Vodena vizualizacija za otroke v razredu Lea Svatina Janžič, profesorica razrednega pouka in magistrica menedžmenta vseživljenjskega izobraževanja, Osnovna šola Dušana Flisa Hoče V sodobnem svetu, kjer se življenjski tempo stopnjuje, so naši otroci izpostavljeni različnim obremenitvam kot tudi stresnim situacijam na dnevni bazi. Pri svojem delu opažamo, da se otroci ob hitrem tempu, različnih zahtevah šole in dodatnih aktivnostih ne znajo spo- padati s stresnimi situacijami na pravilne načine. Nekateri zapadejo celo v nervozo. Zato jih je potrebno naučiti tehnik umirjanja in sproščenega dihanja, ki jim bodo koristile tudi kasneje v življenju. V svoji praksi zato uporabljamo različne dejavnosti za boljše počutje in spopadanje s stresom. Otroci s takšnim znanjem pridobijo tudi na samopodobi in zaupan- ju vase. V prispevku je podrobneje predstavljena tehnika vodene vizualizacije, ki je najpo- gosteje uporabljena v prvem in drugem triletju, v podaljšanem bivanju, jutranjem varstvu, na gibalnih delavnicah, pri urah športne vzgoje ter interesni dejavnosti. 1 Uvod jazu. Pomaga nam, da odkrijemo, kdo smo, in V današnjem svetu imajo tudi otroci skrbi, celo se sprejmemo ter lažje sprejemamo ljudi in svet najmlajši. Poln šolski urnik obveznosti, naloge, okrog nas (Frencl Žvanut 2017). priganjanje staršev k učenju, stremljenje k odlič- nim ocenam, odgovornost, izvenšolske dejavno- Pri vodeni vizualizaciji se sproščamo brez fizič- sti, utrujenost, konflikti v družini in težave z vr- ne aktivnosti. Ko umirimo možgane, posledično stniki so najpogostejši stresorji, ki preplavijo naše umirimo telo. Pomembno je, da se skoncentrira- otroke in mladostnike. Vse zgoraj naštete in še mo, se poglobimo in si pripovedovanje pravljice, katere druge situacije lahko na otroka delujejo ki jo vodja bere, slikovito predstavljamo. Ključ za negativno, simptome pa opazimo na čustvenem, pomiritev in ustvarjanje pozitivnih občutkov v te- vedenjskem in telesnem nivoju. Z uporabo tehnik lesu so pomirjujoče in prijetne slike v naravi, npr. sproščanja se lahko naučimo učinkovitega spo- morje, travnik, gozd. Veliko vlogo ima pripovedo- prijemanja s stresom in pravilnih načinov reše- valec in njegov način branja zgodb ter umirjen vanja situacij, ki nas doletijo. Dejavnosti za boljše glas (Srebot in Menih 1994). počutje nas vodijo v umirjeno dihanje, sproščeno vedenje, pozitivno naravnanost in občutek, da Ura sproščanja v razredu poteka lahkotno in za- smo kos vsakdanjim nalogam. želeno. Otroci jo zelo radi izvajajo in je nikoli ne iz- pustijo. Velikokrat jo želijo izvesti večkrat na teden. Z učenjem tehnik sproščanja otrokom omogoči- Ura vodene vizualizacije, ki so jo poimenovali »Vdih mo samostojno spopadanje s stresom in jih na- in izdih – zmorem sam«, poteka samostojno z nji- učimo samopomoči ob različnih situacijah. Cilji hove strani. Najprej smo na začetku leta v oddel- učenja vizualizacije so najti pot v lastno notra- ku podaljšanega bivanja spoznavali metode diha- njost, se telesno in umsko umiriti, poiskati mir v nja in tehnike sproščanja, nato smo se odločili, da duši, se sprostiti, iskati samega sebe, raziskovati bomo celo šolsko leto izvajali eno uro vizualizacije lastno globino, globoko dihati, prisluhniti notra- na teden. Četrto- in petošolci ugotavljajo, da jih v njosti in se srečati z nezavednimi deli sebe. Vsi ti stres ženejo