v
I i
.rait ^ Beilagen'
: am 24;-. t,
f/^rZ
Maribor, dne 24. decembra 1913.
Tečaj XLVJI.
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
tekaj* vsak četrtek in velja s poštaino «ed ia t Maribor;; » p«SlljaBjwn aa dom u es4» lito 4 K, po! leta 2 K in za Četrt leta K. Naročnina za Wemč i® 5 K, ta droge Izvenavstrijske 6 K. Kdor hodi sam poni, plača na leto samo 3 K. Marotnina «e pošilja aa: Uerava&tv* .Slovenskega Gospodarja* v Mariboru. - Liat m dopošilja do odpovedi. - Udje »KatoL (Mccvsega društva" dobivajo list brez posebne naročnin*. — Posamezni listi stanel« >0 vin, - Uredništvo: Siorožka cesta itev. 5. — Rokopisi *e as vračajo. — UpravniStvo: Korcika
&?ata štev. 5, vsprciema siaroMKO, inserate iti reklamacije.	,	,.
3Es -s&erate se plačuje od eeostopn« petitvrste «t enkrat 16 rta, u dvakrat 25 vin., ra trikrat M viti. Za večkratne oglase primaren popu»«. Inaereti »« sprejemajo do torka opoldne. — m
isprte reMan-ti«? t? ooCtrln« r.r-i*t«	____________
Cenjenim naročnikom.
Dozdaj se med stavci in tiskarnam: še ni dosegel sporazum, zato so stavci v avstrijskih tiskarnah odpovedali službo in prihodnjo soboto izstopijo'iz službe. Tiskarne torej nekaj časa ne bodo nič delale,Tu d i v naši tiskarni se ho delo ustavilo. Zatc> naš list nekaj Časa ne bo mogel izhajati. Cenjene naročnike prosimo, da potrpijo. Ko se bode delo zopet pričelo, bomo nadomestili, kar bomo zdaj zaostali, tako, da ne bodo naročniki nič oškodovani. Reklamirati lista ni treba, ker bi to nič ne pomagalo. Seveda tudi drugi listi, kakor „Naš Dom" in „Straža", parkrat ne bodo izšli. Torej še enkrat: Potrpite! Ker se' pred novim letom menda ne vidimo več, želimo obenem vsem cenjenim pristašem: Vesele praznike in srečno novo leto! Po kratkem odmoru pa zopet na veselo svidenje !
Božič.
Veselimo se lepega božičnega praznika. Ob jaslicah ali pa pri lepem božičnem drevesu prepevamo lepe božične pesmi, „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje." Ta klic se glasi v cerkvah in v vseh krščanskih hišah,
Tudi mi Slovenci kot krščanski in miroljubni narod želimo, da bi se Bogu dostojna čast skazovala in da bi Vladal med nami ljubi mir.
Žalibog je bilo letošnje leto Jalto nemirno. Na Balkanu so se bile ljute bitke med raznimi narodi in slednjič celo med sorodnimi si narodi. Leta in leta bodo občutili' balkanski narodi posledice tega boja. Na tisoče revnih invalidov, ki bodo od vasi do vasi prosili miloščine, bode pripovedovalo o vojnah leta 1913, v katerih so izgubili svoje ude.
Tudi naša država je občutila vojne na Balkanu, Na tisoče naših vojakov je bilo pripravljenih na boj. Cele mesece so bili odsotni mladi gospodarji od svojega doma, ker so bili kot rezervisti poklicani k svojemu vojnemu oddelku, da bi bili pripravljeni za slučaj vojne.
Do pol milijarde kron je stala ta priprava za vojno našo državo. Veliko let bomo še občutili posledice letošnje mobilizacije. Država se bode morala zopet zadolžiti. Delajo se že priprave, da bi najeli 1000 milijonov kron novega posojila. Naša državna polovica bode pri tem posojilu vsaj za polovico udeležena. Vojno ministrstvo stav: vedno nove zahteve. Tudi za mornarico naj bi država vedno dajala milijone in milijone. Ker imajo druge države vedno številnejše ar-
made in vedno več vojnih ladij, prhnorana je tudi naša država, da gre za njimi. Nasprotnikov imamo na vseh straneh dovolj.
Kdaj bode vendar konec teh vojnih priprav? Cemu je pač mednarodno razsodišče v Hagu? Ali samo zato, da ima vsaka država zopet nekaj uradnikov več? Ali ne bi moglo to mednarodno razsodišče razsojati vse prepire, ki nastanejo med državami? Koliko bi si države prihranile?
Tudi v gospodarskem oziru ni bilo letošnje leto posebno veselo. Vinogradniki se bodo Še dolgo časa spominjali na letošnjo slabo letino. Kupčija z domačimi pridelki je še vedno slaba. Zlasti živina je v ceni padla. Mnogo naših rojakov je zapustilo letos svojo domovino in šlo iskat v daljne kraje boljše sreče. Mi jim privoščimo vso srečo v tujini in želimo, da bi božične praznike zadovoljni obhajali. Prepričani smo pa, da tistega veselja, tiste tihe sreče, kakor je edino bivanje v domačem kraju, zlasti ob tako ginljiviU praznikih kakor so božični, ne bodo v tujini občutili.
Naj je hiša tudi lesena, naj je še tako majhna, ako bivajo v njej dobri, pobožni, pridni ljudje, uživajo več sreče, kakor bogatini v svojih mramornatih palačah,___
Dolga, strašna noč pod zemljo.
204 ure v 100 m globoki jami brez jedi, brez pijače
in luči.
V zadnji številki smo med najnovejšimi vestmi poročali, da se je po dolgi n trudu vendar posrečilo .reševalcemV Viismonskem	rešili iz met-
rov globokega rudnika 2 živa delavca, O reševalnih delih se poroča sledeče:
Dne 16, decembra proti večeru je vladala okrog rudnika splošna napetost, ker je bilo toliko kakor gotovo, da se pride do jasnosti glede morda še živih delavcev. Okoli 9. ure je kazala mera 75 om vodne globine, torej le malo še, in mogoče bo prodreti v rove. Kar naenkrat za silo postavljena sesalka v rovu ni mogla več dvigati vode. Stala je že previsoko in u-speh tekom noči je bil izključen. Odločilo se je, da se sesalko postavi nižje, kar bi trajalo do 17. decembra dopoldne, na kar bi se zopet počelo dvigati vodo. Ob 11, uri so se gledalci razšli in preiskovalna komisija se je odpeljala k počitku. Delo je zastalo in bilo je zopet manj upanja na ugoden uspeh.
Le enemu ni dala žila miru, in sicer strojnlčar-ju Seršenu. Ta mladenič je bil iz vsega začetka najdrznejši med delavci. Ni se strašil ne nevarnosti ne truda, samo, da pomaga nesrečnim v roveh. Prve tri dni je delal neprenehoma noč in dan pod najtežjimi pogoji in na najnevarnejših točkah, sam, ker ni bilo
drugega strokovnjaka na mestu. Vedno je bil do kože moker, ker je bil več pod vodo kot na zraku. Ta je torej našel pogum, da se je spustil v 100m glo:.o'. m prodrl >14 m po vodoravnem rovu, gazeč blato in vodo, loveč se ob ceveh sesalke, ki je bila pod vodo.
—	Nato je s potapljanjem skušal spraviti sesalko v red in posrečilo se mu je, po mučnem delu odpreti vse ventile, na kar je naenkrat velika sesalka počela delovati z vso silo. To je bilo ob 11, uri 20 minut in ob 2. uri zjutraj je bi vodoravni rov prost vode. Sklicalo se je vse potrebno osobje. Priprave za prodiranje v rovu so bile kmalu gotove in odpravili so se delavci, vodje in člani komisije na pot, naravnost v smer, kjer so slutili žive rudarje.
Točno 4 minute pred 5. uro zjutraj se dvigalo dvigne in pripelje 2 človeka. Eden javi: Dva živa, eden' mrtev. Pripeljali so torej s seboj 2 še živa rudarja. Oba sta stala in se le držala z rokami ograje. Zavili so ju in odnesli v bližnjo gostilno. Žila jima je dobro bila, govorila sta in se od veselja smehljala. Bila sta Rumuna Nikolaj Diku in Nikolaj Pask, eden rojen 1. 1881. v Milbachu, drugi 1. 1888, v Vala-bradu na Ogrskem, oba neoženjena. in 4 mesece v službi pri, britofskem rudniku. Delala sta v zgornji postranski galeriji s Slovencem Ivanom Sušikom in ju voda ni dosegla. Pač pa je zalila Sušika, ki so ga našli v isti galeriji mrtvega, s preklano glavo in vsega. v blatu. Slovenci so vsi utonili. Rumuna so prepeljali v avtomobilu v tržaško bolnico, kamor sta prispela ob 7. uri 35 minut zjutraj.
Rudarja sta prebila v galeriji od predzadnjega ponedeljka od o. ure popoldne; torej sta bivala pod zemljo natančno 204 ure brez vse jedi! Čutila sta le mraz v rokah in omotico, sicer sta pa zdrava in bosta kmalu popolnoma dobra. Sta pač trdna dečka! Pripovedujeta, da sta se hotela v ponedeljek zvečer podati iz galerije in sta našla prednji del zalit od vode. Cula sta obupne vzklike tovarišev, ki so tonili-Luč jima je kmalu ugasnila in oglasil se je glad. Živela sta od vode. Čakala sta udano na reš'tiev ali na smrt. Več ur, preden so ju našli, sta začutila svež zrak, kar ju je zelo poživilo. Bila sta takoj zopet pogumna. Sama sta čutila, da sta pod zemljo 5 ali 0 dni
—	v resnici sta bila pa 8 dni in 9 noči. V bolnici so jima vbrizgali nekaj ojačil, potem sta dobila konjaka in mirno zaspala, Zdravniki se ne boje za njuno življenje,.
Politični ogled.
— Prestolonaslednik Frane Ferdinand je slavil dne 18, decembra t. I. svoj 50. rojstni dan'. Od
• Božični večer.
Milo že done zvonovi. Mrak nastaja, noč prihaja, plove lahno nad bregovi.
Glej, oblake v prestol krasni zdaj prestvarja zlata zarja, preden zgine v noči jasni.
Pa za luno priveslajo Še zvezdice, nje družice in čarobno v noč migljajo.
Vse praznuje po deželi in počiva; ljubko sniva po livadah snežec beli.
Dušo verno te miline, čar zvonenja. kras stvarjenja dvigajo v nebes višine.
Zopet zadone zvonovi — Po nižavah in dobravah se razsvetlijo domovi.
Zdi se, kakor bi nebeške primigljale
zvezde zale v koče na zemljo človeške.
LuČice gore neštete, saj prihaja nam iz raja v odrešenje božje Dete.
M. Zemljič.
To so otrokom rajski dnevi, ko angelski vzbude jih spevi. Kako utripa jim srce, oko strmi in nehote na jasli zre, ki v kotu tam preproste sicer, a vendar zale sred drobnih lučic se blišče; zdi se, kot Jezušček bi sam iz njih prisrčno gledal male, ki vsi zavzeti krog stoje.
Božič v tujini.
Ce daleč od domače grude mladenič v tujih krajih biva in tam prenaša borbe hude, tedaj duha oko počiva kaj rado mu na rodnih tleh. Spomin si krasne slike snuje, ob njih srce se mu raduje, dogledati ni moč mu vseh, Ce še tako neznatna bila bi stvar, katera z mladih dni, visoko 011 jo zdaj ceni, vso lepšo misel lahkokrila mu čara zdaj jo pred oči,
v otroka spet ga spremeni. *
V domači tihi selski liram prerad spomin poroma nam, sosebno, ko Božič presvet praznuje rod Človeški spet.
In ko zaklenka z line zvon, In k polnočnici njegov don ziemljane vabi v sveto noč, do cerkve v trumah vse hiti, da božje Rojstvo počasti.
Res krasno bilo je nekoč! Takrat srce Še ni poznalo sveta in njega hudobije. Na ustih vedno blažen smeh, neznana bol, neznan Še greh: tako — nedolžnosti zrcalo — je dete z angeli Igralo, je pevalo njih melodije ki iz strun nebeške domačije. O blag spomin posvečenih dni! Ob tebi zdaj srce so greje, mladosti, dih nasproti veje, mladosti čar nas oživi.
t i
M. Zemljič,
* J
vseh strani, tudi od raznih evropskih vladarskih hiš, so došle visokemu slavljencu pismene in brzojavne Čestitke. Prestolonaslednik je obhajal 501etnico na svojem gradu Konopišt na Češkem, in sicer v krogu svoje družine in najbližjih sorodnikov. Nadvojvoda Franc Ferdinand je bil rojen dne 18. decembra 1863 v glavnem mestu zelene Štajerske — v Gradcu, je torej štajerski rojak. Njegov oče je bil nadvojvoda Karol Ludovik, brat našega cesarja. Franc Ferdinand je posebno ljudomilega značaja, Ce se mudi kje med priprostim ljudstvom, se posebno rad pogovarja s kmečkimi možmi in ženicami. Poleg ljudomilosti diči bodočega cesarja pred vsem globoka katoliška vernost, odločnost in prijaznost napram Slovanom. Visoki slavljenec je vešč več slovanskih jezikov; njegova soproga kneginja Sofija Hohe.nberg je rojena Cehinja, Večl.na služabnikov in prestolonaslednikovih zradnikov so Slovenci. Splošno znano 'e, da gre Franc Ferdinand vsak mesec enkrat k sv. obhajilu in da ljudi, ki ne opravljajo svojih verskih dolžnosti, ne mara v svoji službi. Prestolonaslednik pa ljubi tudi red in točnost. On vstaja vsak dan točno ob 5. uri zjutraj. Vojaški strokovnjaki trdijo, da ima Franc Ferdinand izborne zmožnosti za vojskovodjo. Osiveli generali so se ob velikih manevrih zadnjih let čudili spretnosti, s katero je Franc Ferdinand zasledoval gibanje posameznih čet. — Tudi mi Slovenci se pridružujemo klicem drugih avstrijskih narodov: Bog živi bodočega cesarja Franca Ferdinanda!
—	Štajerski deželni zbor. V Gradcu se je vršilo dne 17, decembra posvetovanje klubovih načelnikov deželnega zbora, Deželni zbor se namreč namerava sklicati začetkom januarja h kratkemu zasedanju. Načelnik Slovenskega kluba, dr. Korošec, je bil radi zasedanja delegacij in državnega zbora zadržan. Radi tega je obiskal grof Clary dr. Korošca na Dunaju in ga vprašal, kako stališče zavzemajo Slovenci glede januarskega zasedanja deželnega zbora. Dr. Korošec mu je odgovoril, da se mora Slovenski klub najprej o tem posvetovati. Listi poročajo, da se bode deželni zbor skoro gotovo v prvi polovici januarja sešel, da reši začasni proračun In sprejme postavo o davku na vrednostni prirastek,
—	Državni zbor. Seje državnega zbora so se vršile dne 18., 19., 20., 22. in 23, decembra, na kar so Šli poslanci na božične počitnice. V četrtkovi seji se je predloga glede osebno-doliodninskega davka sprejela v tretjem branju. Vprašanje je sedaj, ali bo gosposka zbornica, ki se ima še posvetovati o tej predlogi, sprejela tudi ono določilo, ki ga je na predlog našega poslanca Roškarja sprejela že državna zbornica, da bodi pri odmeri osebno-doliodninskega davka merilo čist' dohodek 1600 K. Zadnje dni prejšnjega tedna se je čas potratil za to, da se je pralo u-mazano perilo poljske ljudske stranke. Boj med poslancem Stapinskim in ministrom Dlugošom se je žari o sel tudi v državni zbor. Stapinski je hotel navaliti krivdo od sebe na ministra Dlugoša, kateremu je očital, da je denar, katerega je njemu izročil za nakup listov in za volitve, dobival iz vladne blagajne. Ministru Dlugošu se tudi očita, da je bil do 1. 1902. pri-prosti delavec in solastnik nekega petrolejskega vrelca. Po raznih zanimivih kupčijah in špekulacijah pa je postal večkratni milijonar in nazadnje celo minister. Vsa zadeva torej ni posebno čedna in tudi poljski klub ni s tem postavljen v najlepšo luč. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je v petkovi seji izjavil, da je vlada iz dispozicijskega zaklada, ki jej je na razpolago za podpiranje Časnikov, res dala 40.000 K za to, da se nakupi za Stapinskega in njegovo stranko nek precej opozicionalen list. Ta izjava je učinkovala presenetljivo na državni zbor ter je bila v sobotni seji o tem razprava. Stališče ministra Dlugoša je omajano in je on, kakor poročajo listi, res že dal svojo ostavko; Stapinski pa je s svojimi ožjimi somišljeniki izstopil iz poljskega kluba. Ali bo s tem rešil svoje stališče in prišel v lastni svoji stranki do veljave in stranko peljal do zmage, je več nego dvomljivo. Dokler ni bil Stapinski v poljskem klubu, so bile njegove roke čiste in njegovi politični cilj! pošteni. V i-stem času so imele tudi naše stranke ž njim politično zvezo. Toda ta je prenehala, ko se je Stapinski po-stav lna stran poljskih strank ter sklenil ž njimi premirje. Ni več hrepenel po delu za narod, ampak gledal je lena to, da je dobival časti in denar, S tem si je sam izkopal grob.
—	Delegacije. Zadnje dni preteklega tedna se je v delegacijah razpravljalo o proračunu vojnega ministrstva. Ob tej priliki so se razni delegati pritoževali radi samovoljnega pridržavanja rezervistov, in neopravičenega povišanja števila rekrutov ter drugih važnih vojaških zadev. Ob tej priliki se je oglasil k besedi slovenski delegat dr. Korošec, ki je z ozirom na govor zunanjega ministra grofa Berhtolda, češ, da se nobena tuja država ne vtikuje v našo notranjo politiko, dokazal, da se Italija na jugu na škodo Jugoslovanom in države same vmešava v naše politične zadeve. Dr. Korošec je priporočal, da se z ozirom na bedo ljudstva istemu ne nalagajo nova vojaška bremena ter je priporočal izdatno razoroževanje.
—	Zmede v Bolgariji. Ker so državnozborske volitve v Bolgariji pokazale, da vlada nima stalne večine, se je vlada začela pogajati z opozicijo. Pogajanja pa niso privedla do nobenega uspeha. Opoziciji so se ponudila 3 ministrska mesta, a ona zahteva 4. Otvoritev sobranja (državnega zbora) Še ni določena. Opozicija zahteva, da se 15 točk njenega programa izpolni. Ce se pogajanja vendar-Ie posrečijo, bodo morali ministri Genadiev, Sinčev in Makarov odstopiti.
Ako vlada ne odneha, bo opozicija v sobranju stavila predlog, naj kralj odstopi in se uvede republika (lju-dovlada),. Ta predlog bi pri sedanjih razmerah utegnil tudi dobiti večino.
— Albanski knez, vidski princ, bo baje dne 15.
januarja 1914 v Draču ustoličen za vladarja Albanija____
Razne novice.
Godovi prihodnjega tedna,
28.	nedelja: pred Novim letom; Nedolžni otročiči.
29.	pondeljek: Tomaž, škof; Trofin, mučenec.
30.	torek: David, kralj; Liberij, mučenec; Nicefor, mnčenec.
31.	greda: Silvester, papež; P&dlina, mučenica.
t rto IH'4.
1.	januarja: Četrtek, N <vo leto; obrezovanje Gospodovo.
2.	petek: Makarij, opat; Martinijan, škof.
8. sobota: Tit, škof; Izabela, kraljica.
*	Ne pozabite! 1. Ob božičnih praznikih in Novem letu pridno agitirajte me'd svojimi znanci in prijatelji za nove naročnike „Slovenskega Gospodarja"; 2. tisti, ki Še niste obnovili za 1, 1914 naročnine, storite to kmalu; 3, kdor Še ni poravnal dolžne naročnine, naj to kmalu stori. „Slovenski Gospodar" stane za celo leto 4 K, za pol leta -2 K, za Četrt leta 1 K,
*	Krasne umetniške razglednice, božične in novoletne, ima v zalogi Slovenska Straža v Ljubljani. Naj bi sedaj, ko bode ob priliki praznikov romalo po širni naši domovini tisoče in tisoče razglednic, vsi zavedni Slovenci in Slovenke segali le po razglednicah, katere je založila Slovenska Straža, Razglednice se naročajo v pisarni Slovenske Straže v Ljubljani (Ljudski Dom). Trgovci in razprodajalci dobe znaten popust. Ob tej priliki naj bi se vsak držal načela: Na vsaki razglednici in sploh na vsakem pismu mora biti prilepljen narodni kolek v korist obmejnim Slovencem.
*	Delo naše mladine, o Božiču in Novem letu.
Iz Rajhenburga nam piše vrl mladenič: Kam bomo prišli, če bo šlo tako naprej? To je velika zagonetka, katero je mogoče in nemogoče rešiti. Da smo v dobi Antikrista, to je verjetno. Kako tudi ne? Iz temnih mlakuž se usipava grdo blato v podobi gnusnih brezbožnih listov, ki sramotijo našo edino zveličavno vero. Hočejo nas uničiti. Kam bomo prišli, Če to pustimo? Ali se ne bomo z vso silo temu uprli? Kličemo vas na veliki boj, ki se vrši ravno sedaj. Razširjajmo liste, ki se bojujejo za našo vero! Nikar ne dopustimo, da bi bili naši nasprotniki močnejši. Posebno vi, dragi slovenski Orli, bodite kakor voditelji naše vojskujoče se armade! Razširjajte poštene liste, kateri se borijo za vaše pravice in za vaš obstanek. Se enkrat vam kličem: Na'boj! Zrnata bo naša, trud bo stotero povrnjen. Božič je tukaj, Novo leto se bi ža, stotero povrnjen. Božič je tukaj, Novo leto se bliža! Na delo za razširjenje „Slovenskega Gospodarja"! —
*	Jugoslovanska Strokovna Zveza priredi sledeče shode: V St, Janžu na Vinski gori na novega leta dan ob 3. uri pri g. F, Delakorda; v Gornjem Gradu v nedeljo, dne 4. prosinca pri g. Fišer ob %3. uri popoldne; na praznik sv. Treh kraljev se vrši občni zbor J. S. Z. po drugem sv. opravilu ob y212. uri v društveni sobi v Skalah; nopoldne ob 3. uri istega dne pa v Smartinu pri Velenju občni zbor J. S. Z. Na shodih in občnih zborih poroča g. V. Zaje,
*	Kako sodi priprost slovenski kmet o liberalnem časopisju? Iz gornjegrajskega okraja se nam piše: Da sem se odločil napisati za Vaš l st par besedi, so mi dali povod možje one vrste, kateri bi radi vse barve „špilali", Sliši se večkrat od nj'li jadiko-vanje, zakaj neki je na Spodnjem Štajerskem med K. Z. in Narodno stranko toliko nasprotstva. Pravijo, nas vse so rodile slovenske matere, verujemo vsi e-no. Da to ni tako, priča nam zgodovina s tem, da nahajamo mnogokrat kmete, pristaše K. Z., skupaj, pa nikdar ne slišimo kakega zabavljanja čez svojo vero in duhovstvo, nasprotno pa, če so le 3 ali 4 liberalci skupaj, pa ne mine njih pogovor brez udrihanja 'čez vse, kar je v zvezi s sv. cerkvijo. Nekdaj je junaška Judita vojskovodji Kolofernu odsekala, glavo, zdaj so pa liberalci dobili drugo Judito, namreč „Vodiško Jo-hanco", da bo črnemu lintverju kosti strla. Od kod ta razsvetIje'nost? No, saj to ni nič čudnega! Saj delajo na komando njihovih glasil. V „Slov. Gospodarju" št, 49 smo brali, kako list liberalne inteligence, „Slovenski Narod", sodi o nas kmetih. Sedaj pa Čujmo, kaj piše isti list o naši veri: „Katoliška vera je samo v daljni zvezi s Kristusom." („S. N." 1002, št. 168.) — „Kristus ni ustanovil posebne cerkve; kristjanstvo je nastalo še-le po Kristusovi smrti." („S. N." 1912, št. 168,) — „Cerkev ni duhovna združitev, ampak posvetna moč, kateri služi vera samo kot sredstvo za vladanje." („S. N," 1912, št. 169.) — Te besede se večkrat slišijo od naprednih elementov. Kdo se je izrazil o našem nepozabnem vladiki slavnega spomina, A. M. Slomšeku, da je bil „trapast f . ."? Kdo drugi kakor liberalec! Kmetje-tovariši, sedaj veste, kakšno u-slugo napravi sveti cerkvi oni, kateri naročaje in podpira te vrste liste, to protiversko zmes. Kdor se zaveda, da ga je rodila katoliška slovenska mati, ne bo dovolil taki sodrgi, se utihotapiti v svojo hišo. Skrbimo pa za dobre časnike, posebno sedaj ob novem letu. V vsako hišo katoliški Časopis. Torej najlepši bo domovini novoletni dar, če si naroČiš za svojo hišo „Slovenskega Gospodarja". Za vero, narod in cesarja! - L. R.
* Avstrijski in ogrski framazoni so imeli shod v Budimpešti. Sklenili so, delati na to, da iz naših šol izgine krščanski nauk. In se še dobe ljudje, ki pravijo, da ni treba povdarjati verskega načela! Volkovi v ovčji obleki! Framazoni, liberalci in socialni demokratje so bratje. Ljudstvo krščansko, sedaj veš, kaj ti ljudje zahtevajo.
*	Zgod vinsk. druit o za Slov. Štajer ima v nedeljo, 28. decembra popoldne ob 3. uri v Slovenskem Domu v Št. Ilju v Slov. gor. svoj občni zbor.
Kl«tar8k i tečaj. Na deželni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se bo v času od 19. do 24. jan. 1914 vršil kletarski tečaj, namenjen za vinogradnik in druge, ki se zanimajo za umetno kletarstvo. Natančneje v inseratu 1463.
*	AKo vam je drgo zdravje, čitajte današnji Lysoformov inserat in zahtevajte zanimivo knjigo „Kaj je higijena"? zastonj od kemika Hubmanna, Dunaj XX, Petraschgasse 4.
*	Tomaževa žlindra Opozarjamo naše cenj. čitatelje na naš inserat Tomaževa žlindra ter priporočamo, da potrosijo 400—600 kg žlindre na 1 ha zorane ali nezorane zemlje, če se gnojenja ne doda hlevski gnoj, naj se potrosi tudi nekaj kalija.
Mariborski okraj.
m Maribor. Božičnica, ki jo je priredil v nedeljo, dne 21. decembra, naš 'Orel, je lepo izpadla. Posebno smo bili veseli, da je g. Juvan svoj orlovski pevski zbor v tako kratkem času tako dobro izuril. Hvala mu! Igra, kakor vse druge točke, so nas popolnoma zadovoljile. — Podružnica Slovenske Straže pri Magdaleni je imela ta dan svoj občni zbor. Govoril je urednik Fran jo Zebot.
m Št. Ilj v Slov. gor. Dne 28. decembra po ve-černicah bo v tukajšnjem Slovenskem Domu javno predavanje o domači zgodovini, ki ga priredi Zgodovinsko društvo za Slovenski Stajer na povabilo tukajšnjega Bralnega društva. Govoril bo prof. g. Fr. Kovačič. S predavanjem se združi letni občni zbor Zgodovinskega Društva, pri katerem se bo poročalo o delovanju in važnosti tega društva.
m Št. Lenart v Slov. gor. Okrajna hranilnica bo imela prihodnji uradni dan še-le dne 7., januarja,
m Maribor. (Slovensko gledališče). Na Silvestrov večer, 31 t. m. se bo uprizorila burka „Srečno novo leto". Prihodnja predstava bo na dan sv. Treh Kraljev dne 6. prosinca 1914 z uprizoritvijo burke „Dva srečna dneva".
m Kamnioa pri Mariboru. Dekliška Zveza priredi na Štefanovo,
dne 26. decembra po večernieah v prostorih gostilne g Vogrin a veselico z gledališko predstavo „Oh ta Polona", govorom (g. VI. Pušenjak) in petjem Pridite I
m Sv. Križ nad Mariborom. Tukajšnje bralno droštvo priredi na Štefanovo, dne 26. decembra IS 13 popoldne po večernieah v bralni sobi v župnišču slavnostno zborovanje s petjem, deklamacijo in slavnostnim govorom v proslavo Konštantinovega jubileja Križevčani, udeležite se te slavnostne jubilejne prireditve svojega bralnega društva prav mnogoštevilno.
m St. Ilj v Slov. gor. V nedeljo, dne 18. januarja 1914 priredi Bralno društvo tombolo v prid ubogim otrokom slovenske šole. Domačini in sosedje, že sedaj povabljeni.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Naše igralke in igralci prirede dne 28. decembra popoldan po večernieah v veliki Arnuševi dvorani z dvema igrama. Po igri šaljiv srečolov, šaljiva pošta, petje, godba in še mnogo zabavnega in šaljivega 1 Pridite v obilnem številu,
m Sv. Benedikt v Slov. gor. Bralno društvo priredi n» Štefanovo popoldan zopet veselico v novi dvorani Ponovili bomo prelepo narodno igro „Krivoprisežnik". Vstopnina: Sedeži 1 K, stojišče za odrasle St) v za otroke 20 vin. Vabimo k obilni udeležbi.
m Sv Lovrenc nad Mariborom. Dne 26. decembra priredi naša Dekliška Zveza podučen shod s podučnim govorom, šaljivim dvogovorom, deklamacijami in govorom blagajničarke. Dekleta, tudi puščavska in stariši ste vabljeni 1
m Ruše. Po stari navadi priredi tukajšnje Kmetijsko bralno društvo tudi letos običajno veselico na Štefanovo. Na dnevnem redu sta dve igri, govor in petje moškega in mešanega zbora.
m Slivnica pri Mariboru. Bralno društvo priredi v nedeljo dne 28. grudna po večernieah krasno igro: „Junaško dekle" (Iuana d'Ark). Med odmori sodeluje razen pevskega zbora tudi „Kitajec" g. Ribič. Vse zavedne Slovence iz Frama in Hoč vabimo k obilni udeležbi.
m Fram. Izobraževalno društvo priredi na Štefanovo dve igri: „Repoštev" in „Marijin otrok".
m Slov. B strica. Pridite zadnjikrat letos, vsi na veliko veselico, katero priredi katol. Izobraževalno društvo dne 28. t. m. to je prvo nedeljo po Božiču, ob pol 4. uri popoldne v hotelu Avstrija. Na vspo-redu je petje, igra „Krivoprisežnik", kupleti in šaljiva tombola.
m Poljčane Slov. kat. izobraževalno droštvo priredi na Štefanovo dne 26. decembra božično prireditev s petjem in predstavama „čevljar" in „Vedeževalka". Začetek takoj po večernieah.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi dne 4. in 11. januarja ob 9. uri dopoldne v Ptuju v dvorani Zupančič predavanje.
p Vurberg. Cujte, g. urednik, kako si naši šta-jerčijanski dopisniki sami sebi dajejo zaušnice. Ko smo si letos pripravljali na občinske volitve, je za našo kmečko katoliško stranko agitiral mladenič Fe-licijan. Seveda se nasprotniki tega v začetku niso u-strašili i.n so v „Štajercu" pisali, da se s to brezpomembno politično ničlo, kateri nič nima in nič ne plačuje, rasodnemu človeku ni vredno prerekati. Pa, oh smola, ta politična ničla je imela tak upliv med ljudstvom, da je s svojo pošteno agitacijo štajerč;janski stranki vzela mnogo glasov, kar ste sami priznali in ste bili radi tega kakor obsedeni. Sedaj naenkrat pa se jim je zdelo vredno, prerekati se s to ničlo ter proti agitatorju in proti g. županu vložiti tožbo. Sedaj je imelo celo zadevo v rokah orož.ništvo in jo imel c. kr. orožnik preiskavo pri vseh strankah. In glejte, kaj se je našlo? Z eno besedo sama laž! Torej s samimi lažmi bi ti ljudje radi spravili nekoga v zapor, kateri si je po vaši sodbi zaslužil 6 mesecev, samo, da vam je sreča opoteča. Tako otročji so torej naši „štajerči-janski" generali, da enkrat pišejo, da se z enim ni vredno prerekati, drugič pa se jim zdj celo vredno, tožiti na Gradec. Pač lepa taka razsodnost.
p Majšperg. V nedeljo, dne 28. decembra, priredi kmetijska podružnica zborovanje v šoli po rani službi božji. Predaval bo g. okrajgi živinozdravifk Hinterlechner iz Poljčan. Sprejemali se bodo udje in u dnin a, naroČila na semena, merjaščke itd. Gospodarji in gospodinje, pridite v velikem številu!

