Stev. 106«
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144*— za pol leta K 72'—
V Ljubljani, četrtek, 12. maja 1921,
#oltnlM platana v gotovini.
Leto I.
Uredništva in upravniStvo i Kopitarjevi uliti štev. 6 — Telefon uredništva Jtev. 50 — Telefon «= »prevniStva št«. 328 ras
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*—
V OPRAVI STANE MESEČNO K10’—	!<£¥	LIST	POSAMEZNA	ŠTEVILKA	@9	VIN.
Huni podatki o oollM.
Danes imamo na razpolago volivne iz-™eJz 17 občin. Od teh je 9 občin v rokah "LS, 5 v nasprotnih, v 3 pa je SLS enako močna z nasprotniki, V teh 17 občinah je izvoljenih skupno 268 odbornikov. Od teh Uh 160 pripada SLS, ostalih 108 pa nasprotnikom in sicer SKS 51, JSDS 8, stali pa raznim naprednim in gospodar-,Ia strankam, pod firmo katerih se skri-v®jo samostojneži in .IDS.
, volitve se vrše še danes in jutri. Po-
b° mogoče izdati celoten pregled. To-,ll£? )e gotovo, da sedanja uradna poročila kažejo namen vlade, volivne izide tako Pnnesti v javnost, da bi centralistični po-raz oil manj viden. Pa ne pojde. Za to bo-010 Poskrbeli!
OKRAJ KAMNIK.
Vel. vas: SLS 47 (8), SKS 46 (8).
Krasna; SLS 86 (10), združene na-Pr*lne stranke 58 (6).
Blagovica: SLS 127 (13), SKS 33 (3). ^ ^Lukovica: SLS 20 (3), gosp. stranka
Depala vas: SLS vseh 10.
Brezovica: SLS vseh 10.
Sp. Koseze: SLS vseh 10,
OKRAJ KRANJ.
Stražišče: Gosp. stranka 74 (5), soc. dem. 115 (8), SLS 154 (11), in sicer KZ 89 (6), Delavska zveza 65 (5).
Kranj. Kompromisna lista z liberalno večino, Za župana izvoljen Ciril Pirc.
OKRAJ KRŠKO,
Studenec: SKS vseh 24,
Trebelno; Priobčeni izid se popravlja v tem smislu: SLS 145 (12) neodvisna gosp. straska 26 (2), SKS 126 y0). SLS in neodvisna gosp. stranka sta imeli vezani listi proti SKS in bosta skupaj šli. Tedaj: SLS 14. SKS 10.
Sv. Križ pri Kost,: SLS 250 (19), SKS 76 (5).	,
Mokronog: Priobčeni izid se popravlja: SLS 174 (11), SKS in JDS 189 (13). Tržišče: SLS 91 (7), SKS 128 (9).
OKRAJ NOVO MESTO.
Ambrus: SLS vseh 16,
OKRAJ KOČEVJE.
Suš je: SLS vseh 10.
OKRAJ ČRNOMELJ. Črešnjevec: SLS 40 (8), Gospodarska stranka 40 (8).
Kapitulacija antante pred poljskimi ustaši.
. LDU Hindenburg, 11. maja. (Wolff.) Danes dopoldne so Poljaki aretirali na #maaziji profesorja Kleinwachterja in ga odvedli v smeri proti Bytomu.
LDU Pariz, 11. maja. (Wolff.) Agence Havas javlja iz Varšave, da so francoski Poslanik ter angleški in italijanski opravek že podvzeli po poslaniškem svetu sklenjeni skupni korak pri poljski vladi. Vsi Je *Mtopniki so naprosili poljsko vlado, se odpove uporniškim elementom. LDU London, 11. maja. (Wolff.) »Times« javljajo iz Bytoma: Po dogovoru med medzavezniško komisijo in poljskimi vsta-ki je dovedel do priznanja takoimeno-^an® Korfantyjeve črte kot demarkacijske uporniškega gibanja, je prevzela med-*ivezniška komisija odgovornost za nadzorovanje ozemlja, uporniki pa dobe kon-‘j !° Q*d železnicami. Kakor poroča list ®*l)e, je ponižanje zaveznikov v Gor. Šle-popolno. Po poročilu lista se ne dasta
*	besedami izraziti srd in ogorčenje an-JUeikega in italijanskega zastopnika. Že
Boj za Solo.
a. Ena stvar tesno druži vse proti-^rsčanske struje, bodisi meščansko-kapi-^istične, bodisi socialistično-komunistič-želja po razkristjanjenju šole. Kjerkoli Pride katera teh struj do oblasti, se takoj joti šole, da bi jo razkristjanila. Ta poizkus poživljamo pravkar pri nas, a nekaj podobnega se godi tudi v Nemčiji, čeprav v omejenem obsegu.
^ V Hohscheid pri Solingenu (zapadna Nemčija) imajo v občinski upravi komuni-sl>Čno večino. Ta večina je poslala v šol-deputacijo (šolski svet) izključno le Sv°je ljudi in je zastopnike manjšine popolnoma prezrla. Komunistični šolski svet poznal nujnejšega posla, nego da začne y, Šoli izvajati svoj brezverski program. ~^er si ni upal kar povprek odpraviti vernega pouka, ki je zagotovljen v državni y®tavi, je sklenil, da se na šolah ustanove Posebni brezverski ali takozvani »svetni« fazredi. V te razrede naj bi hodili otroci, j^terih starši odklanjajo verski pouk. Na a način naj bi se na šolah v gnezdilo brez-erstvo in polagoma iztisnilo verski pouk ‘Ploh.
