-----    175    -----
Zgodovina vožnje po Misisipiju.
Neka knjiga, ki je nedavno izšla v Zjedinjenih državah, podaja med drugim nekaj precej zanimivih podatkov o vožnji po iMisisipiju. Takole približno govori:
Z vožnjo se je pričalo pri New Orleansu, Še predno se je kupčija popolnoma razvila ob srednjem delu reke,
Poučni in zabavni del.
povspela se je v kupčiji ob jednem tudi reka Ohio. Do leta 1778, tudi ta reka ni posebno posredovala kupčije, toda pozneje je nastala redna kupčija v zvezi s spodnjim delom Misisipijevim. Mesto Pitsburg je postalo glasovito kupčijsko mesto. Leta 1811. iztesali so tu parnik, kateri je taisto leto prvič potoval in sicer proti jugu. Parnik „Orleans" (tako se je namreč poslednji imenoval) je dospel do mesta Orleans 10. januvarja 1. 1812. V teku prihodnjih deset let so iztesali v Pitsburgu nič manj kakor 30 parnikov, ki so skupno tehtali 5689 ton. Prvi parnik ki so ga delali v Louisville je bil dokončan 1. 1815. in je dobil ime „Kentucky«. L. 1818. naredili so v Cinci-nati štiri parnike, v Luisville štiri, v Pitsburgu pet in v Wheelingu jednega. Od 1. 1820. do časa, ko je nastala meščanska vojska, se je kupčija s pomočjo ladij močno razvila. Na vrhunec svojega blagostanja pa je dospela od 1. 1840. do 1. 1859. Tedaj je bila dežela že precej obljudena, železnice pa niso imele še tedaj taiste vrednosti, katero imajo sedaj.
Trgovcu Lac ledu je mesto St. Louis jako dopadlo, ker se mu je zdelo ugodno za kupčijo s kožami. Zategadelj se je pozneje naselil v tem mestu. Statistika v teku šestnajst let pred 1. 1805. poroča, da je vredn- kož, katere so tu nabirali, znašala vsako leto do tri tisoč sedemsto in petdeset dolarjev. Mesto St. Louis štelo je tedaj okoli 1500 duš. Polovica prebivalstvu pečala se je med letom z lovom na živali, od katerih so pričakovali kože. L. 1810. štelo je mesto 1600 duš, 1. 1830/5852, 1. 1840. 16 469. Prvi parnik „Antifope" je na svojem preiskovanju reke Misisipija priplaval v to mesto 1. 1817. Leta 1845. zbralo se je osem meščanov, da poročajo o kupčijskem stanji mesta St. Louis. Med drugim omenjajo, da se je ustavilo 1. 1845. v st. louiški luki 2050 parnikov, s skupno težo 358.045 ton in 3640 čolnov. Iz med teh parnikov prišlo je 250 iz New Orleansa, 406 iz raznih postaj ob rekah Ohio in Tenesi, 298 iz postaj lilinoisovih, 643 iz postaj Misisipijevih, ladije „Altonske preme", tako tudi 740 iz postaj ob Misouriju in 204 u druzih reških postaj.
Prvi parnik, ki je preplaval gornji del Misisipija do trdnjave Fort-Snelling se je imenoval „Virginija". Ta je prišel do Fort-Snellinga začetkom maja 1. 1813. Od 1. 1823. do 1844. vozila sta tako daleč samo dva ali k večjem trije parniki, ki so plavali po gornjem Misisipiju, prinašali so živež indijanskim kupčevalcem in vojakom, ki so stanovali v Fort-Snellingu. Iz tega se razvidi, da so bili parniki velike koristi, kajti čolni so potrebovali navadno 60 dnij od St. Louisa do Fort-Snellinga.
L. 1844. se je dežela v prebivalstvu zdatno pomnožila, tako, da so ustanovili redno vožnjo s parniki. Prvi parnik, ki se je rabil v ta namen, je bil „Otte", kateri je vozil med St. Louisom in St. Paulom. L. 1851. vozili so že tuji parniki proti Minnesoti, prihodnje leto je neki drug parnik že redno vozil. L. 1853. je bila kupčija že tako močno razvita, da so rabili poprečno jeden parnik na dan.                                                      »Am. Slov.**