p Velika Nedelja. V dveh tednih je bil I2krat požar. Dvema posestnikoma so zgoreli hlevi in vsa krma. Živina je rešena, Laliko bi se bile tudi užgale hiše, toda z veliko težavo so bile obvarovane. 3. je gorelo pri Hržiču v Sosedski, 12. je pogorel Kovačec v Lunoveu. Prvokrat se je mislilo, da so krivi šolarji, a ni bilo resnično. V obeli slučajih so, kakor se sodi, zažgali mali otroci. — Torej stariš: pazite na svoje otroke! Skrijte vžigalice pred njimi, Še jih pustite same doma! — Nova vojska se je začela zoper — alkohol, zoper nezmernost v pijači. Ker je treba začeti pri otrocih, se je večjim šolarjem razložil in razdelil „Protialkoholni katekizem".
p Ormož. Naši liberalci še vedno ne morejo najti svojega političnega ravnotežja, tako so jih razburile zadnje volitve v okrajni zastop. Da bi našo stranko in naše neustrašene voditelje očrnili pred ljudstvom, so začeli z razširjanjem raznih neresnic in sedaj nam skušajo podtikati celo to, kar so sami zakrivili. Tako n. pr. pravijo, da smo se pri volitvah zvezali z Nemci. Mi pa dobro vemo, da so se liberalci že 14 dni pred volitvami pogovarjali med seboj, kako bi si pridobili Nemce, 'in nato so začeli laziti za njihovimi glasovi in pooblastili. Kakor se še dobro spominjamo, nam je ivanjkovsk" Petovar na dan volitve pri Skorčiču pokazal celo kopo pisem, katera j'? dobil od Nemcev, kakor je sam pravil, in dr. Delpina je tudi omenjal, hoteč nas prestrašiti s tem, rekoč, da bodo oni sigurno zmagali. Toda naši so niso dali ugnati. Rekli so: „Mi volimo za-se in vi za-se. Kdo bo zmagal, to bomo nazadnje videli. Srečno!" in liberalci so šli in so z Nemci vred propadli. Kljub temu pa imajo Še sedaj predrznost, nam očitati „narodno izdajstvo". Druga neresnica je ta, da pravijo liberalci, da srno baje Nemcem obljubili sedež v okrajnem Šolskem svetu, katerega hočemo spraviti s tem v nemške roke. To ni res. Akoravno se z odstopom enega sedeža v okrajnem šolskem svetu še ne bi pomagalo Nemcem do večine, je resnica samo to, , da nismo Nemcem ničesar obljubili. To bosta morala potrditi tudi zastopnika liberalne stranke, ki sta bila pri pogajanjih navzoča, ko se je ta zadeva obravnavala. Upamo, da imata toliko moške časti, da nam ne bo treba priti z imeni na dan. Toliko resnici na Ijobo. Na druge neresnice pa se nam ne zdi vredno odgovarjati, ker bi bilo škoda papirja. Samo to moramo še povdarjati: Naša Kmečka Zveza je šla in bo šla svojo mirno gospodarsko pot in če bi njeni nasprotniki tudi počili same laži in jeze. Da liberalcem, ni za gospodarsko delo v zastopu, ampak samo za politično nadvlado v okraju, se vidi že iz tega, da smo mi leta in leta mirno delali ž njimi, oni pa sedaj niti nočejo poskusiti, da bi delali z nami vkljub temu, da smo jim obljubili podpredsedniško mesto in 2 sedeža v odboru.
P Središče. Dopisnik iz Ormoža je med drugimi resničnimi besedami, ki jih je povedal o gospodu Jakobu, omenil tudi to, da voli z liberalci. Ta gospod .lakob pa pravi nato, da s Kmečko Zvezo ne bo volil nikdar, ker je v njenih vrstah nekaj takih, ki so bili prej liberalci. Čudno, Čudno! Ce je gospodu na tem kaj ležeče, da s takimi, oziroma tistih ne more voliti, ki izstopijo iz ene stranke k drugi, zakaj pa je bil tako velik prijatelj in agitator za dr. Ploja?! — Vprašamo Vas tudi, gospod Jakob, zakaj je v Vaših očeh to tako velik greh, Če se morebiti komu odprejo Še ob pravem času oči in izstopi iz liberalno-smrdliive stranke k dobri in pošteni, na katoliški podlagi stoječi stranki ? O takih veljajo ravno tako besede sv. evangelija, da je namreč v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se izpreobr.ne, kakor nad 99. pravičnimi.
p CrkOvne. Naši fantje bodo prihodojo nedeljo 28. t. m. kopali zaklad, ko bodo na odru predstavljali veselo igro: „Skriven zaklad". Prijatelji zabave pridite po večernicah v društveno dvorano!
p S* Lo»ri>nc na Drav. polju. Na Štefanovo dne 26. decembra priredi bralno drnštvo božično predstavo. Mladeniči uprizorijo zelo smešno burko ..Dva gluha", mladenke pa nastopijo v krasni narodni igri v 5 dejanjih s petjem „Nežika z Bleda". Vmes bodo deklamacije, šaljiv prizor „Geta prvič v Ptuju" in petje mešanega moškega zbora. Začetek ob 3 uri popoldne (po večernicah. Vstopnina: sedeži 50 vin. stojišča 30 vin Domačini in sosedje, na svidenje v društveni dvorani 1
p Sv. Andraž v Slov. gor. Zadnjo nedeljo tega meseca, 28. dec. priredi popoldne po večernicah naše katol. izobraževalno društvo s sodelovanjem Marijine družbe igro „Marijin otrok". Pred gledališko predstavo je govor ki ga ima prof dr. Hohnjec. Tamburaški zbor od Sv. Antona v Slov. gor. je obljubil nas razveseliti s svojim obiskom. Do mačini. kaknr tudi sosedi 8e uljudno vabijo k obilni udeležbi. Slavnost se vrši v šoli. prosta zabava pa v Tnševi gostilni
p Sv. Trojica v Halozah. Na Štefanovo, 26. grudna po večernicah se vrši poučni shod Mladeniške in Dekliške Zveze z zanimivim vspo-redom Pridite v mnogobrojnem številu!
p Središče. Na Štefanovo, 26. decembra ima Dekliška Zveza občni zbor v društveni sobi. Dekleta pridite v obilnem številu.
p Žetale pri Rogatcu, čebelarska podružnica za rogaški okraj priredi v nedeljo, dne 28 decembra »b 3. uri popoldne v žetalski stari Soli svoj letni občni zbor z navadu m vspnredom in podučnim predavanjem TJliudno vabi odbor vse člane in prijatelje čebel.
Ljutomerski okraj.
1 Negova. Tukaj je umrl dne 15. decembra v najlepši moški dobi svojega življenja Martin Klobasa, kmet v Negovski vasi in načelnik kraj nega šolskega sveta v Negovi. Zapušča vdovo in 5 nepreskrbljenih otrok. N. v m. p.!
1 Ljutomer. Na dan sv. Štefana nas hoče naša mladina zopet nekoliko razveseliti. Priredila bo namreč v dvorani g. Kukovec dve igri. Pri prvi „Mlada pevka" nastopijo do sedaj že znani igralci in igralke, ki bodo topot pokazali tudi svoje pevske zmožnosti. Druga igra „Krčmar pri zvitem rogu" pa nam obeta obilo smeha. Torej na veselo svidenje dne 26. t. m. ob 7. uri zvečer pri g. Kukovec!
1 Ljutomer. Obrtniški klub v Ljutomeru priredi svoj običajni veselični venček, kakor vsako leto, tudi v letu 1914 11. prosinca v Kukovčevi dvorani, nakar se opozarjajo posebno obrtniki iz trga in okulice.
1 Dekliška zveza v Gir. Radgoni priredi na Štefanofo srečolov, igro „Sirota Marija", deklamacijo petje.
Slovenjgraški okraj.
s Slov. Gradec. Občni zbor podružnice Slov. Straže za Spodnjo Mislinjsko dolino v Narodnem Domu v Slovenjem Gradcu v nedeljo, dne 21. dec., se je dobro obneseL Udeležba je bila, če se upoštevata mraz in prepozna agitacija, prav zadovoljiva. Prišli so možje in fantje iz Šmartna, Starega trga, Pameč in Podgorja, V navdušenih besedah je č. g. profesor dr. Holinjec govoril o obrambnih silah našega naroda ter je bodril navzoče na ljubezen do lepe slovenske domovine. G. predavatelju prisrčna zahvala! Novi odbor se je sestavil sledeče: predsednik Ivan Jur-ko (PameČe), namestnik Rotovnik Jožef (Šmartno), tajnik Vrhnjak Ivan (PameČe), njegov namestnik Slem-nik Jernej (Stari trg), blagajnik Cižek Alojzij (Slov. Gradec), njegov namestnik Kodrič Jožef (Smartin), odborniki: Schondorfer Ivan .(Stari trg), Bart Jožef (St. J ur), Pečnik Fr. (Podgorje). Bog dal, da bi bila podružnica res stražnik ob ogroženi štajersko-koroš-ki meji!
s Smartin pri Slovenjem Gradcu, Na liberalno neumnost in hudobnost kot odgovor par besed. Naš liberalni občinski odbor je razpisal novo volitev občinskega zastopa na Angeljsko nedeljo, dne 31. avgusta, od 8. do 1. ure, torej pred, med in po božji službi. O krščanstvu naših liberalcev, oziroma njihovih voditeljev, nočem izgubljati besed. V tem oziru so znani po celi fari; vsakdo tudi ve, kolikokrat in s kako vnemo zahajajo k božji službi ter prejemajo svete zakramente. Prozoren je bil tudi njihov namen, ki so ga imeli s tem, da so določili volitveni Čas na nedeljo med božjo službo: hoteli so biti sami brez kontrole, obenem pa tudi vnetim katoličanom otežkočiti ali celo onemogočiti udeležbo pri volitvi. Zato smo se pritožili zoper čas volitve. Na to, kar je liberalni dopisnik sklobasaril v „Narodnem Listu", odgovarjati ne smatram za vredno. Ce mi dopisnik predbaciva, da ne plačam občinskih, okrajnih in deželnih, doklad, naj blagovoli vzeti na znanje, da plačam 226 K doklad; dopisnik pa ne plača niti vinarja. Sicer pa, če je dopisnik mož značajen in pošten, naj še podpiše pod svoj podpis, kakor se podpisujeta jaz. — Ivan Lenart, jiadžupnik.
s Šoštanj. Tudi v naši okolici se je pričelo svi-tati; v Četrtek, dne 18, t. m., je pri občinskih volitvah v Topolšici zmagala Slovenska Kmečka Zveza v I. in II. razredu. Dosedaj je bila ta občina popolnoma v liberalnih rokah ; vse se je godilo tako, kakor sta hotela tajnik Košutnik in njegov župan Žagar, p. d, Stevelj. KeF so znali gospodje svojo oblast prav dobro izrabiti, se jim je posrečilo, več pristašev S, K. Z. pripraviti ob volilno pravico, bodisi s tem, da so jih v imeniku spregledali ali jim listin ne dostavili itd. Da so pa navzlic temu propadli, je znamenje, da bodo prihodnjič še bolj; naj le naši zavedni možje store svojo dolžnost vsikdar tako, kakor so jo sedaj.
s Sv. Martin ob Pak\ Podružnica Kmetijske družbe ima svoj redni občni zbor na Štefanovo, dne 26. t. m. popoldne ob 3. uri v stari šoli.
s So8»anj Konjerejska podružnica za Šaleško dolino priredi dne 6. prosinca 1914 (na sv. Treh Kraljev dan) ob pol 12. uri dopoldne v gostilni g Rajšteija v Šoštanju in ob 3. uri popoldne v gostilni g J. Skaza v Velenju svoj občni zbor s predavanjem o umni konjereji. Ker se bo na teh dveh zborovanjih razpravljalo tudi o potrebi ustanovitve konjerejske zadruge za Šaleško dolino, vabijo se s tem vsi člani podružnice in prijatelji konjereje na prav mnogoštevilno udeležbo. K zborovanju pride zastopnik c. kr. družbe za deželno konjerejo na Štajerskem.
s Skale pri Velenju. Dekliška Zveza priredi na Štefanovo dne 26. decembra po večernicah gledališko predstavo „8vojeglavna Minka". Pridite v prav obilnem številu!
s Ribnica na Pohorju. Na Štefanovo, 26 decembra ima tukajšnja Dekliška Zveza v društvenih prostorih svoj redni mesečni sestanek. Pridite v obilnem številu!
Konjiški okraj.
k Grušovje. V naši vasi je grda in hudobna navada, da si pišejo pisma brez podpisa, v katerih se zmerjajo med seboj in si očitajo navadno lažnjive reči. Ali ste pozabili, da je vsevedni Bog priča vseh teh reči? Pametni ljudje sicer rečejo: „Taka pisma me toliko brigajo, ko odpadle fige na cesti". Ne moremo pa molčati sedaj, ko so se pisala taka pisma o občinskem odboru in so se širile laži naprej kakor z letaki, A delo večkrat izda mojstra. Tako so izdala tudi pisma dopisnika-odbornika, ker so se nahajale v njem stvari, ki so se razpravljale pri občinski seji, a jih dotični še sedaj ne razume. Občinske doklade se niso povišale zaradi 100 K, ki smo jih obljubili bolnišnici v Žalcu; saj še teh 100 K ni niti v proračunu za 1. 1914. Poučite se poprej in potem govorite, ali pa odložite svojo službo! Zakaj razburjate s tem ves odbor? Glavna laž nekega drugega pisma je ta, da so dobili podporo za točo taki ljudje-bogataši, ki je niso bili potrebni. Ti jezik lažnjivi in roka lažnjiva! Zakaj pustiš, da si usužnjen laži in zakaj ne prideš v občinsko pisarno, da zveš resnico. Ce hoče resnicoljuben človek zvedeti resnico v sodnijskih stvareh, tedaj gre v sodnijsko pisarno; če pa hoče izvedeti o občinskih rečeh, pa pride v občinsko pisarno, drugače slepari sebe in druge. Nekateri m'slijo, da se sme o občinskih, to je javno koristnih i.n škodljivih stvareh govoriti tako, kakor govori mešetar na sejmu, kateremu je večkrat vseeno, ali je res to, kar govori, ali ni res; saj mu je samo za to, da dobi svoj del. Občinske, to je vseh občanov skupne stvari, so pa resne:
zato pa odmaknite proč roke in jezike od občinskih stvari vsi mešetarsko misleči in govoreči!
Celjski okraj.
Celje. (Raz strehe padel.) Tesar Stelan Ga-beršček v Celju je dne 15. t, m. popravljal streho verande celjskega južnega kolodvora. Pri tem se je neka deščica, za katero se je držal, j oclirgala in Ga-beršček je padel tako nesrečno pet metrov globoko na tla, da je zadobil težke poškodbe na glavi in na desnem stegnu.
o Teharje,. Na Štefanovo ter naslednjo nedeljo priredi Katoliško društvo veselico s tamburanjem, petjem ter igro: „Skrivnostna zaroka".
c Št. Jur ob juž, žel. Zadnji četrtek smo imeli naenkrat 5 pogrebov. V nedeljo je nenadoma umri v čakalnici v St. J ur ju neki mož, ko to pišem, mi ime še ni znano. Izbruhal je kri. Namenjen je bil z vlakom v Celje,
c Galicija pri Žalcu, Zima se je pri nas začela, a nikar ne mislite, g. urednik, da tudi zimsko spanje; prav pridno se gibljemo! Veliko duhovne radosti smo uživali prejšnji teden; od 6. do 8, decembra so nam gospod župnik za sklep svetega leta priredili slovesno 3dnevnico, pomagali so jim vlč. g. Jan. Mla-ker, župnik v Hajdinu pri Ptuju. Pridno smo zahajali vse 3 dni v cerkev. Dan Brezmadežnega Spočetja pa nam ostane v najlepšem spominu; ustanovila se je ta dan pred prvim opravilom jako slovesno M&rijina i.n Dekliška družba. Nad 50 deklet se je pridružilo Marijini zastavi. Dekleta pa so tudi takoj pokazala, da hočejo kaj storiti za čast božjo: kupile so veliko, krasno preprogo za glavni oltar, k'i je bil ta dan o-krašen, da se je vsakdo le Čudil. — Popoldne pa so g. župnik blagoslovili nov, velik križ zunaj cerkve, raojstersko delo g, Ant. Sumrelda v Celju. Galicija še ni kmalu videla toliko ljudstva zbranega kakor ob sklepu svetega leta pri blagoslovljenju novega križa. Da hočemo Galičani, posebno mladi, delati, je porok tudi to, da se v najkrajšem Času ustanovi tukaj Mla-deniška in Dekliška Zveza. Mi gremo naprej, mi mladi!
c Galicija. Dneve duhovne radosti smo imeli v Galiciji prejšnji teden, pa tudi za smeh in kratek čas nam je nekdo poskrbel. To pa je vesela zgodba o tatu, ki se je vjel v lastno zanjko. Domači g. župnik se je dne 9. decembra peljal v Celje, spremljaje vlč. g. Mlakerja na kolodvor. Voz je pustil „Pri zamorcu", na vozu pa tudi debelo zimsko suknjo. Nek postopač je v trenotku, ko ravno ni bil nihče na dvorišču, vzel toplo suknjo in jo seveda hitro odkuril. Tatvina. se je kmalu opazila, a vse povpraševanje je bilo zaman. Proti večeru se je vračal č. g. župnik v Galicijo; pri Matjažu pa je kakor slučajno v pogovoru z gospodarjem izvedel, da je tu pred kratkim časom ponujal nek mož debelo suknjo v nakup. Izvedelo se je hitro, kdo je tat, ki je nekaj časa s svojo toplo suknjo hodil okoli župnišča, v katero si pa le ni upal in jo nato krenil proti Pernovi, Gospod župnik se poda takoj na lov, 111 že v drugi hiši je zasačil tatu: pri Na-rekšu se je lepo pri peči grel, suknja je pa visela na klinu. Vroče je postalo uzmoviču, ko vstopi v hišo župnik. Nekaj časa je tajil, a bil je ves zmešan, ko mu reče: „Nič ne lažite, kar priznajte svojo tatvino in prosite odpuščanja, pa Vas ne bom dalje naznanjal", zdrkne ubogi grešnik na kolena in prosi lepo odpuščanja. Sedaj pa mu tudi v hiši nib:lo več obstati. Kar zmuznil se je v temno noč in zbežal v sneg ter goščo, kar so ga nesle njegove prestrašene tatinske kosti. Vsi pa, ki so to videli in slišali, so rekli: „To pa je bil res „fest jag".
c Sv. Frančišek Ksaverij. Tukajšnje Katoliško bralno in izobraževalno društvo priredi v nedeljo, 28. t. m., po večernicah 2 gledalski predstavi z večjim sporedom. Omenjena prireditev se v nedeljo, dne 4. prosinca 1914 ponovi. Domačini in sosedje, pridite!
c Gornji Grad. Ni mi žal, da sem šel na ad-ventno nedeljo gledat gledališko predstavo. C. g. dekan je izpregovoril prav lep pozdravni govor. Igra mi je prav dopadla; vsi igralci so izvrstno rešili svojo nalogo. Tudi pevski zbor je prav lepo popeval med premori, čeravno je še mlad. V nedeljo, dne 14. t. m., sem pa šel gledat, ko je č. g. kaplan imel skiop-tično predstavo: .slike z Balkana. Bilo je prav lepo, le žal, da se ljudstvo ta take1 stvari tako malo zanima. Upam, da kadar bode drugič, nas bode več. Vsem prirediteljem pa, ki tako skrbijo za poučne in zabavne ure, srčna hvala in želimo, da nam zopet kmalu kaj takega prirede. Sicer sem pa že slišal, da se za prihodnji nastop pripravljajo mladenke in tudi mladeniči. Torej na svidenje tedaj!
c Gornjegrajski okraj. Poslancu dr. Verstov-šeku je javil vodja finančnega ministrstva, baron' En-gel, da je na podlagi njegovih pritožb glede pripisovanja osebno-dohodninskega davka v gornjegrajskem okraju ukazal finančnemu ravnateljstvu, da to preiskuje te pritožbe in ukrene, kar je potrebno, oziroma prosi od ministrotva nadaljnih navodil. Finančno ministrstvo je tudi ukazalo direkciji v Gradcu, da mora rekurze, ki pridejo iz gornjegrajskega okraja, vestno obravnavati. — Opozarjamo še enkrat davkoplačevalce, ki so se poslancu že tolikokrat pritoževali, da prijavijo vse pritožbe o predpisu davka in o nastopu referenta dr. Pototschnigga, Javite pritožbe na glavarstvo in tudi poslancem! Re'kurzi se morajo vlagati.
c Mozirje. Kat. slov. izobr. društvo v Mozirju vabi na svoj redni občni zbor, kateri se vrši dne 1. januarja po večernicah v društveni sobi.
c Sv. Miklavž nad Laškim.. Katoliško izobraževalno In gospodarsko društvo priredi v nedeljo, dne 28. decembra, po večernicah igro: „Lurška pastari-ca".