; Tej nakani so se verni protestantski J1 katoliški starši najodločnejše uprli. In **■ je za visoko kulturno stališče nem*
•	e8a učiteljstva veleznačilno: staršem se !e. Pridružilo celokupno učiteljstvo brez |z)eme. Sklenil se je skupni štrajk otrok J,n učiteljstva in od 24, m, m, so zaprte vse ®°le. Učitelji, katere je komunistični šolski svet imenoval za pouk na brezverskih razredih, so izjavili, da na teh razredih nočejo poučevati. Komunistični mogotci so se nato nad njimi prav svobodomiselno ma-odpustili so jih iz službe. Toda učiteljstvo in starši niso popustili in pri-stoma pokrajinska viada s* je morala z
Opozicija proti policijskemu reilmu in proti
obznanam.
več mesecev opažati francosko naklonjenost Poljakom. Italijani, ki so imeli 30 do 40 mrtvih, bodo težko ostali ravnodušni.
LDU London, 11. maja. (Wolff.) »Mor-ning Post« javlja iz Rima: Italijanski uradni krogi pripisujejo govoricam iz Gor. Šlc-zije veliko važnost. Po italijanski konstitu-cionalni praksi se more smatrati nenavadni korak kralja, ki je poklical grofa Sforza v Kvirinal in izrazil željo, da ga podrobno informira o rezultatih londonske konference in o stališču zaveznikov napram zadnjim dogodkom, kot dokaz za resen vpliv, ki so ga napravile italijanske izgube v Gornji Šleziji na italijansko javno mnenje.
LDU London, 11. maja. (DKU) Kakor poroča »Daily Mail«, je povzročil poljski upor v Gornji Šleziji v londonskih uradnih krogih veliko skrb. Korfahty je izjavil v pogovoru s poročevalcem omenjenega lista: V enem tednu bodo naše čete zasedle vse ozemlje, ki ga nameravam anektirati.
njimi začeti pogajati. Sicer zaenkrat niso dosegli, da bi se odpravili že ustanovljeni brezveski razredi, pač pa se je ustavilo vsako nadaljnje ustanavljanje takih razredov in odpuščeni učitelji dobe svoja mesta nazaj.
V	Nemčiji pripravljajo nov državni šolski zakon, ki ima končnoveljavno rešiti vprašanje verskega pouka v šolah. Katoličani in verni protestanti gredo v tem vprašanju trdno skupaj in zahtevajo, da ostani vera brezpogojno na šolah. To načelo bo gotovo tudi zmagalo, kajti veren kristjan v tem ne more in ne sjne popuščati. Lepo je, da v tem boju stoji v prvih vrstah učiteljstvo samo. Neglede na slučaj v Hohscheidu je katoliška učiteljska zveza sklenila izjavo, da noben njen član ne bo ne sedaj ne v bodočnosti sprejel službe na takozvani svobodni ali svetni šoli.
Tudi verni slovenski starši in učitelji se morajo pripraviti na najodločnejši boj za jšolo. Javne šole morajo ostati na verskem temelju, ker je, hvala Bogu, še ogromna večina slovenskega ljudstva verna, Ako hoče kdo na svojem lastnem otroku delati poizkuse z brezversko vzgojo, naj to stori zasebno na svojo lastno odgovornost in svoje lastne stroške, Splošnost pa hoče v šoli jamstva za dobro vzgojo otrok, a to jamstvo je dosedaj edino le vera.
enYentX^in"nemčij'a’ ”
LDU London, 11. maja. (Reuter.) Lloyd George je prečital v spodnji zbornici odgovor nemške vlade na ultimat zaveznikov, v katerem se brezpogojno sprejemajo zahteve zaveznikov glede obnovitev, jsm-stev, razorožitve in postopanja napram vojnim krivcem. LIoyd George je dejal: Obvestil sem takoj brzojavno vse udeležene države in smatram to za popoln sprejem vseh zahtev, (Dolgotrajno odobravanje,)
Belgrad, 11, maja. Ministrski predsednik Pašič je 10. t. m, sklical ožjo konferenco, ki naj bi odobrila nameravane vladne nasilne odredbe na Hrvatskem. Na konferenco so poleg ministrov Pasica, Draškoviča in Pribičeviča ter zastopnikov radikalne in demokratske stranke povabili tudi voditelje opozicije: dr. Drinkoviča, dr. Laginjo, dr. Korošca in Stepana Bariča ter dr. Trumbiča.
Poročal je notranji minister dr. D r a -š k o v i č , ki je opisal položaj na Hrvatskem kot skrajno nevaren. Radičeva stranka stremi za popolnim odcepljenjem. Skupščino, ki jo je vlada prepovedala, namerava Radič vseeno prirediti. Treba je odredb, da se zabrani prelivanje krvi in tu morajo sodelovati vsi poslanci.
