. Ne vedoč, kaj jih odganja, in ker niso mogli doumeti njihovega paničnega vedenja, so ljudje na njihove udarce vračali z udarci in jih s tem spet vračali na mesto, s katerega so bežali. Tako se je ob počasnem davljenju in strahotnem poplesovanju obešenca naokrog razvijalo prerivanje, pestenje, dolga vrsta posamičnih spopadov, prepirov in pravih pretepov. Zgneteni ljudje niso mogli zamahovati in vračati udarcev, ampak so se lasali in praskali, pljuvali, psovali in s popolnim nerazumevanjem in sovraštvom, pripravljenim za obsojenca, srepo buljili drug drugemu v spačene obraze. Tisti, ki so v grozi bežali od bližine obešencev, so se pehali in tepli obupano, toda molče; drugi, veliko številnejši, ki so od vseh strani prodirali k morišču, so vpili na ves glas. Mnogi, ki so stali zelo daleč in niso videli ne mučenja ne pretepov, ki so nastajali vseokrog, so se smejali, zanašani od nastalega vala; ne vedoč za grozpto, ki se dogaja v njihovi bližini, so se obkladali s šalami in vzkliki, ki jih je čuti iz vsake razgibane in zgnetene množice. Tako so se mešali, spopadali in križali povsem različni glasovi in vzkliki, presenečeni, jezni, studni, besni, porogljivi, nasmejani, pomešani s splošnimi neartikuliranimi vrišči in stoki, ki bruhajo iz vsake stlačene množice s pritisnjenimi želodci in utesnjenimi pljuči. „Hoooo, ho!" so tulili v zboru neki objestni dečki, hoteč razvalovati množico. „Pori-ni!" so odgovarjali drugi in pehali v nasprotno smer. „Pa kaj se pretepaš? Si znorel?" „Znorel, znorel! Znorel!" je zavpil nekdo z norčevskim glasom. „Po njem! Kaj se ti smili? Saj ga ni tvoja mati rodila!" je drugi veselo zavpil od daleč, misleč, da je vse samo šala. Sledilo je cepetanje nog in mlaskŽJvi udarci. Pa spet glasovi. „Na, na! Hočeš še? Na! Hočeš pošteno?' „Ej, ti tam s kapo!" ^ „Kdo se preriva? Pridi bliže, bliže, te bom jaz vprašal. „Kaj ga božaš? Suni ga v vamp." „Stoj, stoooj!" Ob tem času so samo najbližji in pa tisti, ki so gledali z vzvišenih prostorov, lahko videli, kaj se godi na morišča. Davljenca sta padla onesveščena, najprej eden, zatem s® drugi. Zdaj sta ležala na tleh. Pritekli so Cigani in j® dvigali, polivali z vodo, tolkli s pestmi in praskali z noht'. Brž ko sta se človeka zavedla in postavila na noge, se je mučenje nadaljevalo. Spet so z obeh strani zategnili vrv( spet sta obsojenca poplesovala in hropla, toda že krajš® in z zmanjšanim odporom. Spet so se začeli najbližji gle' dalci obračati in bežati, toda zgnetena množica jih n| pustila, marveč jih je z udarci in psovkami vračala naz°) pred prizor, ki so mu hoteli uiti. Nekega pritlikavega muslimanskega bogoslovca s novskim obrazom je vrgla božjast, toda ni mogel paS J temveč je stisnjen in podprt z vzvalovano leso teles osta pokonci čeprav brez zavesti, z nazaj zasukano glavo, k° apno bledim obrazom in s penastimi usti. (Se nadaljuje) Ob obletnici osvoboditve KZ Dachau: Dachau bo urejen v muzej Iti ho spominjal na grozodejstva nacističnih zločincev Kakor smo v nosem listu že kratko poročali, bo bivše nacistično koncentracijsko taborišče Dachau obnovljeno in preurejeno v muzej. Podrobnejših načrtov o tem, kako bodo »obnovili« in preuredili Dachau, doslej še niso objavili, vendar je upati, da bodo pri obnavljanju tega nacističnega lagerja smrti gotovo upoštevali predvsem želje nekdanjih internirancev, ki poudarjajo potrebo, da naj Dachau kot spbmenik prikazuje resničnost, kakršna je pač bila za časa SS-ovskih blaznežev. Hkrati pa naj bi bil Dachau trajno opozorilo vsem: da se vojna in nasilje ne smeta nikoli več ponoviti. Upravičene zahteve preživelih »Dachau-cev«, ki so že takoj po vojni zahtevali, naj KZ Dachau spremene v spomenik, bodo torej končno uresničene. Zato ne bo odveč, če objavimo nekaj podatkov o tem taborišču, ki širši javnosti gotovo še niso znane. Dachau pri Munchenu je bilo prvo koncentracijsko taborišče v nacistični Nemčiji in J6 pred tedni »slavilo" tridesetletnico svoje-9a nastanka. Kajti že 25. marca 1933, torej e nekaj tednov po prevzemu oblasti, so na zemljišču, na katerem je bila v času prve svetovne vojne zgrajena manjša tovarna za strelivo, začeli graditi uničevalno taborišče Dachau. Da so ga gradili prvi jetniki, ki so Se upirali nacističnemu režimu, je seveda Razumljivo. Baje so jim takratni nemški stražarji cinično svetovali, naj si ga „urede" tako, kakor bo njim, torej internirancem, naj-~°lj »ustrezalo". Kasneje, ko se je lager razkril in dobil tudi kar najbolj precizne »varnostne" naprave (z elektriko nabita ograja, Kanal z vodo itd.) pa so SS-ovci jetnikom, ki s° kazali nevoljo zaradi nevzdržnih razmer, zadirčno odgovarjali: »Za ves ,komfort' se zahvalite svojim prednikom, ki so sebi in ^am zgradili lager!" Seveda »prvih prednikov” kaj kmalu ni bilo več; ali so jih pobili, ali pa premestili kot »dobre delavce" dru-9am, kjer so gradili nova uničevalna tabo-Rjšča, nove tovarne smrti zase in za druge ... Kakšna ironija, kakšna podlost, kakšen cinizem podivjanih nemških »nadljudi"! V KZ Dachau je bilo že 1: maja 1933 skupno 1200 internirancev, med njimi večina Političnih iz Munchena, Nurnberga, Augsburga in iz bližnjih krajev Bavarske. Prve ŽRive tovarne smrti, se pravi žrtve krvi žej-SS-ovcev so zabeležili sredi maja 1933. n *a dan smatrajo za »uradni začetek" dejanja tega lagerja hkrati pa za navodilo Vs®m kasneje postavljenim številnim drugim Uničevalnim taboriščem »kako je treba de-'°ti v prid rajhu in fuhrerju .. ."! Začetek in R|9nal torej hkrati — in vse to so SS-ovci v ochauu brez motenj brez obzira in polno Pedanfnostjo izvrševali vse do 29. aprila 1945. °jze Krakar: Auschvvitz se je smrt utrudila do smrti In uresničil biblijski pekel. Tu je zločin dobil sloves obrti 'n milijone duš premlel v pepel. Zdaj tu ostal je le še veter v travi 'n zemlja in nebo. In pod večer *e nad grobovi v zvezdnati daljavi prižgo milijoni lučk za večni mir. Tu je vrvelo velemesto nagih, brezimnih sužnjev, ki nekoč odtod R*dšli gradit bi slavoloke zmage 'n čez ves novi svet krvavo pot. Zato zemljan, ki sem pogledat pride Pe*ero žrel ugaslega pekla, RGgleda v duhu strašne piramide 'n zlate templje novega boga. In zopet bi poet, naivni dninar, |’ajet slavil zločinca in zločin >n cinično oznanjal zgodovinar Nasfaro laž iz novih zgodovin. ^ za milijone teh, katerih kletev * zmeraj tu kot črn oblak visi, . * vedel le ta gluhonemi veter 'n ta prekleta zemlja, ki molči. od groze klel sem zgodovino nQ tem največjem grobu vseh grobov, 10 klel, ker je učila svet zločinov v 'nrenu norih gesel in bogov, P,ekle| sem piramide in svetišča, laž o veličini — in vse nje, I so nadutost, kri in pogorišča 'stili za omiko te zemlje. ks |:e' 'a* je Cezar, laž vse epopeje! esnica je neskončno bliže: tu. R>aj prihodnost naših dni ne šteje * Življenjske dni človeškega rodu! °Jvišja veličina in resnica, . v niih sem videl in zaznal jo sam, j v strašnem molku strašnega Auschwitza n v hrabrosti, da te je tega — sram. Tega cine ko so zavezniki osvobodili Dachau je bilo v tem taborišču registriranih 23.000 internirancev (še nekaj mesecev prej jih je bilo okoli 35.000), med katerimi je bilo največ Poljakov (9082), iz Sovjetske zveze (4258), Francozov (3918), Slovencev (2907), Židov (2539), Italijanov (2184), Cehov (1632), Nemcev (1173), Hrvatov (103), Srbov (79) in nekaj jetnikov drugih narodnosti. In koliko žrtev je bilo v Dachauu, v taborišču, ki se je od leta 1933 dalje zelo, zelo povečalo, saj so zgradili številne barake za internirance, hkrati pa tudi številna poslopja in tovarne, v katerih so morali interniranci delati najmanj 12 ur na dan. Točnega števila pobitih, zaradi številnih bolezni umrlih ali upepeljenih, ne bo mogoče nikoli izve- deti. Iz nemških uradnih dokumentov je bilo moč pobrati naslednja dva podatka: v la-gerju jih je »umrlo" 27.734, po osvoboditvi pa vsled izčrpanosti še 1704, ki so jih pokopali na pokopališču v Dachauu. Toda kljub nemški natančnosti tem podatkom ni verjeti. Med drugim SS-ovci, ki so vodili Dachau, niso hoteli k svojim podatkom vpisati tistih internirancev, ki so umrli na poti do lagerja, ali pa onih, ki so biii le še napol živi, pa so jih iz Dachaua odpeljali drugam, v druge lagerje, čeprav so vedeli, da so že ali pa da bodo vsak čas umrli. Skratka, iočne številke umrlih v Dachauu ne bo nikoli moč zapisati! Pa tudi omenjeni številki o umrlih govorita le za dobo od leta 1940 do aprila 1945, medtem ko kratko pred osvoboditvijo lagerja umrlih sploh niso več zapisovali, aii pa vsaj niso ugotavljali imen tistih deset tisočev jetnikov, ki so jih mrtve prepeljali s transporti samo do krematorija v Dachauu. Po cenitvah nekdanjih internirancev, ki so delali v lagerski pisarni, in po poročilu »Dachauer Zeitung" z dne 25. aprila 1955 pa je v KZ Dachau umrlo od leva 1933 do osvoboditve leta 1945 približno 235.000 internirancev. .. Grozljive številke, in te »številke" so bile pred prihodom v Dachau — ljudje, ki so imeli pravico živeti ... Kmalu po osvoboditvi so nekdanje taborišče Dachau spremenili v bivališča za begunce in vanje vselili tudi ljudi, ki so bili brez stanovanj. Podobo pravega, resničnega uničevalnega taborišča so tako popačili (morda ne brez določenega namena!) in še danes številnim obiskovalcem nekdanjega taborišča prikazujejo sedanje preurejene barake kot »izvirne" barake iz dobe pravega taborišča smrti. Kakšna laž, ki pa ji bivši »Dachauci" ne nvorejo verjeti, in tudi ne smejo! Zakaj v letih, ko so prebivali v pravem lagerju, ko niso bili ljudje, temveč števiike, so si dopovedovali in obljubljali, da bodo tisti, ki bodo preživeli najhujše in Spet postati ljudje — poskrbeli, da bo Dachau ohranjen, njegova podoba pa nespremenjena, resnična. To ne preživelim v slavo, temveč vsem umrlim jetnikom v spomin, vsem tistim, ki bi kdaj koli hoteli znova kaj takega poizkusiti z ljudmi, pa v svarilo in opomin. Vest o nameravani preureditvi bivšega KZ Dachau v muzej in spomenik je zato v zadoščenje preživelim internirancem, pa tudi vsem drugim resničnim demokratom in antifašistom, ki se bodo kasneje mnogo raje prihajali poklonit spominu tamkaj umrlih, če bo imel Dachau resnično podobo žalostne preteklosti, podobo strahotnega gorja, nasilja, trpljenja in nečlovečnosti, ki se nikdar več ne smejo povrniti! Fragment iz dachauskih ječ Ti prvi dnevi so bili naporni zanj. Že sploh bolan, oslabljen po neudobnem, brezspečnem potovanju, je z veliko težavo prenašal krutost taboriščne discipline. Ob petih zjutraj se je oglašalo rjovenje, ki ga je budilo iz stanja onemoglosti kakor iz spanja. V trenutku je moral zlesti v hlače, v nogavice in v čevlje, steči in se zdrenjati v umivalnico, da se je lahko umil in se preril nazaj skozi dnevno sobo, kjer je surovi štubak delil Waschkarte. Kdor je ni dobil — če se ni šel umivat — je bil opoldne brez kosila. Komaj je bil oblečen, je