c Laško. Po prizadevanju vnetih rodoljubov, g. dr. Kolšeka, gg. Elsbaclierjev, g. Cetina in še nekaterih se je lansko leto ustanovilo v Laškem Podporno društvo za uboge šolarje. (Naj se oprosti^ če tu popravimo trditev g. slavnostnega govornika na 201etni-ci Bralnega društva, ki jei trdil, da nas je rodilo slavno Bralno društvo v Laškem.) Se isto leto je priredilo Podporno društvo božičnico in revnim šolarjem razdelilo mnogo obleke in obuvala., S 1. decembrom letošnjega leta je otvorilo šolsko kuhinjo, v kateri dobijo vsi otroci opoldne toplo in tečno kosilo. Tu se moramo najprisrčneje zahvaliti g. dr. Kolšeku, ki je poklonil društvu 500 K, da je zamoglo otvoriti šolsko kuhinjo. Nadalje g. Zupancu ?n obrtni zadrugi za darovane sklenice, Slovenski Straži, Ciril Metodovi družbi itd. Pri oskrbovanju kuhinje se odlikujejo naše odlične gospe, pred vsem gospe Elsbacherjeva in Cetinova, ki delijo otrokom kosilo, in tudi velespoštovano učitelj-stvo, ki najprej gledii, da se nasitijo lačni želodčki njihovih poslušalcev in še-le potem skrbi za svoje krepčilo. Tudi naši dobri kmetje so pripeljali krompirja, zelja, repe in fižola v izobilju. Kajtna, Hrum in Krašek pa so fantje-korenjaki, ki so nam naribali polne kadi. Opoldne vlada v kuhinji in okrog Šole naj-živahnejše razpoloženje. Otroci doma trdijo, da je ni boljše kuhinje, nego je Šolska. Jim rad verjamem, saj imajo gori omenjene najboljše kuharice. Se mi odrasli se včasih zmotimo in zagrabimo za žlico. Preblagi dobrotniki! S svojim plemenitim dejanjem ste si postavili najlepši in trajen spomenik v srcih naše mladine in njih starišev!
c Gor. Ponkva. Šola na Gornji Ponikvi priredi božično predstavo na praznik sv. Štefana točno ob dveh popoldne v šolskih prostorih. Vspored: 1. „Palčki", čarobna igra v treh dejanjih s petjem 2. Potovanje po domovini, spevoigra za dvo- in troglasni zbor in samospeve s spremljevanjem glasovirja in harmonija. Vstopnina za sedeže 1 krono, stojišča 40 h. čisti dobiček se porabi za nakup učil za šolo. Pridite!
c Gor. Ponikva. Bralno in pevsko društvo ima v nedeljo po Božiču to je dne 28. grudna popoldne po večernicah svoj letni občni zbor v drnštvenih prostorih. Na dnevnem redu je prročilo društvenega odbora, volitev novega odbora. K obilni udeležbi vabi društveni odbor vse ude kakor tudi neudo.
c Novacerke*. Katoliško bralno društvo priredi na Štefanovo popoldne ob pol 3. uri v svojih prostorih veseloigro „Jeza nad petelinom in kes" z božično deklamacijo.
c Sv. Jurij ob Taboru. Bralno društvo ima v soboto dne 27. t. m zjutrai po sveti maši v cerkveni hiši občni zbor z navadnim vspore-dom. Člani in drugi, pridite!
c M Nazaret Konštantinovo slavnost priredi v nedeljo, 28. dec. ob 3. uri popoldne kat. slovensko izobraževalno društvo z različnim in zanimivim vsporedom. Prijatelji poštenega veselja in koristne zabave pridite. — Odbor.
c Braslovče. Zadnjo nedeljo tega leta, t. j. 28. decembra bomo priredili pri nas veselico z bogatim vsporedom v spomin, da je letos 25 let, odkar obstoji pri nas Bralno društvo in 20 let, odkar jn bile ustanevljeno pevsko društvo v Braslovčah. Veselica se vrši imenovano nedeljo ob 6. zvečer na Legantu Vabimo si. občinstvo, da nas tokrat po-seti. Vabimo vse gg. ustanovitelje teh društer, da pridejo in se prepričajo, kako sta delovali od njih ustanovljeni društvi. Vabimo vse podporne člane in jih tem potom zahvaljujemo za vse podpore, prejete od njih; brez njih bi društvi ne biii uspevali. Nadalje pa še povabimo vse one Braslovčane, ki niso teh društev še nikdar podpirali, naj zdaj pridejo in nas počastijo s svojim obiskom. Odbor.
c Sv Pavel pri Preboldu. Tukajšnjo kat. izobražev. društvo priredi na Štefanovo dne 26. t. m. po večernicah v Društvenem domu veselico z gledališko predstavo in srečolovom. Prijatelji in somišljeniki, vsi prijazno vabljeni.
Brežiški okraj.
Pilštanj. V nedeljo, dne 7. t. m. so Stipigelovi na Poljani sedeli okoli mize in zavživali svoje skromno kosilo. Naenkrat prileti najbližji sosed, Janez Cepin, in jim ves preplašen pove, da hiša gori). Prestrašeni še komaj srečno beže iz hiše, ki je že bila vsa v plamenu. Dobri sosed je ibil tako pogumen, da je ponesrečencem z lastno nevarnostjo rešil kravo. Domači so bili tako zmedeni, da niso oteli ničesar. Zgorelo jim je vse. Kako je pa vendar tako nenadoma začelo goreti? Maček se je v peči osmodil in je ves žareč bežal na podstrešje, kjer pe ije po njem vnela slama. Čudno, kaj ne da!
b Sromlje. Tukajšnji hrabri, velikoletni lovski paznik je službo odpovedal ter stopil v pokoj. Nam je žal zanj, ker je s svojim zvestim kužekom marsikateremu kosmatincu nabrusil pete, da ni mogel delati škode. — Jesen smo imeli prav lepo, da smo lahko zmirom zunaj delali, o Miklavževem pa nas je zavrl mali sneg. — Vina je letos pri nas malo zrastlo in še tega ne moremo prodati. Cena mu je 36—46 vin'. 1 1 dobrega. Tovarniški izdelki se vedno podražujejo in davki neprestano množijo. Kje se bo dobil denar? — Kmet.
Kozje. Okrajni zastop" je imel dne 15 t. m. plenarno sejo, prvo v tej dobi, v navzočnosti 25 čla-nov. Okrajni račun za leto 19(12, v katerem je bilo 30.482 K dohodkov, 30,921 K 85 vin. izdatkov 439 K 85 vin. primanjkljaja, se odobri, istotako tudi proračun za prihodnje leto 1914 ' ter se sklene 48% pobiranje davka. Nato vzame okrajni zastop na znanje račun okrajne hranilnice, koje bilanca za leto 1912 znaša 677.006 K 24 vin. z rezervnim zakladom v znesku 48.808 K 60 vin.,— Pri volitvah, ki so se za tem vršile, so bili izvoljeni: a) prisednikom vojaškega nabora: Anton Dobrave, A. Kragora, Josip Dru-škovič; b) preglednikom okrajnega računa: Josip Druškovič, Franc Vah, Miloš ¡Grmov,šek; c) v upravno svetovalstvo okrajne hranilnice: vlč. gospod M. Tomažič, dr. J. Barle, rdr. Fr. Jankovič, J. Druškovič, Fr. Guček, Anton Pleterski, M. Skofič, Miloš Grmovšek, Josip Krohne, Franc Vah, Ernest Kos. —
K sklepu se dovoli 15 občinam pobiranje davka za leto 1914 do 60%, ostale še niso poslale svojih proračunov ter se je pooblastil okrajni odbor, da to še sam pozneje dovoli brez plenarne seje. Sejo, ki je trajala nad tri ure, zaključi načelnik, vlč. g. Tomažič, ob enih popoldne, želeč vsem vesele praznike in srečno novo leto.
b Dobje. Tu je bil v nedeljo, dne 7. decembra t. 1. po večernicah v šoli Miklavž v spremstvu 2 angelov, 2 strežnikov in škrata, vsi v okusnih oblekah. Izpraševal je veronauk, računanje, prednašanje in petje ler najvažnejše o Slovencih in Slovanih, Hudobni škrat je ponujal otrokom svalčice ali cigarete, kvar-te in žganje. Miklavž ga je mogočno zavrnil ter učil pričujoče, kako so te reči mladini škodljive. Končno po največ s šolskimi potrebščinami. Ob tej priložnosti je obdaroval vse otroke, kakih 80, z raznimi darovi, je nastopil prvokrat novoustanovljeni orkester, ki šteje 9 udov, mešani pevski zbor pa žalibog radi nastalega mraka nI mogel nastopiti, kar so vsi obžalovali. Vkljub slabemu vremenu je bila izpraznjena velika šolska soba otrok natlačeno polna, Otroci so s svojim prednašanjem in petjem naredili najboljši utis, orkester pa je pod vodstvom učitelja g. Ličarja iznenadil pričakovanje. Otroci, občinstvo Ijn prireditelji so se zadovoljni razšli z željo, naj bi nas veličastni Miklavž tudi prihodnje leto obiskal.
b Rajhenburp. Na praznik sv. Štefana priredijo naši fantje dve igri „Mojstra Križnika božični večer" in burko „Dva gluha". Že zdaj opozarjamo na velezanimiv vspored. Pridite!
Listnica upravnfitva.
Radi razmer, ki jih navajamo na uvodnem mestu pri najboljši volji ne moremo spraviti vse inserate v list.
Listnica uredništva.
Radi skromnega prostora, ki ga imamo na razpolago, smo morali dopise in društvena naznanila skrčiti, več dopisov pa sploh ne moremo prinesti. Naj nam gg dopisniki oprostijo. Ko bod stavci zopet delali, pa bo šlo zopet vse dobro naprej! Torej le potrpljenje!
Teseio Novo leto
voščim preč. duhovščini kakor tudi slavnemu občinstvu, obenem se tudi priporočam, da bi ostali stanovitni in stalni moji odjemalci. Kateri pa še dozdaj niso mene obiskovali, pa naj postanejo moji stalni odjemalci. Jamčim za dobro robo, kakor tudi izvrstno in točno delo. Za čč. duhovščino imam v zalogi šemisete, vsakovrstne kolarje, platnene kakor tudi celuloid vsake dolgosti in širokosti. Z velespoštovanjem
U33 «Jos. Macah. krojač. Maribor, Stolna ulica.
Cepljeno trsje.
Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina amerikanskih trt na prodaj. In sicer: laški rilček, (Wälschrizling), žlahtnina (Gut-edel) beli in tudeči, muškat-gut-edel, trunta, plavi in beli burgun-dec, beli ranfol, pošip i Mosler), silvanec, i zabela, pertugizec, kap-čina, traminec, šmarnica, in mešane vrste, ter več tisoč divjakov. Vse trte so cepljene na Riparia Portalis in dobro zaraščene in po-polaoma vkoreninjene, za kar so jamči. Cena trtam je po dogovoru. Oglasiti se je pismeno ali ustme-no pri Francu Slodnjak, trsničarju, pošti Juršinci pri Ptuju. 1399
Lepo posestvo sr proda. Meri čez 8 oralov, velik sadonosnik v ravnini, blizu kolodvora, 2 sobi, kuhinja, klet veža, hlev, Skedenj, se z živino vred proda za 12.« 00 K, polovica ali še tudi več lahko ostane vknjižena Več pove Uršula Koren, Sp. Radvanje št. 60 pri Mariboru.	1389
Lep« malo posestvo se proda. Meri šest oralov zemlje v enem kosu, z lepim, novim, zidanim gospodarskim poslopjem pri cerkvi in šoli. Več se izve pri Antonu Lozmšek pri Sv. Marjeti na Drav. polju, p. Račje.	1418
Oroije in kolesa
na obroke. Posamezni deli najceneje. Ilustrov.
Naznanilo preselitve
Usojam si svojim cenjenim odjemalcem naznaniti, da sem svoj obrat preselil v Ml nsko ulico št. 30. Prosim za nadaljno podporo in obisk.
Vsem mojici odjcnjalccm
veselo Novo leto
Velespoštovanjem
Edusrd SHusa»
delavnica za kartenažo, kart za vzorce, vdeknjigoveznica in tiskanje z zlatom Maribor.	1442
V*em cenj. gostom naše gostilne in odjemalcem mesarije
želita prav veselo in blagoslovljeno Novo leto ter se še v nadalje vljndno priporočata za obilen obisk
Jožef in Alojzija Kirbiš,
gostilničar in mesar (,.Sandwirt") v Mariboru, Viktringhofova nlica.
Povodom Novega leta ge čutim dolžnega, da se tem potom
vsem svojim odjemalcem iz mesta kakor iz celega slovenjebistriškega in konjiškega okraja za obilen obisk moje trgovine prav vljudno zahvalim. Obenem pa Vam pri nastopu Novega leta želim
obro sreGe, blagoslova in zado o^jnosti
s prošnjo, da mi tudi v novem letu ostanete naklonjeni in mojo trgovino radi in vsikdar obiščete. Potrudil se bom, Vam za nizko ceno dati najboljše blago.
A OjgJJ pinter. trgovina pri farni cerkvi
V SIOV. Bistrici.	1444
ceniki zastonj F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev. 0počno na drž. žel št. 2121. 1333
Trsje na prodaj. Mozler, silvanec, laški rizling, žlahtnina, drobni rizling, kraljevina, burgundec beli, vrbošek, ranfol, mešane vrste domačih sort in korenjaki. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, p. Studenice pri Poljčanah. 1367
Proda se lepo pose<t»«, 6 in pol
oralov zemlje med temi lep gozd, travnik in njive. Vpraša se pri g Pukl v Razvanju pri Mariboru.
1389
Cepljeno trsje In ključ ! Vinogradnikom se naznanja, da je velika množina amerikanskih trt na prodaj. Seznam trt: pošip, rulander,
burgundor boli in ruiloči, muškat,
žlahtnina bela in rudeča, portu-gizec, laški rizling, ranfol, izabela in več tisoč korenjakov. Ona po dogovoru. Naročila se sprejemajo dokler bo kaj zaloge. J. Verbnjak trsničar, Breg pri Ptuju. 1296
Hiša z majhnim gospodarskim poslopjem in vrtom je na prodaj. Studenec pri hiši. Eno stanoianje se lahko odda Vprašati je: Pekarska cesta št. 31, Studenci pri Mariboru.	1123
Kovačnica se proda ali pa da v
najem s 1. januarjem 1914. Ponudniki naj se oglasijo do 15. januarja pri g Antonu Jančič, posestniku v Laporju".	1426
Sani in vozov«,
eno in dvovprežne ima na prodaj Fani Ferk, Maribor, Sofijni trg 1. 1429
Hiša s trgovino in gostilno pri Celju je na prodaj. Šteti je pri bližno do 10.000 K. Plačilo in vse ugodno.	1446
Posestvo, čez 9 oralov veliko, pol ure od Maribora, je na prodaj. Vse kar leži in stoji za 12 000 K 400O K ostane vknjiženo. Posestvo leži na ravnem. Vpraša se v Studencih pri Mariboru, Šolska ulica štev. 9	1416
Oskrbnik išče službe na graščini ali na kakem večjem podjetju. Naslov pove upravništvo. 14o9
Trgovina Brezovnik :: Vojnik Zahvala.
pri Celju kliče vsem svojim odjemalcem v Vojniku in okolici:
veselo in b agostovljeno Novo leto!
1436
Le radi prihajajte k nam, imamo izborno blago. Postrežba solidna!
Loterijske številke.
Trst 17. decembra 1913 32 77 51 79 10 Dan>j 20 decembra 1913 80 84 45 78 61
Sprejme se priden mali hlapec in dekla oba za domače delo in v trgovini. Kaindorf št. 48 pri Lip-nici.	1466
Dobroidofa 'ončarija ob glavni cesti se da takoj v najem i ¡učenemu, oženjenemu lončarju. Zraven Btanovanje. Vprašati je pri vdovi J. Kroflič, Sv. Primož, Sv. Jurij ob juž. žel.	1448
Malo posestvo je na prodaj v Št. Ilju. Lep sado nosnik, dobro obdelan vinograd in hram v najboljšem stanu. Vpraša se v župnišču v Št. Ilju v S!ov. gor.	1468
Vzrok pomanjkanja denarja je ta,
da kupujete drage likerje, rum, sllvovko, kis itd. Vse jednake pijače si lahko sami na lahek način in polovično ceneje ter boljše pripravite, ako kupujete pri nas po 60 vin. ekstrate za tri litre dobre jednake pijače. Zahtevajte cenik zastonj. Zastopniki se sprejmejo za vse okraje proti visoki proviziji. Glavni zastop „Astoria-Werke" Zg. Hajdin 78, Ptuj.	1449
Veliko kmečko posestvo v Gornji Kapi; pri Arvežu se takoj proda. 67 oralov zemlje, hiša z gospodarskimi poslopji, novozidano. 5-' oralov gozda, večinoma mlado drevje. Cena 16.000 K, 5000 K lahko o-stane ležati. Vpraša se pri posestniku Aleksu Grüger p. d. Paulič v Gornji Kapli p Arvež (Arnfels).
1452
Učenec z dobrim šolskim spričevalom od poštene hiše se sprejme takoj v trgovini mešanega blaga pri A Auguštin, Zetale pri Rogatcu.	1450
Jaboika
od 10 kg naprej po 16 do 400 v kg razproda po povzetju Andrej O «et, posestnik Tolsti vrh p. Gu-štanj l Koroiko).	1447
prodajalec emr. prodajalka
za trgovino z mešanim blagom na deželi se išče z Novim letom; tisti, ki je zmožen trgovino samostojno voditi in bi imel 1000 - 2000 K, ima prednost in se sprejme kot kompanjona. Ponudbe pod „Novo leto 1914" Maribor poštno ležeče.
1455
Vsakdo fotograf.
Kot najboljšo zabavo in najlepšo božično darilo ponujamo fotogra-fične aparate že od 1 K 60 vin. nap ej kakor tudi vse fotogr?fične potrebščine. Ou enem opozarjamo na takozvane ferotip - aparate s kojimi se napravi v eni minuti vsaka fotografi.a; cena 6 K Za-htevajti ceuike od Zinauer & Co. Sv. Jakcb v Slov. gor. 1466
Ulin z gostilno, trafiko, žganje-toč in trgovina na deželi, eno uro hoda od mosta Maribor, na jako prometni okrajni cesti, se pod u-godnimi pogoji proda. Tudi mesarski obrt se la ko brez konkurence vpelje. Naslov se izve v upravništvu tega lista.	1320
Močen učenec, od poštenih starišev se spreime v trgovino Franc Sršena v Ljutomeru.	1400
l*r da* mc	blizu
Maribora, 36 oralov vse za kmetijstvo potrebnega zemljišča, hrami so vsi zidani, z vsem, kar stoji in leži. Slučajno tudi na 2 polovici. Več pove uprava. 1353
Podpisani Martin Murkovič, pos. v Zihlavi (Sv. Jurij ob Ščavnici) se slavni
Vzajamni EavaroY*Iafci v L ubijam
prisrčno zahvalim, da mi je povzročeno škodo po požaru dne 19 oktobra t 1 točno in kulantno cenila, ter tudi popolnoma do vinarja izplačala. Čutim se dolžnega, izreči Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani in njenemu tukajšnjemu zastopniku g. Martinu Topolnik v Križevcih, kateri me je pregovoril, da sem si dal poslopje zavarovati ker prej nisem mel nikjer zavarovano, najprigrčnejšo zahvalo ter naš edini slovenski zavod in njenega tukajšnjega zastopnika vsem posestnikom toplo priporočam.
Zihlava, dne 4. dec. 1913. 1451	Martin Murkovič.
Luks-luč
je najlepša in najceneja žareča petrolejška luč; svetilna moč za 100 sveč stane samo 1 b na uro.
Viktorinova luč
je najkraanejša žareča špiritova luč. Zahtevajte ceuike. Acetileneve in električ e svetilke po najnižjih cenah se dobivajo pri Zinauer A Co., Sv. Jakob v Slov. gor. 1456
Gramofon za 10 K
samo še pet komadov, popolnoma novi, velike plošče po 1 K 60 h, 000 igl 1 K 30 h se dobijo Bamo pri Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor.	1454
Sprejme se močen in priden učenec
za pekovsko obrt. Učna doba 2 leti, drugo po dogovoru. Kje pove uprava Slov. Gospodar ja. 1463 Vinski kupci, Pozor! Dobro belo vino imam na prodaj lit. po 36 v. Š. Jordan pri Sv. Ana pošta Ma-kole.	1460
Sprejme se priden dečko, poštenih staršev kot iajenec v trgovino mešanega blaga M. Sbil, „pri škofu", v Mokronogu na Kranjskem. 1461
Iščem služb • mež ara v kaki župniji na štajerskem. Naslov v upravništvo.	1462
Par udomačenih lis c, katere so
letos doma kotile mladiče, je na prodaj pri A Üblnu v Starem trgo p. Slovenjgradec	1464
častna I/ja a. Podpisana Ana Gra-ber, posestniška hči v Podvincih prekličetn obdolžitev, katero sem razširjala glede gdč. Antonije Ko-larič, poštne uradnice pri Sv. Urbanu, obžalujem žalitev, prosim gdč Knlarič za odpuščanje ter se ji zahvaljujem, da je proti plačilu vseh stroškov odstopila od tožbe.
Ptuj, dne 18. decembra 19 3. 14t-6	Ana Graber.
Iadajfctell ta coMtadi: KatotAko tiskovno društvo.
Odguvorui urednik.: F.anjo Žebot.
Tisk tlnkara. »v. CtrU* v Maribora.
T°MAŽEV
""TnMMMMih.
Točna DostiBžtja
Shsni
(vpisana znsmka).
je izborno važno gnojilno sredstvo za vse sadeže na vseh vrstah zemlje. Pomnoži dohodek po dobičkanosnem načinu. Uporaba istega ni vezana na noben letni čas. Tomaževa žlindra »zvezdna znamka« je priznano najizbor-nejše blago neskvarjer e kakovosti. Zato naj zahteva vsak poljedelec Tomaževo ŽlindfO »zvezdna znamka«, kajti zvezda na vreči in plombi daje poroštvo za čisti in polnovredni izdelek.
POZOR.
Tomaževa Žlindra »zvezdna znamka« se v orginainih vrečah promptno prodaja pri sledečih trgovcih:
Peter Majdič, Celje; Jos. Kasimir, Ptuj; F. Kreschischnig, Radgona; Alojz Maček Maribor, Alojz Pinter, Slov. Bistrica; Eduard Suppanz, Pristava; N. Zanier, Št Pavel pri Prebolda, Franc Kupnik, Konjice.
Kjer ni nobene prodajalne se naj obrne naravnost na: 1017
Dobro. Po ceni!
^SSSmp-
Velika zaloga ur, dragocenosti, srobrntne in optičnih
stvari po vs k» ceni. Tudi na obroke I llustrov ceniki
zastonj. Gramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7' — Original ornega ura K 18'— Kuhinjska ura	K 4'—
Budilka, niklasta K 3 — Poročni prstani	K 2'—
Srebrne verižice K 2-— Večletna jamstva,
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbocti
urar in očaiar Maribor Gosposk- »noa 26
Kupujem zlatnino in srebro.