Odgovarjal je naprej poslanec Jugoslovanskega kluba Stepan Barič. Opozarjal je vlado, da je Radič le en pojav globokega vzroka: spora med srbskim in hrvatskim narodom, Vlada naj gleda, da se ta spor poravna; popusti naj v ustav-
nem vprašanju in sklene sporazum, Ako se to ne zgodi, je velika nevarnost, da pride do preloma, ki bo škodil mirnemu razvoju države.
Nato je govoril dr. T r u mb i č , ki jc osvetlil naš težavni zunanji položaj in resno pozval vlado, naj skuša doseči z vse-mi deli naroda sporazum.
Posl. dr. Korošec je izjavil, da se kruto moti tisti, ki hoče z obznanarai premostiti prepad, ki je zazijal med posameznimi plemeni. Položaj v državi postaja čim dalje tem težji in obvladati ga bo mogoče le s sporazumom med plemeni. Vsa odgovornost za politiko, ki je ustvarila sedanji kaos, pada na vlado.
Nato je govoril Pašič, ki si je pral roke in rekel, da o obznani v Sloveniji ničesar ne ve.
Konferenca vladi in njenim strankam ni prinesla zaželjenega uspeha, ker je opozicija soglasno odklonila odgovornost za nasilno vladno politiko.
Pred glasooaujem o ustaoi.
LDU Belgrad, 11, maja. (ZNU.) Danes zjutraj ni bilo seje ustavotvorne skupščine. Popoldne se je seja pričela ob 16.30. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje generalne debate o ustavnem načrtu. Po izvršenih formalnostih je prvi govoril dr. Miroslav Spalajkovič (radikalec), ki je izjavil, da sta boljševizem in komunizem predmet socialne patologije.
Za njim je govoril dr. H o h n j e c (Jugoslovanski klub) v zmislu programa Jugo-slovenskega kluba odnosno proti vladnemu ustavnemu načrtu. —
Posl. Agatonovič (demokrat), ki je nato govoril, je naglašal, da se danes ne more živeti od zgodovine. Očita Narodnemu klubu, da še vedno misli, da je Belgrad Budimpešta. V centralizmu so vsi pogoji našega unitarizma, da čimprej postanemo narod ene mentalitete od Triglava do Soluna. — Nato je govoril Radoslav Bojič (komunist), Seja se je zavlekla pozno v noč, da bi čimprej končali vsi govorniki in se moglo preiti na glasovanje, ki bo morebiti že jutri.
LDU Beograd, 11, maja. (ZNU) Na sefi zemljoradniškega kluba, ki se je vršila včeraj in predvčerajšnjim, se je razpravljalo o postopanju stranke povodom glasovanja o načelni strani vladnega ustavnega načrta. Struja, ki prevladuje v klubu, predlaga, naj se sklene, da se glasuje same pogojno za sprejetje ustavnega načrta. Z ozirom na to bi zemljoradniki zahtevali od vlade, da poda v skupščini izjavo, v kateri bi obljubila, da bo upoštevala predloge zemljoradnikov, ki so jih predlagal* v svrho izpremembe posameznih členov ustave. V tem smislu bodo glasovali za ustavo, drugače pa proti. Odločitev v klubu je baje že danes padla.
Belgrad, 12. maja. (Izv.) Danes konča v konštituanti generalna debata o ustavi, dasiravno je prijavljenih še 20 govornikov, ki pa ne bodo mogli vsi govoriti. Glasovanje bo zvečer. Popoldne imajo vsi klubi seje, na katerih bodo odredili svoja stališča. Večina članov zemljeradniškega kluba bo glasovala proti vladnemu načrtu.
DoloCauJe meje z Italijo.
LDU Ljubljana, 12. maja. Topografske sekcije naše razmejitvene delegacije odpotujejo danes v ozemlje, kjer bo tekla državna meja med Jugoslavijo in Italijo. Vsega skupaj so sestavljene tri sekcije, ki
bodo vršile delo skupno s po ©no odgovarjajočo italijansko sekcijo. Delo bo priželo v Leskovi dolini (pri Snežniku) in v Lazah (pri Cerkniškem jezeru.) ... *
IVIacedoaslii muslimani in Hrnautl.
Belgrad, 12. maja. (Izv.) Macedonski muslimanski komite je z ozirom na veliko nerazpoloženje proti vladnemu terorju, ki se izvaja nad macedonskim prebivalstvom,
stopil v zvezo z Arnavti. Namen njihove zveze je podvzeti korake proti nfiši državi, To gibanje zavzema obširne dimenzije io grozi, da postane nevarno.
Teror na Kefef.
Bakar, 12. maja. (Izv.)Tekom včerajšnjega dne je prispelo v Bakar mnogo beguncev iz Reke, Zvečer je prispel tudi Za-nelli z ostalimi člani svoje vlade. Begunci pripovedujejo o nepopisnem terorju, ki ga izvajajo fašisti. Tatvine in ropi se množijo. Prišlo je do spopadov med prebivalstvom in fašisti ter je več oseb mrtvih in ranjenih. Karabinerji se napram vsem tem dogodkom in izpadom drže popolnoma pasivno, Za danes pričakujejo, da prispe še večje število beguncev iz Reke.