moral teči na dvorišče, podolgoyati prostor med njegovim in sosednjim blokom. Tam se je po brozgah nekoliko izprehodil in poklepetal s prijatelji — pa je bilo treba že stopiti v vrste za apel. Stopical je na mestu, prestopal se je z noge na no- Krematorij je nenehno požiral od onemoglosti umrle in ubite nesrečnike. ' - 1' Spomenik dachauskim žrtvam go, ker je le s težavo mirno stal — in čakal, čakal — dokler ni zagrmelo povelje »pozor«. Napeto so stali v strumnih vrstah, ko so jih preštevali. Če je bilo kaj narobe, so stali tudi uro in več, čeprav je padal sneg in je veter bril okoli ušes in skozi tanke hlače, dokler ni bilo natančno ugotovljeno število ujetnikov. Pravili so, da so včasih stali po cele dneve, če je koga zmanjkalo — ali je pobegnil, ali je kje obležal, ali se je kam pomešal. Ob takih prilikah se je marsikdo sesedel od slabosti ali od bolezni, pa so ga morali odpraviti v revir. Zgodilo se je tudi, da je človek padel in izdihnil, — pa so ga morali odnesti v mrtvašnico. In se je zgodilo, da je človek padel, ko ga je »tovariški« hierarh obunkal in pretepel in potem na tleh še brcal in ga v svojem divjem nemškem besu celo pohodil in mu s škornji utrl prsni koš ali lobanjo. Stal je Blaž in čakal in trepetal od mraza in s koncem spomina otipaval vse strahotne možnosti na videz za enkrat še morda tako idiličnega dachauskega življenja — dokler ni mogočni blokovni starešina gromko komandiral: »Miitzen a-a-ab!« Kdor ni hitro snel klobuka, ga je česnil bližnji hierarhič po črepinji, da mu je zletel z nje. Raport! In med raportom pobožna tišina kakor pri svečani sveti maši med povzdigovanjem. »Miitzen au-uf! Riihrt euch!« Konec jutranjega obreda. V sobe! Mraz je. Ne smemo, štubak je prepovedal. Čiščenje ima po sobah. Pakete pregleduje — in krade iz njih, kar je kaj boljšega. »Le pazi, Tone, če si kaj posebnega pritovoril v svoji škatli!« »Tudi tebi, Blaž, bo zbrskal culo.«. Ta se ni več bal; saj so mu že prvo noč zmanjkale cigarete in z njimi surovo maslo in kozarec meda. Dolžili so mlade Ukrajince, ki so imeli že nekaj let nravstvene taboriščne šole za seboj — nemške, hitlerjanske šole — in so bili prav zares nekoliko neugnani. Sumljivi pa so bili tudi nekateri Italijani in nekateri Grki. Tat pa je bil mogoče kar najbližji sosed — nordijec. Za nikogar bi ne bil mogel dati roke v ogenj. Saj pravzaprav ni bil — tat, bil je pač samo — »organizator.«. Vendar je bila te vrste organizacija ?elo nečastna in zelo obsojana. Marsikdo je tragično plačal zanjo, kaznovan od lastnih tovarišev ali od hierarhov v soglasju s skupnostjo. Blaž je cepetal z nogami in brozgal po dvorišču. Zeblo ga je v rosečem mokrem snegu. Leseni podplati so bili topli; a kaj, ko je mokrota od zgoraj v čevlje silila. Šele ob enajstih so jih spustili v sobe, ko so pripeljali kovinaste kadi z opoldansko juho. In zdaj je bil zopet naval, pritisk in direndaj — in je bila gneča. Potem suvanje in prerivanje z menažkami, kričanje, zmerjanje, psovanje in rjovenje. Juha pa je bila bolj podobna čorbi za prašiče kakor za ljudi. Morda je bila koleraba, morda je bila repa, morda je bilo korenje — od vsega rajši samo olupki kakor pa sredica. Če je kdo našel fižolček v juhi, košček neolupljenega krompirčka, se je prešerno pobahal. Od maščob so bile.samo negotove slutnje. Blaž je pokušal in pokušal, mešal z žlico, da je trkalo ob menažko. Z bridkostjo v srcu se je spominjal šentpetrske neokusne čorbe, ki so jo pripravljali s česnom in s čebulo, s soljo in s papriko, tu in tam celo s prežganjem — in je premišljal, kako bi si moral tudi tu — organizirati popravljanje. Pa mu je ponudil sosed — kajpada šentpetrski tovariš — vsega, da si je lepo poboljšal juho. In je zopet mešal in pokušal — in pokušal.. . Ali mu je še želodec zbolel? — Ni mu šlo. — Pogledal je naokrog ... Lačne oči so srepele vanj in v njegovo čorbo. Roke so se roteče iztezale. Ustnice — posinele, izsušene ustnice so prosile: »Dajte, gospod!