Thomasf&sfaffahriken
Berolin W 35. .
Pred manjvrednim blagom se svari. ......"
t»
Z.Z0.Z.
N(m benein-motnrji
tudi taki, ki so že bili v rabi, zelo priročni domači mlini se zelo po ceni oddajo. Sprejmem vsa popravila in nova naročila. Karol Sinkovič, ključavničar, Maribor, grad	1170
ramo
Franc Korošec t
sveear in medičar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovšt in: m slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk Postrežba točna!	Nizke cene!
~ — ♦♦ trgovina z žele-
I Priporoča slavne- ♦ - : mpionirn ? umet-a gnojila od f
t mu občinstvu svo- ♦ zo'" 1,1 mBS<u,lm * c. kr. kmet druž- *
t
jo veliko zalogo velevažnih in pri
gospodarstvih potrebnih reči po niz. cenah bakrene in železne rna-rijaceljske kotle, peči, štedilnike, drugo železje. orodje in posode. Stroje za krmo in šivanje, ko-
falagom
I
| v Gor. Radgoni, t
se Špecerijsko in mannfaktarno blago ter svileni robci naj bolje in najceneje kopijo?
Pri naSem
t
• *** ♦♦••S» ¡M <»♦♦«»»«»>♦♦	H^UDV.«
traverze in
iste. Des«e, late, Stafelne iid.
lesa (bicikelne) in vse dele za ^—ostrauer" premog, tudi svitli
premog v vel.koBih za kurjavo.
be v Gradcu. Za-loga cementnih cevi, kerit in drugo.
Zaloga vsake vrste opeke, iz sloven križevske opekarne, ki se vsak dan dobi. Vsak pondeljek skozi celo leto sveže apno, za kovače najboljši koks, o<lje in pri
5.1
J 322
Janko Artmanu
v Št. Juriu ob iuž. žel.
Alojzij Lentz,
Ljutomer
da na'nanje, da je otvonl svojo novo trgovino ter priporoča cenj. občinstvu svojo veliko zalogo steklenega in porcelanastega blaga. Imam prosto, najcenejšo, kakor tudi najfinejšo blago v steklu in
porcelanu.	1458
1321
Najboljšo
1321
žitno kavo
5 kg zavoj v lepi škatlji po 4 K franko se pošilja na vse strani in
zastonj
po starozani tvrdki Jos. Stumpf, tovarna žitne kave v Šlotov na Labi (češko). Na tisoče priznanj. Vzorci in prospekti gratis in franko.
Kdor ve razločiti dober likčr od slabega, se ne da preslepiti s ponaredbami, ampak zahteva pristni
894—3
Po slabem pitju Si bolan, Od tega boš Vesel, močan!
»FLORIAN« ne slabi in ne omami, ampak daje
moč in veselje do dela.
■ jg
¿hf
I 1
' ' ■ V:-v''
Naznanilo.
Na deželni sadjarski ia vioarsfci šdi v Maribor
se bo v časa od ¡9. do 24. januarja 1914 vršil tečaj za kletarstvo ki je namenjen za vinogradanike in drage, ki se za umetno kletarstvo zanimajo Na tem tečaju se bode razpravljale vse točke, ki se tifitjo t?ga predmeta, in sicer praktično in teoretično
Poočevalo se bo o seslan vina, vadilo se o preiskavi vina in njega najvažnejšh sestavinah. Pojasnjevale se bodo tuli določbe vinskega zakona, predavanja se bodo izpopolnjevala t razlaganjem in o ravnanju z vicom in praktičnim d^lum v vinski kleti vinorejske šole.
Število ndeleiencev je določeno na 20 Naznanila za uie'ežbo se sprejemajo do 12. januarja in se naj naslovijo na podpisano ravnateljst o. Vsak, k tečaju pripuščen udeležen c mora pri vstopu v tečaj plačati pri blagajni zavoda 10 K za pokritje stroškov, ki so v zvezi s prireditvijo te-čaja
Predavanja in navodila se vrše v nemškem jeziku.
Ravntteljstvo deželne sadjarske in vinarsVe šolo v Marib ru.	1463
R. Brezovnik
trgovina v Vojniku
priporoča svojo bogato zalogo manujakturnega špecerijskega in galanier jskega bloga. želežnine, cementa, barv, firneža. lakov usnja, stekla, kislih vod,
najboljših semen itd. Domači pridelki se kupijo vedno po najvišjih dnevnih cenah.	1420
je za stroje
kakih sto kilogramov, ima zopet na prodaj
tiskarna sv. Cirila, Maribor.
Kilogram stane 3*2 vinarjev.