LDU Bakar, 11, maja, (ZNU) Na Reki se je pričel ponovno velik teror fašistov. Semkaj je došlo nad 80 beguncev, ki pripovedujejo o grozotah na Reki. Preganjanje je naperjeno proti pristašem Zanelle in Jugoslovenom. Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih. Karabinjeri se zadrže popolnoma pasivno. Banditi vdirajo v stanovanja in kradejo. Po pripovedovanjub beguncev je pričakovati, da bo prišlo jutri semkaj večje število reških meščanov. Ljudje beže odi doma brez vsakih sredstev.
Širite ..KOVI fcHS“
politični dogodki.
+ 0 porazih govore poteptani. Današnje >Jutro< ve poročati o porazu »klerikalcev« na Belokranjskem. V dokaz za to trditev prinaša potvorjena poročila. Mi kon-statiramo, da ima SLS po dosedanjih poročilih sledeče občine ali popolnoma v svojih rokah ali pa ima večino: Božjakovo, Drašiči, Adlešiči, Dragatus, Dol, Dol. Pod-gora, Griblje, Lokviea, Kot, Stari trg, Tal-čji vrh, Tanča gora, Vinji vrh, Vinica, Petrova vas. Iz nekaterih občin še nimamo poročil. Dejstvo je, da ima SLS večino belokranjskih občin v svojih rokah. Da na bodo nasprotniki z vladno pomočjo sleparili javnosti, bomo v kratkem priobčili tudi imena izvoljenih odbornikov z izjavo, da so pristaši SLS. Dejstvo je dalje, da imajo samostojneži edino listo SKS samo v štirih malih občinah in sicer v Butoraju, Gradacu, Trilnicah in Sinjem vrhu. Smešno je pa, če >Jutro« zmagoslavno poroča, da ima SKS v Semiču večino. Mi nismo videli v Semiču nobene liste SKS. V Semiču smo imeli samo liste SLS, dalje J isto selniške zveze in trgovsko neodvisno stranko. Kje je tukaj kaka sled o samostojne-žih? Tako ie tudi po drueife občinah. Dok
stvo je, da je SLS pri volitvah v itstavo-tvorno skupščino dobila komaj eno četrtino glasov, sedaj ima pa polovico občin v svojih rokah, med njimi brez boja največjo občino na Belokranjskem, Vinico. V štirih malih občinah ni zastopana, v vseh ostalih ima močna zastopstva. To je resnica o porazu >klerikalcev< na Belokranjskem. Iz »Jutrovega i poročila pa tudi sledi, kako bo vlada poskušala mistificirati javnost. To pot se ji manever ne bo posrečil. Imamo prezanesljive podatke o izidu volitev v rokah.
rH Polieajdemokraeija v Sloveniji. Zadnje policajdemokratske odredbe v Sloveniji so našle v hrvatskem opozicijskem časopisju živahen odmev. Vsi listi beležijo Baltič—Ravnihar—Ribnikarjeve	naredbe
kot nove dokaze sedanjega policajdemo-kratskega režima sploh. »Narodna Politikam naglasa, kako je s to obznano slovensko pleme postavljeno izven zakona in pred celim svetom označeno kot protidrža-ven element. Dalje osvetljuje list čudno nedoslednost policajdemokratskih centralistov, ki sicer pobijajo vsako oblast pokrajinskih vlad, tu si je pa policajdemokratska vlada naenkrat prisvojila toliko oblast, da na lastno pest izdaje dalekosežne izjemne zakone. Seveda so te naredbe popolnoma v duhu centralne vlade, ki skuša ohraniti svoj režim z enakimi policajdemokratskimi sredstvi. Bore oblast, ki se opira le še na laka sredstva!
-f- Bled. Pri nas imamo stranko narodnih socialistov, ki pravi, da je delavska. Velika večina poštenih delavcev pri njej je res do zadnjega časa to mislila, toda kar njeno vodstvo pečenja zadnje čase, to ni več ne delavsko, ne socialistično. Ali ni njen govornik priporočal voliti Samostojno, torej tisto listo, katere kandidat An-želj je javno pred cerkvijo grozil delavcem, da ne odneha prej, dokler ne bo meso čez 60 K kilogram? Ali ni njen govornik pritrjeval samostejniku Medvedu iz Hraš, tistemu, Medvedu, ki je na shodu v Ribnem delavcem grozil, da bo samotsojna delavcem rezala jermena iz hrbtov? Ali ni njen predsednik Veber dal ukaz, da je treba pri vo-litvi župana skupno postopati s samostojno stranko graščaka Kenda? Nevolja med poštenim delavstvom ie vsled tega velika. »Ta nevolja si daje duska pri odborovih sejah in sestankih, kjer delavci zahtevajo, da se morajo tudi gospodje voditelji ravnati po njihovih sklepih. Ti pa se zapirajo pred njimi in imajo lastne pomenke med seboj. Izgovarjajo se, da jim glede občinske politike organizacija nima nič ukazovati. Tako torej! Ubogi delavec, ti plačaj in voli, ko pa se gre za tvoj življenski interes, molči! Ali mislite, gospod Veber, da se delavec ne more nikjer drugje organizirati kakor pri vas? Pred volitvami smo sklenili:	ne maramo frakarjev, Ali smo
mar to sklepali zato, da Veber izkorišča našo organizacijo za štafažo blejski fraka-»ji? To je čisto navadno izdajstvo delavskih interesov in le radi bi vedeli, kaj bo Veber za to dobil. Pomni pa naj dobro, da je razsodno delavstvo zadnjič nasedlo laž-njivim obljubam narodnosocialnega vodstva na Bledu in da si bo vedelo najti pot tja, kjer je njegovo mesto in njegova pravica.