« Najbolj posinelim je porinil menažko in od-klobuštral, prerivajoč se skozi silno gnečo, v spalnico. Skobacal se je na svojo posteljo in se pokril z odejo. Zamižal je in si pokril obraz z rokami: — »Dajte, gospod! — Za božjo voljo — med vsemi temi reveži — sem še gospod ... Gospod?!« — Pa je zopet odprl oči in se zagledal v strop, ki je bil tako blizu, da bi se ga skoraj lahko z roko dotaknil... »Zato si gospod, ker sam nisi mogel jesti... O — gospod! — Kako mogočen gospod! — Zares — gospod?!« In »gospod« je zašklepetal z zobmi od vsega svojega uboštva. Lojz Kraigher DACHAU — eno izmed mnogih nacističnih taborižč, kjer so trpeli in umirali nafi ljudje RADIO PROGRAM TELOVADBA Evropski pokal telovadk v Parizu: 6 MEDALJ ZA PREDSTAVNICI JUGOSLAVIJE Tekmovanje za evropski pokal telovadk v Parizu je potekalo v znamenju jugoslovanskih predstavnic Biliceve in Kočiševe, ki sta v odsotnosti najboljših vzhodnoevropskih tekmovalk predstavljali absoluten vrh nastopajočih. Francoske oblasti niso hotele izdati vstopnih viz telovadkam Vzhodne Nemčije, zato v Parizu iz solidarnosti do njihovih športnih tovarišic tudi niso nastopile Rusinje ter Čeho-slovakinje, ki veljajo za najboljše evropske in svetovne telovadke. Tekmovanje je zato močno trpelo na kvaliteti, vendar so bili gledalci tudi nad prikazano telovadbo močno navdušeni, saj so nekatere vaje Švedinj Rydell in Egman ter obeh Jugoslovank predstavljale res svetovno kvaliteto. Biličeva, ki je bila na zadnjem evropskem prvenstvu sedma, je nastopila nasledstvo dvakratne dosedanje zmagovalke Rusinje Latinine, ki tokrat ni branila naslova. Poleg evropskega pokala za prvo mesto v splošni uvrstitvi je Biličeva osvojila zlato kolajno v parterju ter srebrno na gredi. Njena rojakinja Kočiševa je bila druga na dvovišinski bradlji ter tretja na gredi in v parterju. V preskoku je zmagala Švedinja Egman, na dvovišinski bradlji Palmerjeva, na gredi pa Švedinja Rydell. Po podelitvi kolajn, ki jih je podelil predsednik mednarodne telovadne federacije, se je tekmovanje končalo s slavnostnim defilejem, na čelu katerega sta korakali najuspešnejši telovadki prireditve — Biličeva in Kočiševa. Osvojitev evropskega pokala je dosedanji največji uspeh jugoslovanske telovadbe. Žalostno pa je dejstvo, da so politične spletke še enkrat zavrle sodelovanje na športnem polju in tako ni dana možnost primerjanja dejanskega evropskega vrha v evropski telovadbi. Biličeva je od zadnjega tekmovanja v Leipzigu zelo napredovala in je po pisanju francoskega tiska z izredno tehniko in eleganco navdušila občinstvo. Najboljša avstrijska predstavnica Henriette Parzer je zasedla 13. mesto. ATLETIKA Najboljša v pretekli atletski sezoni: RAUTER IN MUCHITSCH Na letnem občnem zboru vrhunskega avstrijskega atletskega kluba KLC, ki je daleč najkvalitetnejši koroški športni kolektiv, sta bila odlikovana najboljša atleta pretekle sezone s prehodnim pokalom. Berghild Rauter, dvajsetletna all-round atletinja, ter Hans Mu-chitsch, odlični deseterobojec in avstrijski rekorder, sta imeni, ki sta bili letos vgravirani v častni priznanji. Oba atleta bosta v družbi najboljišh tovarišev 1. maja odpotovala v Ljubljano, kjer bo na sporedu prvi mednarodni klubski dvoboj letošnje sezone med