z neomejena unu
Hranilne UlOGE se.sPrejemaj° vsakega in se obrestujejo: oav.o >• 4>/,o/() proti trimesečni odpovedi po 4 «/t0/«- Obresti se " pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vaaoe',« Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da
- pn^ioujcju u	i. januarja m i julija vsauc,>	nranune Knjižice ho sprejemaj o koi golov aenar, ne aa
bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganja po pošti so pošt. hren. po.oi (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnioa sama.
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5»/0, na vknjižbo sploh po S1/»4/», na vknjižbo in poroštvo po 5•/»'/» in na osebni kredit po H7,- Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zarodih prevzame posojilnica t svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje B8WBMfltW«flBWW8WBaBani za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koieke.
Uradne ure 80 8re('0 in ^e.trte*: 0(1. 12 nre d»p"Mne ■ ?» vrutko soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V
Pojasnila se "dajejo

Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).

registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Uradne ure
so: vsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. do 12. ure in vsako nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačajo se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop.
Uradni prostori
se nahajajo v minoritskem samostanu v Ptuju.
Hranilne vloge
obrestuje po 5% 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15 in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri
tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.
Posojila

se dajejo na vknjižbo pc 5l/, do 6*/,i n» vknjižbo in poroštvo po 6%i na menice po 6 V,*/,, na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji.
Prevzamejo se dolgovi pri 'drugih zavodih in zasebnikih prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela
posojilnica brezplačno stranka plača samo koleke.
Glas gre kakor blisk od kraja do kraja, _
da prva kranjska pošiljateljska'|trgovina|
R. Miklauc:: Ljubljana 205
razpošilja najbolj zanesljivo blago tako na trgovce, krojače, šivilj kakor tudi na druge odjemalce in naročnike. Tvrdka gleda le na velik promet ter ne išče velikega dobička in ima najboljše tvornižke zv ze, veliko blaga pa sama izdeluje.
Torej zahtevajte
takoj cenik različnih predmetov iz Prve kranjske razpo^iljateijske trgovine
R. Miklauc:: Ljubljana 205
Prvo naročilo Vas pridobi tvrdki.
Obstoj tvrdke čez 40 leti u«
Pozor! Cer»|. kupovaici. Pozor! Nova slovenska trgovina
Aloiz Brenčič, PM
nud tenj. občinstvu za
lesen in zimo samo sveže blago
kakor: natnove še št fe za moške ohh-ke, ter sukno m volno za ženske obleke in biu/e, mnogo trpežne hiačevine, veliko izb ro rainega parh^nta ►tanovitnih barv, najmodernejše svilene, <olnene, suknjene in štrikane robce ter vsakovrstnega platna za ofcsteljno in životno perilo in sicer hlače, srajce, nogavice, rokavic«', predpasnike, ovratnike, manšete, otročje < blekce, <>e nifce ter z eno besedo vse, k»r spada v niitnufaktnmo strofeo Pt strežHa hitra in »olidns! Za mnogoštevilen obisk bo priporoča
narodni in domači trgovec Aiojz Brenčič v Ptuju. 952
Novo blag»!	Nizke ceael
Z a Novo leto! Kupujte darila! Pelerine
za moške, ženske in otr-ke razne kakovosti, plete, vsake-vrstne ženske robce, svilnate rute, fino trikot blago, odeje, koče, izvrstno blago za obleke in perilo ter sploh vse, kar potrebujete, dobite v naivečji in najlepši izbiri po jako ni-1428 zkih cenah v najnovejši narodna trgovini.
Mihaela Cžroermasi ;U ničimer
Iv. Ravnikar:
Graska ulha it 21.
Trgovina s špecer» js*iim blagom, z moko 111 deželnimi p« idelki.
Pripore čam bogato zalogo svežih rozin, cveb, leš nikov, mandeljnov, citronad in cedri. Zaloga božičnih okraskov za dreve-ca in ra-li ne kaadite, kakor tudi fino čokolado in kakao. Vedno sveže žgano kavo	65	Solidna poNtrežba.
VLúm ljubi
ao
ro
uporablja kot pridatek pravi zagrebški :Franck: z kavinim mlinčkom.
Z njim pridobi kava mnogo na slastnem okusu ter fini vonjavi.
Mjegova nadaijna dragocena prednost je velika izdatnost
tf on 45/25.649
Mftrufakturna trgovina
-E. Šepet; Maribor
Grajski trg Si. 2 (Burgplatz)
se oenj ueuiu občinstvu, gospodarjem, fantom in dekletom z» a* ti.i novih oblek, lepo novo modno volneno in pe-rilno blag » pLtna in dragih potrebščin, vsem uijndno pripor a, ter zagotavlja na dobro, hrezkonkurenCno, ceno postrežbo. Vse vrste odej in flaneinih odej za postelje od 1 K 40 vinarjev naprej.	1175
I Samo 5 dni vozijo brzoparniki fr ancoske
prekomorske družbo
Havre v Nevyork
- /«¿sv
naj kraj. is naj hit vežhja.
Veljavne vozne listke (Šifkarte) sa petnike * Imeriko in vozne listke m potnike ii Amerike nazaj v domovino izdaja edino
Ed. Smarda
konees. potovalna pisarna Danajska cesta 18
r hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane g< stilne „Fijs;abirt".	376
Za loga pohištva.
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov, reg. zadr z om. por., Maribor. Burgplatz št. 3. Podrnžuica v Ptuja, darnitzova nlica. 771
Sprejemajo se stavbeno-mizarska dela. Nizke cene.
Rudolf Pevec, mSJJ1^
rabi vehko vagonov hmelja, jabolk in krompirja za izvoz ter plača najdražje po dnevni ceni, po dogovoru pismeno ev. brzojavno
| Priporoča se Vam za nakup
Zakaj kupujete
in naročujete pri V«m nep<>zn«n h trgovcih? Domači Vam gotovo z boljšim, lepšim in cenejšem blagom postreže.
I
narodni trgovec v Ljutomeru,
ima veliko zalogo najnovejšega blaga moške ženske in otroke; moške obl-ike g tivo z» polovico ceneje, kakor tisti , ki si narod)j o pri tujcih. Zimska cele ob eke, volnati itof za ženske že od 3 K naprej. Posebno lepe reci za božična darila.	1391
lil
a»*
3
X co
•v—I
'Vi
N
•V*
O 0) u
cu
DJ
(i) >-»-
3 M
>-(-
O <
&}
►1 ¡3 W
il ii »i

Rafael Salmič Celje Mar. dom
to fe največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlat- [ nine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval. I
<>" w«'«' nagiwiiB
I registros, zadruga z neomejeno zarezo
?Iap po SMT
od dne glose do dne vzdip
(Hotel „Pri belem volu") u Celju, MM cesta štev. 9 ——— prvo nadstropje ————■
pocenši s 1. januarjem 1313. Rentni davek plačuje posojilnica sama.


Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno!
I
Graška ccsia
priporoča po najnižjih cenaSi svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. — Prcvzetjc vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
NajsolsdnejŠa in točna postrežba.
mestna lekarna pri c. kr. orlu
---MARIBOR
Glavni trg št. 15 po eg mastne hiše. Kapljice za svinje* K^S
že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K.
Gospod A. H., Sv. Križ piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo poveljni!
Gospod Janez K piše: Prav dobro pomagalo!
Nadalje priporočam:
Kapljice za žel- dčni krč:Stane A stek,enica
r '	samo 50 vin.
Žganje pr»ti trganju: :
aglobih in udih. Cena 1 K.
F.
J.FaulandvPfuju
trgovina z manufakturmoi blagom se vsem priporoča,
B7P

mestna lekarni! url o. kr. orlu MARIBOR, «lavni trg štev. 56,
PozMa«* m cerkveni po ravij ^c
prevzame popravo, kakor tudi napravo novih cerkvenih oprav in potrebščin: oltarjev, prižnic, kr.ževih potov, Okvirjev za podobe itd.. Strokovna izpeljava po solidnem slogu oziraje se strogo na starinsko i» umetniško vrednost.
Nizke cesse!	1125 Najbeljše reference.
H. Fehsier, Gradec, Saokstr asse 24.
-ssf
Safts oinag


Inano le, da Ji se icypuie
pri staroznani domači zanesli'vi trgovini ne samo po ce s*, tudi prav dobro: Sukneno blago (štu+ moške in dečke, Novomodno volno ta ženske i iekleta, Na.inovojie perilo biag® za oleke in bluze, Platno belo m ¿ano za sr ce in spodnje hlače Blago za p steljo, sa rjnb brez šiva in matrace, Srti ce isgotovljene vseh v t za moške in ženske, Piedpasni«e veiiki izbir za prati in s črnega atlasa, Zmiraj novosti robc©v iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tndi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanjc
zastonj "Mm. I
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago.
i Karl Wersche, Maribor M.
Gosposka ulica it. 10.
m ni
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo 10 do 20 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko za 10 vinarjev in svoj natančen naslov na:
J. Bat č, Ilirska Bistrica 26, Kranjsko.
Staroznana
z vsem inventarjem v mestu MarllhOf» 5 ra,n. od glavnega kolodvora v zelo živahni okolici, s hišo z visokopritličnimi stanovanji, gospodarsko poslopje, velik prostor za stavbene potrebe, 3 lepi še ne zazidani parcehrani in zelo ugodni v me-tu ležeči stavbeni prostori ob cestnem pročelju, se radi smrti takoj za nizko ceno proda. Pojasnila dajejo Ant. Kčschmana dnli.M. Maribor, Reiserjeva ul. 23.
c
vfetf
O
a
A
m
®
i»
O CL
Vesele božične
praznike in srečno Novo leto
vošči vsem svojim odjemalcem
Franc Lenart v Ptuju.
Ob enem uljudno naznanjam, da sem dobil za postni čaš že veliko izbiro najnovejšega in najmodernejšega blaga za ženine, neveste in svate. Za cenj. obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem
Franc Lenari v Ptuju.
0	3 1
m	
■B	
O	
H«	
	
m	i
V	j
o	
	
5	
	
m	
•	
er
S
a
v?
2 2L
&
m
o$r f ©
2.
s? S!
X)
m
M
TJ O
IT
O <
• •
5e
v»
«M» S
'«D« -O
m
1 -3 I»
i s..
13
3
M
. - _ <#
© < O (ß m
Več kot 1 milijon kron
ca. je v kratkih mesecih izplačalo zavarovancem društvo 1111

Mädchenhort"
Prvo splošno dobrodelno dru&tro za preskrbo dote in bsle za dekleta, ki imajo namen stopiti v zakon
Vsak član plača v dvf h letih 294 K in dobi čez 2 leti v slučaju pero^itve 600 & in se tor^j svota obrestuje z 124% Sprejem elanov: brez določena starosti, brez ¡.aslifce
glede vere, brez zdravniškega «tasta. Noben fiziko! Zahtevaj e takoj brezplačne prospekte od glsvise izplaftildca „Kadbenfaarta' sa Štajersko, Gradec Annenstras-ie 9, sli od njemh izplačilnic v mnog h krajih. Voditelji v ¿Is ilaic se ca Štajerskem in Koroškem povsod pad ngodnimi pogoji sprejemaj .