—,---------------------------------------
3>nevni dogodki
— Volitev župana pri D. M. v Polju. Pri današnji volit vi župana pri D. M. v Polju so samotojni zopet pogoreli. Zmagal je somišljenik SLS Feliks S v e t e k , ki |e kandidiral na listi krščansko-socialne >Delavske zveze«. Našemu tovarišu in somišljeniku iskreno čestitamo!
— Ježica. V poročilu glede volitev na iTežici se je urinila tiskovna napaka. SLS je dobila 114 glasov in 6 odbornikov.
— Zopet aretacije komunistov. Iz Trbovelj:	V ponedeljek so bili aretirani uglednejši komunisti, ker so še pobirali članarino za »Savez rudar, radnika«, ter ker so orožniki pri hišnih preiskavah baje dobili spise, iz katerih se vidi, da imajo še vedno komunisti prevratne namene.
— Aretirani tatovi. LDU Sarajevo,‘ll. maja. Sarajevski policiji se je posrečilo izslediti veliko tatinsko družbo ter njene pomagače, ki so ukradeno blago prodajali v Zagrebu. Tatovi so vlamljali v trgovine z manufakturo. Večji del ukradenega bla-
a so našli, manjši del pa so tatovi še pro-ali. Krivci so izročeni državnemu pravd-sištvu.
— Iz Zagorja ob Savi. Da je stanovanjska mizerija pri nas zelo občutna, tega se pač zavedajo pri nas v polni meri dotični gospodarji, ki imajo najemnike, ki jim zato vsak mesec zvišujejo najemnino. (Nekaj je častnih izjem!) Je tu neka gospa, ki misli, da ne sme preteči mesec, da ne bi zvišala najemnine, čeravno niso to njeni edini dohodki. Zvišuje naenkrat — čujte — za celih 60 in še več odstotkov. Seveda mora najemnik molčati ali pa se izseliti drugam. Kam? To je drugo vprašanje. Upamo, da bomo sedaj po občinskih volitvah vendar enkrat dobili prepotrebno stanovanjsko komisijo, ki bo te neznosne Himere uredila*
£jub!janskl dogodki.
Ij Policijskega stražnika obdolžil tatvine.
Na Bleiweisovi cesti je obdolžil v neki noči gospod G... policijskega stražnika H ,.da ga je okradel. Svojo trditev je ponovil še v kavarni proti hotelirki gospej Tereziji Zorči-čevi. Gospod G... je pri sodišču trdil, da gospoda H... ni obdolžil tatvine in da je le rekel, da je g. H ... kriv, da mu je bilo na neki veselici 15.000 K ukradenih, ker ga je spravil na veselico. Zorčičeva gospa ie povedala: »Pred kakimi petimi tedni je bil gospod G. v naši kavarni. Klical me je k mizi in rekel, da ima s H. tožbo, ker ga dolži, da je njega okradel in pristavil: Policaji morajo krasti, ker imajo slabe plače. Ko sem ga opomnila, da ne sme tako govoriti, je rekel: H. mi je ukradel denar: to sem mu rekel in bom še rekel!« Gospod G. je nato rekel Zorčičevi gospej:	»Resnico govorite! Vi se desetkrat
zlažete!« Zorčičeva gospa ogorčeno: »Prosim, naj se to zapiše. Prisegla sem. Tožila bom!« Incident se je zapisal na sodni zapisnik. Gospod G. je bil obsojen^ na 14 dni zapora. Potem, ko se je razglasila sodba, je vzkliknil gospod G.: »Ni pravilno! Bom tožbo ovrgel, ker tega nisem rekel!«
Ij Hndo razžaljeni trgovec. Gospod Srebotnjak je tožil znanega g. Deghengija, češ, da je z ozirom na njega rabil več žalečih psovk. Na okrajnem sodišču je g. Deghengi zanikal, da bi bil izrekel zalivke. Zaslišan je bil na to pod prisego nekdanji Srebotnjakov uslužbenec Josip Štrukelj, ki je povedal: »Po Srebotnjakovem naročilu prosim, da izročite naročene mi trame:« g. Degbengi je pa odgovoril z ozirom na gosp._ Srebotnjaka: »To ie lump! Cigan! Brez denarja ssu nobenih tramov ne dam!« Gospod Degbengi je bil nato obsojen na 100 kron globe, oziroma na tri dni zapora.
Ij 76 letne starka obsojena, V barakah na Ruski cesti stanuje 76 letna, še dovolj krepka gospa Ema J. Sprla se je in oštela neko mlajšo gospo: »Judež Iškaijot! Satan! Goljufivec!« ji je rekla. Stara gospa je povedala: »76 let sem stara; noben človek mi še ni kaj slabega rekel; res sem to rekla, a Vi ne veste, kaj počno z menoj!« — Ker je stara gospa zalivke priznala, je bila obsojena na 48 ur zapora.
Šifejers&e SDOtce.