Olim-pijo-Svobodo in KLC. Gostitelji imajo v svojih vrstah nekatere odlične atlete in celo državne prvake ter bodo tako nastopili z najmočnejšo postavo. Mlado celovško zastopstvo ne gre v borbo kot favorit, toda dvoboj bo brez dvoma prikazal lepo atletiko, ki bo nemalokrat dvignila s sedežev gledalce na Centralnem stadionu v Ljubljani. Isti dan bo na turnirju mladinskih nogometnih reprezentanc Videmske pokrajine, Hrvat-ske in Slovenije sodelovalo tudi zbrano koro- ško moštvo, ki se bo v prvi tekmi pomerilo s Hrvatsko. Dan pozneje, 2. maja, bo predstavljalo srečanje obeh zmagovalcev predtekmo za tradicionalni nogometni dvoboj deželnih reprezentanc Koroške in Slovenije. Ogrodje gostujoče ekipe bodo sestavljali igralci celov- ATLETIKA je po zimskem odmoru spet zavladala | na športnih prireditvah ške Austrie in Radentheina, domači pa se bodo opirali predvsem na igralce Maribora (3. v II. ligi) ter ljubljanske Olimpije. NOGOMET ŠT. JANŽ KLONIL V BOROVLJAH DSG — ŠT. JANŽ 4:3 (3:2) Brez standardnega vratarja je po zanimivi in dramatični borbi oslabljena gostujoča ekipa morala prepustiti obe točki ombicioznim domačinom. ANGLIJA ZMAGOVALEC TURNIRJA UEFE V torek zvečer je v londonskem Wembley stadionu finalno srečanje med Anglijo in Severno Irsko popolnoma navdušilo gledalce, ker je domača enajstorica z zanesljivo zmago 4:0 premočno osvojila zmago v eliti mladih reprezentanc evropskih dežel. Tretje mesto je za Sev. Irsko zasedlo zastopstvo Škotske. solldenK5rporvonWinterschlacken befrelen und dlo Krefte aktlvloren. Boldes zuglelch kttnnen Slo durch elne Kur mit Klosterfrau-Aktlv-Kapseln. Diese Kapseln biefen natiirliche Kraftquellen aus dem„Jungbrurmen der Natur": sie vereinen in sich die konzentrierten Wirkstoffe von Knob-lauch und Weizenkeimol. Kloitorfrau-Aktiv-Kapseln dienen als natiirliches Verjungungsmittel der Aktivierung der Lebenskrafte. Beginnen Sie noch heute Ihre Fruh-jahrskur. Ta teden vam priporočamo: Knjige za vsak dan H SLOVENSKI PRAVOPIS, slovnica in slovar, 1056 str. polusnje 175 šil. ■ France Tomšič: SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR, 952 str. pl. 100 šil. ■ France Tomšič: NEMŠKO-SLOVENSKI SLOVAR, 1368 str. pl. 100 šil. HI SLOVENSKA VADNICA — Lehr und Ubungsbuch der slowenischen Spra- che, 128 str. ppl. 24 šil. £ Mirko Rupel: SLOVENSKI JEZIK, pregled slovenske slovnice, 128 str. br. 20 šil. ■ SPLOŠNI TEHNIŠKI SLOVAR, I. del A—O, 596 str. pl. 173 šil. BI VELIKA SODOBNA KUHARICA: Splošno o prehrani, Kuharska navodila, Kuharski recepti, Navodila za konserviranje, Kako postrežemo, 732 str. in 16 str. slik. pril., pl. 85 šil. ■ Ing. Mitja Tavčar: ELEKTRIKA ZA DOMAČO RABO: Električna energija, Električne instalacije, Električna razsvetljava, Elektrika daje toploto, Elektrika v gospodinjstvu, Elektrika posreduje zvok In sliko, Elektrika v kmetijstvu, Vzdrževanje, popravila in varnost, 176 str. ilustr. br. 10 šil. ■ Ivan Špolar: ZA KRMILOM, Nasveti šoferjem amaterjem: O vozniku in av- tomobilu, Glavni sestavni deli in funkcije, Štiritaktni motor, Električna naprava, Zavore, Kolesa in pnevmatike, Karoserija, Prva pomoč, 176 str. ilustr. br. 10 šil. H Špolar-Tavčar: STANOVANJE — oprema in ureditev: Pot do stanovanja, Funkcionalna razporeditev razpoložljivih prostorov, Strop, stene in tla, Instalacije, V sodobno stanovanje praktično pohištvo, Kuhinja, Ureditev posameznih prostorov, Kopalnica in stranišče, Pomožni stanovanjski prostori, Skupni prostori v hiši, Vzdrževanje stanovanja, Okolica hiše, Radio in televizija v našem domu, Mi in naši sosedi, 174 str. ilustr. br. 10 šil. H Helena Puhar: MATJAŽ IN ALENKA, otroci sprašujejo starše o življenju in ljubezni, 96 str. ilustr. br. 22 šil. „Naša knjiga”, Celovec, Wulfengasse RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano —- 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa. Sobota, 27. 