sm
Fran c Plelers
zaSo&a poMfttva
Maribor, Koroška cesta št 10
nasproti Ciriiove tiskarja
priporoča svojo bogato zalog«; pobranega, motno is trdtig» lesa nareto pohištvo, za {¡pabice. jedilnic« in kuhinje. Di ?ane, vložke, matrate, stole in ogledala Otročke ielesns popelje. Vse domače delo, solidno tako, da je vsaki jemale« sadovcljen. Prav niske cene KiS6wiiafco Ijndatre '31	fcrtpoj pri Slovencu.
Prva	i28*
staj. trsničarska zadruga
pošta Juršinci pri Ptuiui
ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer se priporočljive vrste ca običajnih podlagah, kakor tudi na ¡azličnih križankah Ceniki so brezplačno na razpolago.
.V' - i. .-i"'
s-. .::
Prva slovenska izdeiovalniea mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovin ia obrt, stav. in nmet. ključavničarstvo
Ivan debeli
Celje, Pol ska nlica «t. 14
priporoča svoje tehtnice. Ilust-rovani cenik na razpolago brezolačno in frar<ko. 798
Sprejmem tndi vsakovrstna popra-___wbiti~**"
vila tehtnic in utež.	musssaaroaKiaEsasasaKeBHBanBHi
Velika narodna trgovina
'ari Vanič: Celje
n	Narodni dum
priporoma bogato zalogo manulakturnega in m<Hl-Bega blaga, posebno k asne novosti za ženske in moške obleke, po zelo nizkih cenah, Ostanki pod ceao pflstr^žha t^cna in solidna, Y«orci
! Hamburg-Amerika Linie
Generalna «eontura zn, Štajersko Marplatz 3 Gf^d^C Murplat» 3
Nalhitrejia zve za Grsdec — Hew-YmH v 3 drseli, 4 pamiššsi razr»
Izvrstna hrana, oskrba in postrežba. Tedensko 3—4 vožnje iz Hamburga.
Prihodnji parniki;
»Gra! Waldersee« 8. januarja; »Pretoria« 15. januarja; »PresidentGrant« 22.januarja; »Amerika« 24. januarja; »Pennsylvania« 29.januarja; »Ka s' Aug. Victoria« 31. januarja 1914.
Vibfi-mm zavarov. v Ljutifjam.
Glavni sastop za
pri	Pograic v Mariboru,
na voglu Siumangasse in Quergasse
t. varuje 1. priti požarm škodi vsakovrstna pi slopja, zvonove in premičnine ter — 2 proti prelomom zvonov. Edina
domača slovenska zavarovalnica. Svoji k svojim! Sprejema tud; zavarovanja za življenje, ozir. doiivetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico 43	Pojasisila daje gorenji »astojs.
železnalo kina-vino *
Htgitn. razstava Dnnaj 1906: Državna od-:: lika in čairtni diplom k zlati kolajni ::
Krepiino sredstva t& slabotne, maie-krvne in zekonvakoente. Povwoix veljo do jedi, utrjuje živce in popravi, kri. Iaborea oknu. Nad 7000 kIts?-niških spričeval.
Kapi se
«46
Trieste-Bareslaii
litra i K 2*00 ia
Ukanah steklenicah po pol pc 1 liter i K 4-80.
m t t''WW't'X A t r t
.T,i<»7ii tkl'il'llT'**' Ar A<- ■ A -A • & A » a A ■ a. A A ■k. A _ ti ' A A_11_ I
t f
m
Važen oglas „Slovenske Straže"! Citajte!
V današrjj h težavnih razmerah z»morete obogateli )e s srečko!
srečna
je v to svrho prva in naipriporočljivejSa srečka,
ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400 000, 200.000, 200 000, 200.000 zlatih frankov.
ker vsake srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, k e r je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno
igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec še po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. decembra 19iS!
Ena turška srečka in ena srečka italijanskega rudečega križa z 10 žret aDji vsako leto, na mesečne obroke po samo 6 kron. Pojasnila daje in naročila sprejemi za , Slovensko Straža" gospod Valentin Urbančič, Ljubljana 4. Sprejmejo se marljivi sotrudniki pod ugodnimi pogoji.
Štefan Kaufman
trgovina s ieletnino v Hadg-oni
priporoča svojo veliko zalogo štedilnikov, peči in vsakovrstne posode. 839
Vsem zvestim odjemalcem od bhzu in daleč želi
500 kron
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin rRia-mazilo" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena en« posodice z garancijskim pismom eno krono. 1425
.,Keaieny Kaschau
I. poštni predal 12/76 (Ogrsko),
srečno in vesel
Novo leto
Janko Artman, trgovec
v
v St. Jurju ob Juž. žel.
Srečno in veselo Novo leto
želi vsem svojim odjemalcem in se za nova naročila priporoča tovarna 1443	strojev
K. & R. Ježek na Blanskem. zastopstvo
' mn nnflra
M. Sever.
v Hu-rn u, pošta Ormož.
i. postni preuai i a//o (ugrsKoj. ;m p
«»«»M»»»»» V ese I o iN o vo leto
Važno za vsakega!
UtiOjam si naznamti, da sem v prijetnem položaja, s ojim cenj. odjemalcem pcstreói z zajamčfno pristnim vinom po najnižjih cenah:
liter K 0-60 „ „ 0-72
„Opollo" III. vrste
„ Clarett Rudeče namizno vino
„Opollo"	„ „ 080
Dalmatiner Perle „ „ 0 88 Rudeče vino za slabokrvne	„ „ 0-80 Posebro dobro belo vino
(staro siadko)	„ „ 0'80
Posebno dobro staro belo vino (Perle)
Vino „Vordernberger" 1911 (iz kleti g. stol.
župnika)
liter K 1-60
Dalmatinsko „Perle", posebno staro, črno vino za prebolele	„ „ l-— BOpollo"-extra	„ „ 1'— » n staro (sladko)	„ „ 120 Prosečan (od rozin-grozdja) za hudoobolele	„ „ 3"—
, „ 0 96 Velespošto vanj eni
Franc (vitanič-ava vdova
Maribor, Šolska uiica 2.
Zaloga dalmatinskega vina „I dalmatnske vinarske zadruge v Bolra (Dalmac ja).	970
M ura 14 dni m poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzet|a, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
Velik cenik brezplačno.
(Jamstvo 8 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . „ 4-— 14 karatne zlate uro za gospode _ 40"—
Srebrne ure........K 6'BO
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo Ploščnate ure iz kovine . . , Srebrni pancer-verižice . . , 14 karatne zlate verižice . . ■ Amerikanske zlate double-ure . Goldin Roskopf ure .... ,
Prave železniSarske Roskopf-patent.
Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'—
„18--
» 2-» 20"— »10-. 4-
14 karatne zlate ženske ure Viseče stenske ure na nihala.
Kuhinjske ure......
\ke......
ezvojnim p zvoncem
,19--, 10-80 , 2-40 , 8-, 8 50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlat m in srebrnine.
Za božično in novoletno sezono
priporočava trgovcem v nakup :j
božičnih okraskov, svilenega papirja v vseh j barvah, kreppapirja v vseh barvah, barva-j ni papir na eno strani v vseh barvah, barvani papir na dve stran v vseh barvah, | zlati in srebrni papir, sveče za drevo in čarob-jne svečice, cvetje za rože, žica, zlata pena, j ¡jaslice izgotovljene, podobe za jaslice, rutke.
Božične in novoletne dopisnice, kakor ^ j tudi druge vrste po jako nizkih cenah.
I	——,,.1TT„„'.^Tija^tv« ailSiiiSSiif" '.TV?R t "lil 27S
Na debelo!	Na drobno!
Goričar & Lcskovšek
Celje
GraSka ulica 7.
Roiovška ul. 2.
Prev
ali
sugesti
v
Ponuja se občinstvu že leta sem ustne vode, ki so jako lepo parfumirane.
Občinstvo jih rabi in jih označi kot jako dobre, ker so dobro-okusne, brez da bi o tem premišljevalo, je-li imajo tudi katerokoli medicinsko vrednost. Ako bi o tem premišljevalo, no polagalo bi glavno vrednost le na okus, marveč bi vprašalo tudi po desiufiskujočih snoveh. — Tudi ni vse eno, ali ustna voda neprijetni duh zakrije, ali pa ga resnično odpravi. Dobra in vplivujoča ustna voda naj ne parfu-mira samo, temveč naj tudi vse snovi vnetja ter nalezljivosti uniči, neprijetni duh odpravi ter vkljub temu osvežujoče upliva.
Po teh temeljnih stavkih napravljen je Pf ff« minz-lysoform. Pfefferminz Lysoform presega po znanstvenih preiskavah tudi doslej kot najboljše priznane ustne vode šestkratna na vplivu. Obledi zobe! Ker se rabi za en kozarec ustne vode samo deset kapljic Pfef-terminz-Lysoforma, izda ena brizgalna steklenica skozi cele tri mesece! Kolosalno ceno in izdatno.
Ena originalna steklenica Pfefferminz-Lysoforma stane K 160 v vseh lekarnah in drožerijah.
Zanimivo knjigo „Kaj je higijena" ? pošljem Vam zastonj in franko. A, C. Hubmann, referent „Lysoform tvornii" Dunaj XX., Petraschgasse 4.
6znrA d i ait) veliko ženii-r°b-
V*	8	&S S > 1 cev, tri- voglaste, različne
barve, gladke ter rižaste, jako pripravno za noinlrtoo dar«», komad K 2 40; priporočam tudi druga vsakovrstna darila po nizki ceni.
Redka priložnost! ZkZ£["
dolge 180 cm za K I 50 BO dobijo dukler BO ▼ iialugi.
Pričakujoč obilnega obiska se zabeležim
Jožef Ullaga, Maribor
Tegeth fova cesta št. 21.	noo
Jajce, 1 kom.
Ime pridelka		Gradec		— Maribor«	v	Celje		"p" -4—1 PH		Ormož J	
		K|	v			K 1	v	K|	v	K|	v
		11	50	9	50	12	_	9 i	50	9 I	__
		9	50	8	25	8,	50	81	—	8 '	—
Ječmen.....	o	8	50	7	25	9i	—	9!	-	8	—
	I	9 1	—	8	50	io!	—	9i	—	7	60
Koruza.....	Sao	8	—	9	7f>	10]	—	9	—	7¡	—
	r§	9	50	11	5 !	17 j	—		—	9'	_
	M	12	_	10	—	11 j	—	— ¡	—	9	50
Seno sladko. . . ,	\a	&	88	4	—	3 S	—	51	—	4	50
„ kislo ....		5	—		—	2	25	4	50	4	
Slama......		8	75	2	25	2	80	3	60	2	50
		18	50			11	50			18	60
Grah......		-		-	60			—	—		
		—	—		60	—	—	—	—		—
Krompir.....	&	—	-	„	06	—	—	—	—		
Sir.......		—	—	-	40	—	—	—	—		
Surovo maslo . . .		-	—	i	50	—	—	—	-		-
Maslo......	*	_	_	1	8i1	—	—	—	—		
Špeh, svež ....	i-H	„	-	1	70	—	—	—	—		
Zelje, kislo ....			—		24		—		—		
Repa, kisla ....			—		ao	—*		—	—		
Mleko...... Smetana, sladka . . „ kisla . . .	1 liter		-	-	24 % 96	-	1-		1		
Zelje, 100 glav ....			—					i			
0«
Kdor hoce dobiti?
za malo denarja veliko dobrega blaga, naj si naroči od „Prve slo-enske spodnje štajerske razpošiljafnlce"
J J. Šoštarič. Maribor, Gosposka ulica št.5
Ostanke raznega blaga n. pr. 20 m močnega belega platna za samo 8 K, 20 m posebno močnega za 9 K, 20 m zelo finega za 11 K, 20 m močnega druka K 8 bO, 20 m posebno močnega za 10 K, 2i i m zelo trpežnega 12 K. Za enako ceno kakor druk se dobijo tudi ostanki cajga, kambrika, levantina, pisanega platna in parhenta. Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se pošljejo franko. Zamenjava dovoljena.	680
želi vsem cenjenim odjemalcem in prosi, da ga še radi v trgovini obiskujete.	Velespoštovanjem
Sil. Fontana ml.,
trgovina s špecerijo in železnino v Mariboru.	) 430
Voščim slavnemu občinstvu in cenj. odjemalcem vse najbolje k
vemu letu
Se beležim z odličnim spoštovanjem
Jožef Ullaga, Maribor.
Častiti duhovščini kakor cenj. občinstvu želi v
1436
m letu
vse najboljše in se za mnogobrojna cenj. naročila
priporoča	1438
Frani© ©uchet«,
svečar in medičar, MARIBOR, Viktringhofova ulica.
Vsem znancem ljubim prijateljem in odjemalcem vošči
srečno in veselo Novo leto
ljutomerski Seršen.
1434
Srečno in veselo Novo leto
želi svojim naročnikom in znancem 1441
Julij Glaser^
mestni stavbeni mojster, MARIBOR (Melinghol).
Rudolf Nowak
sedlar in jermeoar	1431
želi vsem cenj. odjemalcem, posebno konjerejcem, sreče in veselja polno
Novo leto!
Šivalni stroj 20.s?oletja.
SINGER Co«, akc. družba za si*, stroje, Maribor, Gosposka ul. 32,
Celje, Graška c.B.^; SIOV. Gradec. Glav. trg46
Svarilo pred zamenjavami! Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singer" ponujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojevev konštrukciji, uporabnosti in trpežnosti. — Vzorci za vezenje, gačenj in šivanje gratis in franko. — Na vprašanje vedno zaželjeni odgovor.
Svojim odjemalcem želi
srečno Novo leto
Preis KarSj
trgovina s pohištvom Maribor, Stolni trg.	1432
Veselo Noto leto
želi svojim naročnikom ter se društvom, gostijam, družinam, tečajem priporoča za lepo izdelovanje
fotografij.
Adolf Skušek, Mar bo? Tržf Ja cfa
7 nasproti magdal. cerkvi.
t
LISTEK.
Slovenski mučeaec.
(Povest. Spisal Fr. Kralj).
(Dalje.)
Kakor hladilen balzam za bedno Tihomilovo srce je padla Gorislavina beseda: „Živ!"
Na njenem obrazu se je globoko črtala žalost in tuga, ker jo je zadela taka nesreča.
Dala je Tihomilu jedi in mu pripovedovala ves dogodek:
„Ravno sem hotela iti k Vitigoju, ko pride ribič k županu. Njegov zgodnji prihod ni obetal nič dobrega, saj ta brodar nam je vendar v nesrečo. Dolgo se je pogovarjal z očetom, potem so pa kakor besni hiteli od hiše: Radej, ribič in hlapec. Jaz sem slutila, da ste izdani, in hitela sem za njimi, pa bilo je že prepozno. Zmešnjava je bila povsod: ljudje so hiteli in begali semtertja.
Zvedela sem pri Vitigoju, kaj se je zgodilo in omedlela sem, ker sem mislila, da sem izgubila svojega edinega sina. A hvala Bogu, da se je doma zavedel in da je ostal pri življenju. Sicer je hudo ranjen, a upam, da sčasoma ozdravi. Radej mi je zapretil, da me umori, če se ne odpovem krščanski veri. Zato me še nocoj krstite, da vsaj lažje prestanem smrt. Vas hoče mučiti v svarilen vzgled vsem seljanom in Viti-gojevo družino bo izgnal z njih doma. Vendar upam, da se bo pomiril in Vas osvobodil. Sedaj je tako besen, ker hoče utopiti s tem svojo žalost, da je udaril Rastka, ki ga silno ljubi. Odšel je k ribiču, zato sem varna pri Vas. Prosim Vas torej, krstite me, če se mi prigodi kaj nenadnega. Vse je mogoče, ker Radej silno divja, kadar je jezen in besen." S prosečim pogledom je govorila Gorislava zadnje besede.
Malo trenutkov pozneje je izpirala krstna voda vse Gorislavine madeže in jo prerajala k novemu življenju milosti in božjega detinstva.
Hotela je tudi osvoboditi Tihomila, če bi tudi sama potem trpela zaradi tega. A Tihomil ni hotel uiti, ker se mu je zdelo grešno, da bi kdo drug zanj trpel. Tn najmanj še Gorislava, ki se zanj že tako veliko žrtvuje. Saj je bil trdno prepričan, da ga bo rešil Bog iz ječe, če ga Še potrebuje v svojem vinogradu. Ce pa ne, naj prelije kri kot mučenik za Kristusa.
V tem Času sta se pogovarjala v ribičevi koči Dragomir in Radej.
„Bojim se upora, ker mnogo jih je že premotil ta 0'glejec", pravi Radej,
„In knezove jeze se je treba še bolj bati. Ta ne razume Šale, če bo izvedel, da imaš misijonarja zaprtega", dostavi pomenljivo ribič.
„Kako naj se ga torej iznebim?"
To vprašanje je delalo obema preglavico. A ribič je bil zvit in je dobil kmalu izhod iz te zagate.
„Po mojem mnenju ga izpusti s pogojem, da gre iz našega sela na štajersko stran. Ko bo prišel k meni, ga bom zadrževal toliko časa, da se bo znočilo. Potem ga prepeljem Čez Savo, in ta ga bo že ohladila, da bo varno pred njim, A izpusti ga tako, da bodo ljudje videli. Da bo tvoj predlog vsprejel, o tem sem prepričan. Jaz poznam Oglejce, kako gore za svojo vero. Tn mislil bo, saj bom lahko tudi na Štajerskem oznanoval vero. Morda bi jo, a mu bo poprej Sava oznanila smrt."
Radej je bil s tem predlogom zadovoljen.
Luna je jasno sijala, ko sta se ločila ribič in Župan. Obsijala je nocoj prvič tiho Tihomilovo ječo.