š Našim pristašem v Mariboru in okolici
priporočamo vrla naša mojstra, in sicer izvrstnega in solidnega krojača Matija Mesariča v Krčevini štev, 139 pri Mariboru in čevljarja Vincenca Lenartiča v Mariboru, Cankarjeva ulica 8, ki je znan kot eden izmed najboljših čevljarjev v Mariboru.
š Davkoplačevalci mariborskega davčnega okraja se nam pritožujejo,' da morajo pri plačevanju davkov čakati po cele ure, preden pridejo na vrsto. Posebno neprijetno je to za one, ki pridejo po več ur daleč iz dežele.
š Cven pri Ljutomeru. Pri občinskih volitvah je dobila naša Delavska zveza 7 odbornikov, in sicer so izvoljeni tovariši: Škerget Jožef, Škerget Matej, Tibont Ivan, Arnuš Matej, Bratina Jožef, Slana Mihael in Verbajn-ščak Anton. Kmetska zveza ic dobila 5, sa-mostojneži pa 4 odbornike-
š Sv, Peter pri Mariboru, Hud volivni boj je bil pri nas. Imeli smo dve kandidatni listi in sicer K. Z. oziroma SLS in Sam. km. stranke. Slednji so se združili s tukajšnjimi socialdemokrati ter so tako upali dobiti obširno občino v svoje roke, A delali so račun brez krčmarja. Zmagala je prva lista, ki je dobila 9, združeni nasprotniki pa 7 odbornikov. K zmagi v tej važni občini so veliko pripomogli naši vrli viničarji, ki so vsi glasovali za našo kandidatno listo.
š Stanovanjska komisija v Mariboru nadaljuje svoie socialno delo po vzgledu bivšega predsednika Vidmarja. Delavcu Dankotu, Pod lipo, ki že stanuje nad 20 let v Mariboru in ki s težkim delom preživlja svojo družino, se je odpovedalo stanovanje z razlogom, da ni v Maribor pristojen. Torej samo za delavce in reveže bi naj to veljalo ,ne pa za bogatina. Pa menda tudi g. Vidmar ni v Maribor pristojen, a ima vendar obsežno stanovanje, pa mnogo je tudi še drugih takih. Ja, ja, je že tako, siromak je bil siromak in bo vedno ostal, tako si »namreč mislijo gospodje demokrati, a mnogokrat pa je in bo drugače; vsak delavec je ravno takšen gospod, kot tisti, ki je od delavskih žuljev postal gospod, v zahvalo za to pa ga prezira, zaničuje in zatira. A za vse pride enkrat dan plačila. Prišel >e in odšel g- Vidmar, gdč. Javoršek, a šli bodo še tudi drugi. Kajti drž. stan. kom, je v prvi vrsti zato, da ščiti ubožne sloje, ker bogati se že lahko sami.
Jlaša društva.
d Odbor SKSZ danes zvečer nima se" je. Prihodnja seja se naznani v časopisju*
*	d Osrednji odbor SDZ iraa v soboto
14. maja ob pol 14. uri v pisarni Slov. krščanske soc, zveze, Ljudski dom II. nadstr., važno sejo. Gre za 4važna vprašanja in je navzočnost vseh nujno potrebna. — Predsednik.
d Fantje in možje iz lesfeevške dekanije, na binkoštno nedeljo vsi v št. Jernej! Slov. kršč. soc. zveza vam priredi tam dvodneven izobraževalni tečaj. Spored tega, za vas vse velevažnega tečaja dobite pri svojih župnih uradih in orlovskih odsekih, natisnjenega imate pa tudi v »Domoljubu«. Pridite v št. Jernej v nedeljo zjutraj, tako da se boste mogli udeležiti skupne sv. maše in slovesnega pohoda v društveno dvorano! Pustite ta dan vse druge prireditve in se udeležite tečaja, ki je za vaše nadaljno delovanje v društvih velikanske važnosti! ,
d Koncert s pestrim programom priredi dne
15. in 16. maja (obakrat ob 3. popoldne) v št. Vidu nad Ljubljano glasbeni odsek Razora pod vodstvom g. Hybaška. Čisti dobiček se porabi za nabavo novih instrumentov. Vabimo vso katoliško
inteligenco in tovariSe Razoraie drugih mest __
prijatelje mladine in prosvete! — Bog živi!
Službe iščejo: 1 pisarniška moč s prakso, 2 strojna ključavničaria. I krojaški pomočnik. Poizve se v pisarni JSZ, Stari trg št. 2.
V	službo se sprejme pod ugodnimi pogoji hlapec h konju v Karlovcu. Poizve se v "risarni JSZ, Stari trg št. 2,
Iz organizacli.
!. Strok. Zveza.
Okrožje JSZ Ljubljana. V četrtek, 12. t. m. ob pol 8. uri zvečer se vrši seja zgoraj omenjenega okrožja v spodnjih prostorih prvega ljubljanskega delavskega konsum-nega društva na Kongresnem trgu- K tej seji, ki je organizatorično zelo važna, vabimo vse zaupnike in odbornike vseh skupin spadajočih pod okrožje JSZ Ljubljana, Ker gre tudi za velevažno statistiko, je vsaka skupina pod vsakimi pogoji dolžna, da pošlje svojega zastopnika, ki bo natančno lahko poročal o stanju in delovanju svoje skupine.