4.: 5.50 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Mali jutranji koncert — 11.40 Od plošče do plošče — 13.05 Po dunajsko — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 .Mali brat", roman — 15.50 Za filateliste — 16.30 Sirni pisani svet — 16.55 ABC obnašanja — 17.00 Vesel konec tedna z glasbo — 19.00 Šport — 20.15 Koncert dunajskih filharmonikov. Nedelja, 28. 4.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.15 Popevke — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Skozi svet, skozi čas — 17.05 Plesna glasba — 18.05 Glasba na tekočem traku, vmes volilni rezultati — 19.10 Zabavna glasba, vmes volilni rezultati — 19.30 Šport — 19.35 Zabavna glasba, vmes volilni rezultati. Ponedeljek, 29. 4.: 8.15 Innsbruški mestni orkester — 13.05 Mladina poje — 13.30 Male melodije — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vse! — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Citati in razumeti — 20.30 Koroška lovska ura — 21.15 Operetni koncert. Torek, 30. 4.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Iz kulturnega ustvarjanja dežele — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 18.25 Če mene vprašate — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Komedija — 21.30 Zabavna glasba. Sreda, 1. 5.: 8.05 Vesel začetek — 9.05 Jutranji koncert — 11.00 Dopoldanski koncert — 11.45 Maj, maj, veseli maj — 12.40 Prvomajske prireditve — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 18.30 Prvomajske prireditve SPU v Av-Petje in glasba iz Dunajskega gozda — 21.00 Okoli ljubezni. Četrtek, 2. 5.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Nordijske in braziljske ljudske pesmi — 15.15 Posebej za vas — 15.45 Koroški avtorji — 16.00 Glasba zate — 18.05 Originali koroškega ljudskega življenja — 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 3. 5.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Jutranja glasba — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 16.00 Glasba zate — 18.00 Koroške ljudske univerze — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Štirje proti štirim — 21.00 Glasba za časov Marije Terezije. II. PROGRAM Sobota, 27. 4.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Ljudstvo in domovina — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.40 Tehnični razgled — 15.15 Vsaka stvar ima dve strani — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Glasba za vsak primer — 17.10 Kulturna slika današnjega ^časa — 17.40 Mednarodna radijska univerza — 18.00 Vseh devet — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.35 Pariška ABC — 21.00 Strauss igra. Nedelja 28. 4.: 7.05 Avstrijska vojaška glasba — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 10.15 Glasbena pestrost — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.10 Za avtomobiliste — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.40 Ljudska glasba — 16.00 Glasba iz vsega sveta — 18.00 Glasba na tekočem traku, vmes volilni rezultati — 1JJ.25 Nazaj v šolsko klop — 19.05 Glasba na tekočem traku, vmes volilni rezultati. Ponedeljek, 29. 4.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Takšni smo — 16.00 Otroška ura — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 »Onadide", glasbena komedija — 22.15 Tisoč taktov plesne glasbe. Torek, 30. 4.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Pri