VIL
Drugi dan se je umiril Radej. Na njegovem obrazu1 se je brala nema žalost in pekla ga je vest, da je nehote udaril tako silno svojega silna. Dva otroka je imel: starejšega so mu uropali in tega je morda
Iz celega sveta«
Sleparji s svinjskim mesom. V Budimpešti so prišli na sled veliki carinski slepariji, kateri je stal na čelu nek mestni mesar. Da ni bilo treba plačevali od zaklanih praset pri uvozu v mesto užitnine, si ie dal napraviti mesar mrtvaški voz kot za pogrebe, in v tem vozu je potem nemoteno več časa prevažal v „kontrabant" zaklane prašiče.
Najbogatejša ženska v Avstriji je soproga angleškega poslanika na Dunaju, ki je prinesla seboj iz Amerike 340 milijonov. Pač lepa dota.
Čebula -- poročno darilo. Neki neznan „prijatelj" je poslal hčeri predsednika Združenih držav v Ameriki 5 bušljev Bermuda-čebule. Zanimiva so tudi druga poročna darila, ki jih je dobila pred kratkim: 50 funtov težek hleb sira, 6 zabojev mila, konserve, umivalni prašek in različna kuhinjska posoda.
Lastavice prenočile v samostanu. Bilo je nekega večera koncem septembra. Bilo je mrzlo vreme in sneg je padal v gostih kosmičih. Tedaj so menihi v samostanu Sv. Bernarda v Švici opazili ogromen črn oblak, ki se je obupno 'boril s snegom in se bližal. Bile so lastavice, ki jih je v gorah prehitelo sneženo neurje. Dobri menihi so hitro spoznali položaj in Hiteli odpirat vsa okna in vrata v samostanu. Bil je že skrbjni čas. Utrujeni pernati potniki so se pognali z zadnjimi močmi in kmalu napolnili vse celice, dvorane in hodnike v samostanu ter zasedli vse prostorčke. Menihi so nato okna in vrata zopet zaprli, da je bilo ptičicam čez noč bolj gorko. Ko je pa posijalo zjutraj solnce, so zopet vse odprli in lastavice so na-
sam smrtno ranil. Čutil se je zapuščenega na svetu, ker nima nikogar več, ki bi mu lahko zaupal. Ženi Gorislavi? Ne, ta je sama kristjana. Ribiču? Ta je zvit in prijatelj, ker je zanj koristno to prijateljstvo. In to ga je napolnilo z nekim gnevom do vsega. Tih in zamišljen je hodil okrog in ni vedel, kaj bi storil. Stregel je sam Rastku, ki je trpel silne bolečine zaradi udarca. A sin je rad trpel In prosil očeta, naj se usmili Tihomila, naj ga ne kaznuje iz ljubezni do njega. In oče je uslišal sinovo prošnjo. Sklenil je, da bo izpustil Tihomila zaradi Rastka. Maščevanje mu je velevala strast in jeza, a odpuščanje pamet in sinova prošnja.
Naj bo! Iz ljubezni do Rastka ne bom mučil Tihomila, mislil si je sam pri sebi. Naj gre, da mi le ne pride nikdar več pred oči. In sklenil je, ga popoldne oprostiti.
In to mu je narekala tudi lastna korist. Zapazil je med seljaki neko nevarno gibanje; kmetje so se zbirali, da bi s silo osvobodili Tihomila. Edino Viti-goj jih je miril, a njegova beseda ni mogla pomiriti razburjene množice. Opoldne je prišel ribič z naznanilom, cla je eden seljakov šel k deželnemu knezu tožit Radeja. To je pa Še bolj pretreslo župana. Knez ga lahko kaznuje, ker ima zdaj že drugič misijonarja zaprtega.
Kakor smo že omenili, spodil je župan Vitigoja izpod strehe; hiša je bila namreč županova, in sedaj ni vedel borni Vitigoj, kam bi se preselil z ženo in Nadico. A ni obupal. Zaupal je trdno na Boga, ki ga tudi v tej stiski ne bo zapustil. In sam potreben tolažbe, je tolažil in miril še svoje sosede. Poslal je skrivaj Nadico v grad, naznanit Gorislavi, kaj nameravajo seljaki po noči; naj torej pove vse to Tihomilu,
In Tihomil je prosil s solzami v očeh, naj sosedje ničesar ne poskušajo s silo, naj bodo pokorni svojemu županu, tudi sedaj, ko ravna krivično in na^ silno. Naj se pomirijo, saj ga bo Gospod rešil, Če je tako božja volja. In zopet je imel Vitigoj mnogo potov, ker je hitel od hiše do hiše in prosil vaščane v Tiho-milovem imenu, naj mirujejo in potrpe.
In vsega tega bi ne bilo treba.
Popoldne je prišel sam Radej k Tihomilu. Zr je mračno v svojega nasprotnika.
„Ne bom se maščeval, kakor sem sklenil. Iz ljubezni do Rastka, ki trpi radi udarca grozne bolečine, radi udarca, ki je bil namenjen tebi, ne bom prelil tudi tvoje krvi. Izpustim te, če mi obljubiš, da zapustiš našo vas. Pojdi Čez Savo na štajersko stran. Oznanjuju tam svojo vero če hočeš, samo mojim va-ščanom daj mir! Ali mi obljubiš, da pojdeš Še nocoj iz te vasi?"
Nestrpno je čakal Radej pritrdilnega odgovora.
Tihomil je hitro presodil v duhu koristi, če vsprejme Radejev predlog. Lahko bo še veliko delal za Kristusa in koristil ljudem. Lahko bodo tudi ti va-ščani zahajali k njemu, če ostane v Sevnici ali kje v bližini. In morda se izpremene v kratkem razmere in mogoče bo izprosil Radeju pri Bogu milost izpreobr-nenja.' Saj ga je zlasti to tolažilo, da Rastko ni mrtev. Morda bo sčasoma uplival tudi blagodejno na o-četa, da se izpreobrne. Koristi so torej nepregledno večje in bolje je, da zapusti to vas, četudi s težkim srcem.
„Vzprejmem! Bog daj, da bi spoznali krivico, ki mi jo delate in Bog daj, da bi Vas jaz Še kedaj krstil."
Tihomilov glas je bil prisrčen in poln miline.
„Molči in pojdi!" Radej je znova vskipel, ker mu je spomnil misijonar o krstu. Ni se ozrl več vanj, ampak urno je odšel in pustil Tihomila samega.
Goreče se je zahvalil Tihomil Bogu za to nenadno rešitev. Spoznal je, kako čudovito ga vodi Bog in kako skrbno čuje nad njim.
Kako rad bi bil Še enkrat videl Rastka, predno
daljevale svojo pot. Žal, da so prejšnji večer mnoge omagale tik pred gostoljubno samostansko streho. Zjutraj so menihi po sneženih brdih opazili na stotine črnih madežev; bilo so lastavice, ki so omagale in bedno poginile.
Žrtvovali življenje za psa. Amerikanski listi poročajo: Grafton Stevens, bogati mož iz predmestja Wilmette v Cikagi, je našel s svojo soprogo vred smrt v plamenih, ko je skušal rešiti iz gorečega poslopja majhnega psička. Padajoči tramovi so ubili oba.
Uljndnost japonskih trgovcev. Japonski trgovci uporabljajo Čestokrat vabila, katerim bi se pri nas skoraj gotovo smejali. Kaj bi rekel kupovalec, če bi čital, „da je papir, ki ga ponujajo, tako trden, kakor slonova koža". — Ali pa: Velikanska tvrdka v Tokiju vabi občinstvo s sledečimi besedami: „Vstopite! Pozdravili Vas bomo tako srčno, kakor solnčni ža-rek po deževnem dnevu. Naši pomočniki so tako u-Ijudni, kakor oče, ki išče za svojo hčer brez dote moža. Blago se dobavlja kupovalcem s hitrostjo kroglje, leteče iz topa."
Korajžna pevka. Iz Berolina poročajo: Dne 29. p. m. je Igrala slavna češka pevka Ema Desti.novaV svrho kinematografiranja v malem gozdu Neubabels'-bergu pri Berolinu v levji kletki pred povabljenimi gledalci. Ema Dostinova je pela s tihim glasom pesem „Mignona". Pri tem je 1 lev sedel na pianinu, drugI je ležal pod njim, tretji pa pri nogah pevke. Gledalci so to gledali z velikim razburjenjem, dočim jo bila pevka popolnoma mirna.
Vlak padel v jezero. V veliki nevarnosti se je nahajalo dne 21. p. m. več sto potnikov „Imperial"-
odide iz te vasi, ki je v njej preživel mnogo srečnih dni, a ta želja se mu ni izpolnila. Saj še Gorislava ni smela k Tihomilu, sicer bi znova besnel Radej.
Radostno so ga vsprejeli vaščani, poljubovali so mu roki in obleko in kmalu je bila okrog njega vsa vas. A kaka žalost je zavladala med njimi, ko jim je naznanil, da jih bo moral zapustiti,
„A ne obupajte, predragi. Zopet bo zasijalo sobice sreče. Jutri vas bom krstil na oni strani Save, ker tukaj ne smem več oznanjevati živega Boga. A sedaj vas moram zapustiti, ker pod tem pogojem me je oprostil vaš župan. Molimo vsi, da se zopet srečni vidimo na tem kraju,"
S temi besedami se je poslovil Tihomil od svojih dragih vernikov in odšel proti brodu, da ga prepelje ribič na ono stran.
Vitigoj je obljubil Tihomilu, da mu pripelje drugI dan vaščane na drugi breg Save, da jih bo krstil. In tudi sam bo potem ostal pri Tihomilu, saj je zdaj brez doma. Ž njim hoče deliti žalostne in vesele dni.
Pri brodu ga je že Čakal Dragomir.
Tihomil mu je že odpustil izdajstvo in niti najmanjša poteza na obrazu nI kazala, da ga sovraži. Saj je bil krščanski junak, ki je znal vršiti tudi najtežavnejšo Gospodovo zapoved.
A ribič je začel skesano:
„Odpustite mi, oče, da sem Vas izdal. Vse Vam hočem priznati, karkoli sem zagrešil. Pojdite v mojo borno kočo, da Vam potožim svoje žalostno dušno stanje."
In ribičev skesani obraz je premotil Tihomila, da mu je verjel.
Veselil se je iz srca, da mu bo mogoče spraviti z Bogom zašlo dušo. Revež še ni poznal podlosti sveta.
VIII.
Vitigoj je Šel za Tihomilom proti brodu. Neka tajna sila ga je vabila In gnala, ;n srce mu ni dalo miru, da ne bi Še enkrat videl svojega dragega učitelja. Čudno se mu je pa zlasti to zdelo, da je povabil ribič misijonarja v kočo. Ribič, ki je vse izdal, ki je peljal Tihomila zvezanega v zapor. Kak namen neki ima? Zato je bil še bolj nemiren in sklenil je, skrivaj počakati, kaj bo. Počasi so potekale ure, zvečerilo se je že, a onih dveh še nI bilo iz koče. Vitigoja je začelo skrbeti, kaj namerava ribič s Tihomilom. In prišel je oprezno prav do koče. A videl je skozi okno v svitu luči, da se Tihomil mirno razgovarja z ribičem. Ali se je torej ribič izpreobrnil? Bog daj, saj to je bila tudi Vitigojeva srčna želja.
Zvezde in luna so že priplavale na nebeški svod, ko sla prišla iz koče. Tiha in lepa noč ie bila. Niti najmanjšega glasu ni bilo Čuti; le Sava je Šumno tekla mimo brodarjeve koče.
„Rad bi Vas prenočil, dobri oče, a pokorna morava biti županu", je dejal hinavsko ribič. „A peljati Vas hočem v Sevnioo, tam boste popolnoma varni. Skušal bom, da pridete kmalu nazaj."
Te besede je čul Vitigoj in nekaj Čudnega ga je pretreslo. Kako more govoriti izdajalec tako? Zato je postal še bolj pozoren na vse.
Onadva sta pa vstopila molče v najmanjši čoln, in ribič je odrinil od kraja. Tihomil se je vsedel na drugi konec čolna In nekako tesno mu je bilo pri srcu. Vse tiho okrog njega, mrtvaško tiho, le glasovi vesla, ki so odrivali vodo, so se vmešavali med ena-ksmerno šumljanje Save. Tiho je sedel in se ozrl v nebo, kjer je migljalo nešteto zvezd. V duhu je premislil ves čas, kar ga je preživel na tej strani reke. Kratek čas, a vendar lep in zanj plodonosen.
Colnič je drsal polagoma proti sredini. V tem frenutku se je skrila luna za oblake; to ugodno priliko je porabil ribič, ki je doslej molče veslal. Skočil je naenkrat pokonci in zavihtel veslo nad Tihomilovo giavo ter zaklical:
(Konec prih.)
brzovlaka kanadske pacifiČne železnice v Ameriki. Lokomotiva vlaka je pri Coldwell skočila iz tira ter padla kakih 50 čevljev globoko v Superior-jezero. 10 vozov vlaka pa je ostalo na zagoneten način na tiru. Ponesrečila se je le 1 oseba, in sicer kurjač, ki je u-tonil.
Dobro ga je. Na železnici sta se vozila 2 potnika in drug drugemu pravila, kaj sta že vse videla in kaj vse vesta. Vsak je hotel bili bolj pameten od drugega, vendar je eden očividno zaostajal. Hud, da je premagan, je zajel sapo za Še en naskok. „Res, gospod", je dejal sosedniku, „midva veva vse, kar je na svetu." — „Ampak jaz vem več kakor Vi", se je oglasil prvi. — „Je že res: Vi veste vse, prav vse, samo tega ne veste, da ste osel, to pa vem jaz."
Naglica. Sitnež, ki so ga vrgli iz gostilne: „Ali je to prava naglica. . ., človek še ne utegne reči: Lahko noč!"
Resnica. A.: „Ali se znaš ti tako lepo drsati, kakor oni-le gospod?" — B.: „Gotovo ne, če bi se tudi na glavo postavil!"
Dobrovoljno. Novo nastavljeni kurat, ki pridiga prvikrat v kaznilnici, začne tako-le: „Prav veseli me, da vas vidim toliko skupaj zbranih!"
Ušlo ran je. A.: „Posodi mi 5 K, sem denarnico doma pozabil." — B.: „Pa ti dostikrat pozabiš denarnico!" — A.: „To nič ne de, saj tako ni nič notri!"
V naglici. Domači učitelj: „Žane, zakaj nisi brl bolj priden v šoli?" — Žan: „Nisem mogel!" — Učitelj : „Vidiš, če bi mene ne bilo, bi bil ti največji osel na tem božjem svetu!"
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno!
• • • • • •
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnejša in točna postrežba.
(8
e ©
m ©
£
m O
ta
M ©
&
Vesele božične praznike in srečno Novo iefo
vošči vsem svojim odjemalcem
Franc Lenart v Ptuju.
Ob enem uljudno naznanjam, da sem dobil za postni čaš že veliko izbiro najnovejšega in najmodernejšega blaga za ženine, neveste in svate. Za cenj. obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem
Franc Lenari v Ptuju.
o
M
Ö N<
IT fi)
O
VH
ST
s
91
• a
S m
Si
a ir m i s
g © SE*® |< 3 il
^s: §* i»
M
O
«M
iN
S.
S
® S. O
Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor
želodčni liker
694—3
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Pristni „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do delat
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljnbljsna.
1288
Serravaliovo
železnato kina-vino i
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni ::
Krepilno sredstvo sa slabotne, malo krvne in rekonvalsoente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi;, kri. Iiboren okns. Nad 7000 zdravniških spričeval.
I.	ile$fc. ta. dvomi dobailtelj
Trieite-Baroela.
Enpi se t lekaraak t steklenicah po pol litra i K 2'60 is 446	po 1 liter i K 4'80.
Več kot 1 milijon kron
ca. je t kratkih mesecih izplačalo zavarovancem društvo 1111
Prva
staj. trsničarska zadruga
pošta Juršinci pri Ptuju*
ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer se priporočljive vrst® na običajnih podlagah, kakor tndi na različnih križankah. Ceniki so brezplačno na razpolago.
99
Mädchenhort
t»
Prvo splošno dobrodelno društvo za preskrbo dote in bale za dekleta, ki imajo namen stopiti v zakon
Vsak član plača v dveh letih 294 K in dobi čez 2 leti v slučaju poročitve 600 K in se torej svota obrestuje z 124%-Sprejem 61anov: brez določena starosti, brez razlike
glede vere, brez zdravniškega atesta. Noben riziko! Zahtevajte takoj brezplačne prospekte od glavne izplačilnice „Madbenhorta" za Štajersko, Gradee Annenstrasse 9, ali od njenih izplačiinic v mnog h krajih. Voditelji vpladlnic se na Štajerskem in Koroškem povsod pod ugodnimi pogoji sprejemaj».
			i
			