Skupinam, zvezam in zaupnikom Jugoslovanske strokovne zveze. Spomenice, članke, probleme, obširnejša poročila, ki jih zajemljejo, morejo brati vsi prizadeti v »Naši Moči«, katero ima pri vsaki skupim nekaj članov naročenih. Vsebina »Naše Moči« od 10. t. m. je ta; 1. Uvodnik: V čem je trajna moč naših organizacij? 2. Zadružna zavest. 3. Delavska mladina. Stališče Jugoslovanske strokovne zveze z ozirom na strokovno in splošno izbraže-valno šolanje obrtnega in industrijskega naraščaja. 4. Zv^za tobačnega delavstva: Zadeva vdov in sirot. 5. Zveza kmetskih delavcev; Zemlja in zemljiški delavci. 6. Zveza trgovskih nastavljencev:	Trgovski
nastavljenci in nedeljski počitek. 7, Mednarodna krščanska strokovna zveza: Kongres nizozemskih kršč. strok, organizacij. Mednarodni kongres kmetskih delavcev v Kobjencu. 8. Zveza služkinj. 9. Kulturne vesti. 10. Domače vesti.
Moste—Selo, V našem kraju je pred vojno obstojala krajevna organizacija Jug. Strokovne Zveze, ki se je prav lepo razvijala. Med vojno in po vojni pa je delo zastalo. Ker pa je organizacija posebno za delavstvo neizmerne važnosti, hočemo to krajevno organizacijo obnoviti. Na bin-koštni ponedeljek se bo v ta namen vršil sestanek vseh katoliško mislečih delavcev in delavk. Poročal bo urednik Kremžar, Na sestanek, ki se vrši v Ljudskem domu, vabimo vse zavedne somišljenike in somišljenice, in prepričani smo, da se z ozirom na izredno važnost sestanka v naj-večjem številu udeleže. Bog živi!
Utafesr.
Guštanj. Silno grize socialiste in komuniste naše vseskozi posrečeno slavlje t. maja. Komunistično društvo »Svoboda« sicer veliko napoveduje in obeta svojim tovarišem, kakšen nadomestek bodo imeli za prvi maj na binkoštni ponedeljek v Kotljah. Odkrito povemo, da vam privoščimo vseskozi srečo; ampak prepovemo si pa ostudne klevete in skoraj blasfemično sramotenje naše procesije, ki smo jo imeli na I. maja. Vemo sicer, da se med socialisti nahaja dosti surovin in umsko zaostalih prenesti, a da morejo socialisti takšno neumnost, s kakršno že sem od 1. maja. pitajo gotovi socialisti svoje tovariše in zbadajo naše delavce, češ, da so šli »ta črni hudiči« prosit za točo k sv. Križu, da so »uči-Ji Mater božjo plesati« — ter da tako godljo še verjamejo, za tako »prebrisane« pa še nismo imeli gotovih sedrugov. Zato tudi razumemo, da verjamejo »sodrugi« čenčam, ki jih neki »prebrisan« sedrug trosi na račun JSZ, češ, da so naši odborniki za 12 urni delavnik. Stvar je preneumna! Na laž in na surovost imate že zdavnaj patent
—	in mi vam na to pot ne bomo sledili, radi vam prepustimo žalostno prvenstvo v tej stroki še naprej! Vodstvo jeklarne pa opozarjamo, da naj napravi mir slovenskim delavcem v jeklarni.
TebaCni delaoec.
TOB, VPOKOJENCI IN VPOKOJENKE!
V	petek, dne 13. t. m,, ob 3. uri popoldne se vrši izredni občni zbor zveze tobačnih vpokojencev v mali dvorani Ljudskega doma. K zanesljivi udeležbi vabi odbor.
Slsilltinla.
Strokovni shod služkinj. V ponedeljek
15,	t. m, cb po 5. uri popoldne se vrši v Ljudskem domu v mali dvorani strokovni shod služkinj. Shod je važen; zato se ga naj udeleže vse služkinje brez izjeme, ki žele same sebi dobro.
TraoiisfeJ in zasebni nastanjene!.
Danes ob pol 8 zvečer se vrši seja Zveze trgov, in priv. nameščencev v društvenih prostorih, Stan trg št. 2. Prosim, da se vsi odborniki točno in sigurno udeleže. —r Nadalje opozarjamo vse trgovske nastavljence in zasebne uradnike, da poročajo, če žele pojasnil o odpovedi služb v slučaju, da želi kdo službo, ali da je komu znana prosta služba, radi plače, kršenje osemurnega delavnika, sploh vse, kar bi se krivičnega godilo, na naslov: Zveza trg. in priv. nameščencev, Ljubljana. Stari trd 2/1,
Ako želi kdo kakšna pojasnila, naj poseti dru* štveno pisarno na Starem trgu št. 2 od 18, do
19. ure.
d •
ŽslezniSar.