Prva slovenska izdelovalnica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovin in obrt, stav. in umet. ključavničarstvo
Ivan Hebek
Celje, Po^ska nlica št. 14
priporoča svoje tehtnice. Ilnst-rovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798
Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
I
registrov, zadruga 11 ipisfffi SlfŠl z neomejeno zavezo II I ¡Milil Hills
Slop po MF*
od dne uloge do dne uzdiga
1 „Pri belem polu") s Celju, Broško cesto štev. 0 —— prvo nadstropje--
počenši s 1. Januarjem 1813. Rentni doneli plačuje posojilnico sams
Spodnještajurs&a ljudska posojilnica v Mariboru &


Hranilne ulone 86 8Prejemaj° 0<* vsakega in se obrestujejo: nav«die &o 4. >/»•/•» Pr°ti trimesečni odpovedi po 4'/«%- Obresti m a pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vs&oe«,* 'itn Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganj» po poiti so pošt. hran. poiot. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnioa sama.
Posojili se dajejo "—i
in sicer: na vknjižbo proti pupilarai varnosti po 5%- na vknjižbo sploh po S1///,, na vknjižbo in poroštvo po 5'/i'/» Da 08ebni kredit po 6°/,. Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
......... i umnim mu m ...........■min i ■ m i	m mirmi ■ n n
llFBdUR iinp SO vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V
Pojasnilo St dajejo	talilnica \m tum «a razpoko imm hranilne niblrilnlki.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).