»Needinost med železničarji« in »Načela«. Na moj članek »Needinost mde železničarji« v št. 95 »Novega časa« je skušal nekdo v št. 18 »Jugoslovanskega železničarja« odgovoriti, vendar me njegov odgovor, ki je pravzaprav samo zabavljan-e in zavijanje, ni niti presenetil, kaj še zadovoljil. če misli g. člankar, da je s tem, da drugim očita nekaj, kar sam dela, že tudi dokazal nasprotniku enaka dejanja, se jako moti. Zaraditega padejo očitki, da hoče »gospod« (prosim! gospod v narekovaju!) od »Prometne zveze« v »kalnem ri" bariti« (običajna fraza, kadar se ne ve nič natančnega povedati), da »prevrača kozle«, da v »zmedenosti pride do pametne trditve«, da je hotel z onim člankom samo agitirati, da spravi vse železničarje, ki »trumoma« (včasih ste trdili, da nas sploh nič ni, seaaj pa vidite kar cele trume) izstopajo iz »Prometne zveze« itd,, na njega samega nazaj. Svetujem mu, da še enkrat prebere dotični članek v »Novem Času« in sicer temeljiteje nego zadnjič. Zabavljanje, zavijanje, podtikovanje naj opusti, ker s temi nepoštenimi sredstvi ne bo pobil dejstev, katera sem navedel za posamezne trditve. Torej le »pošteno in odkrito, ne oziraje se na levo in desno« kakor je vaša navada.	Železničar,
Presrečni železničarji. Mogoče se bode zopet kdo oglasil pri Z, j. ž., češ da je »Prometna zveza« »proti državna« organizacija« ■ J .zc?Ppt kritikuje razmere, kakršne so na južm železnici._ Seveda, najbolj patriotično hi bilo, da smo tiho in elpo klonimo glavo pod sekiro sistema, kakršen se vpeljava na južni m državni železnici. »Državotvorni element« JP }	takrat,	ako bi bili organizirani
7 r- k ž;j ker potem bi se upravam ne bilo treba batu da se pometejo oni, ki hočejo pometati z železniškimi uslužbenci. Javnost naj ve, za kaj nam gre. Vedno se je trdilo in tildi drugim državam je znano, da ga ni zvestejšega m boij zanesljivega, kot je slovenski železničar. Dokazov za to je dosti in slovenski železničar je lahko ponosen na svoje vrline, od katerih ima korist samo uprava in javnost. Ponosen je lahko slovenski železničar na svoja vrline, a ponosen ne more biti na voditelje svoje uprave. Sistem, kakršnega so začeli vpeljavati voditelji naše uprave proti svojim uslužbencem, je »pod psom«, in kaj kmalu se zna zgooiti,_ da. bodo začeli od svojih uslužbencev pobirati prisilne doneske za popravilo kolodvorov m železniških prog. D* Ig temu res tako, povzamemo lahko iz službenega lista, v katerem se grozi železniškim uslužbencem! da bodo primorani plačati vse poškodbe, katere bi sc pripetile pri izvrševanju njih službe, lorej premikači pri premikanju, ako se polomi železniški voz, sprevodnik, ki bi se mu utrgala zavora, ker je vršil svojo dolžnost, progar zopet, ako bi se mu pri delu na progi zlomil kramp, in kurjač, kateri bi pri mazanju stroja zakrivil, da se pokvari stroj, ker mu je železniška uprava dala premalo in preslabega mazila na razpolago, za vse to naj bi po smislu službenega lista plačali železničarji, katerim uprava pri vsaki priložnosti utrguje njih službene prejemke, in ako ne bi zadostovala plača, potem naj bi zastavil železnici svojo lačno družino šestih, osmih ali še več otrok. Ako pa kdo malo pogleda obleko železničarjev, si mora takoj predstavljati, da se nahaja kje v Albaniji. Eden je oblečen tako, drugi zopet drugače. Kape železničarjev, drnca uniforma in znaki je prava zmešnjava, za katero se pa železniška uprava ne briga in glavno je, da se bo na uslužbence vplivalo, da si naj, ako že ni mogoče cele uniforme, vsaj kape kupijo sami, katera stane 180 do 200 K, in na ta način uslužbenci z lepo novo kapo pokrijejo svojo glavo in pa žalostne razmere železniških uprav. Železniške uprave, katere znajo uslužbencem pošiljati samo odredbe, naj pošljejo raje železniškemu stanu primerne uniforme in naj vsaj v tem smislu vodilni gospodje uprav pokažejo zmožnosti za ta mesta, za katera so odgovorni.
Iffn&ar.	~
Svetinje, V Svetinjah je na binkoštni ponedeljek viničarski shod po maši pred cerkvijo. Govori poročevalec iz Maribora. Viničarji« katerim je za rešitev svojega bednega stanja, vsi na shod, ker samo zabavljati ne kaže, ampak v resnici je viničarjem potreba enotno nastopiti, če hočemo, da bomo kaj dosegli. Torej na svidenje na shodu.
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Česa«,
Tiska tagoeiovansk« tiskarna v Ljubljani
Togama	Barva	vsakovrstno blago.
Jos. reich r:;^:2r
Ljubljana, Poljanski nasip 4.
Podružnica; Keenturgova ul. 4.
paatnlca In aroloa
Podružnica; Maribor Novo mesto Kcčcvje Gosposka ui. 38. Blavni trg. Stov. 38.
Oradbeno podjetja
Ing. Dukii
LJUBLJANA, Resljeva cesta B.
aa priporoča za vsa v io atroko spadajoča dala.