pehanje za ocenami in prenatrpan ur- cilji pripomorejo k posameznikovi duhovni rasti nik, zato so jim tehnike sproščanja že v štartu bile in samospoznavanju. S tem pa krepimo samo- všeč in so kaj hitro spoznali pozitivne učinke. Poto- zavedanje in samopodobo, postajamo močnejši, vanje v domišljijo si že izmišljajo tudi sami, tako je lažje pretakamo čustva v telesu in jih usmerjamo nastala mini zbirka domišljijskih pravljic 4. b razre- navzven, prav tako krepimo nadzor nad svojo raz- da. Redna praksa petkovih uric za sproščanje nam burkano notranjostjo ter se lažje spopadamo z omogoča lažje spopadanje s stresom in nas pelje zunanjim svetom. na potovanje v našo notranjost, nam prinaša mir S pomočjo vizualizacije odkrivamo lastna občutja, in sproščenost. misli in doživljanje določenih situacij, dogodkov ter doseganje ciljev ali posameznih faz do cilja. 2 Stres Predvsem raziskujemo in pridobivamo informa- Stres je v slovarju slovenskega knjižnega jezika cije o tem, če misli ustrezajo našemu resničnemu opisan kot odziv organizma na škodljive zunanje 41 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO vplive in je stalnica v našem življenju. Ne moremo 2.1 Simptomi stresa se mu izogniti, vseeno pa je tisti, ki nam pomaga Stresni simptomi so pogosto prepleteni. Pomemb- preživeti. Vsakodnevno govorimo o negativnem no je, da jih poiščemo na vseh ravneh in se jih zave- stresu, ki traja dlje časa in lahko vodi v različne te- damo. Le tako jih lahko z ustreznimi načini zmanj- žave. Kako doživljamo stres, je odvisno od vsakega šamo. Slika Simptomi stresa prikazuje prepletanje posameznika. To je odvisno od osebnosti, starosti, sklopov simptomov stresa. Na sliki vidimo simpto- izkušenj, vrednot, prepričanj in okoliščin, v katerih me stresa v mislih in čustvih, telesne simptome in se pojavi. Največkrat pa je na preizkušnji doživlja- simptome s spremenjenim vedenjem. Sklopi so nje naših lastnih zahtev in zahtev okolja ter naša prikazani kot trije krogi, ki se med seboj prepletajo sposobnost reševanja problemov (Jeriček 2011). in vplivajo drug na drugega (Jeriček 2011). MISLI TELO Tega ne zmorem. potne in mrzle dlani To je grozno, kar se pospešen utrip srca mi dogaja. glavobol Vsi pritiskajo name. prebavne motnje Težko mi je. izpuščaji Slabo se počutim. slabost Zmešalo se mi bo. ČUSTVA zakrčene mišice Preveč je vsega. potrtost težave z dihanjem napetost jeza pretirana občutljivost razdražljivost prepirljivost VEDENJE pomanjkanje volje neorganiziranost jokavost Simptomi stresa težave s spanjem težave s pozornostjo https://skei.si/uploads/skei2/public/_ custom/SKEI20stres20izgoreva- nje202016.pdf Znani so tudi učinki stresa na naše telo, počutje ter obnašanje, ki so predstavljeni v spodnji tabeli: Običajni učinki stresa ... ... na naše telo ... na naše počutje ... na naše obnašanje tesnoba, glavobol, mišični krči, bolečine nemir, bolečina v prsih, strah, prenajedanje ali anoreksija utrujenost, izbruhi jeze slabša motivacija, manjši libido, odvisnost od drog, alkohola, slabša zbranost, nikotina slabost, jeza, odsotnost, apatija, nespečnost, malodušje razdražljivost, prekomerno potenje žalost, depresija Učniki stresa na telo https://med.over.net/clanek/odgovor-nasega-telesauma-na-stres/ 42 Didakta 2.2 Otroci in stres strah in stres. Razvija se pozitivna samopodoba, Beseda stres pomeni nenavaden telesni, duševni ustvarjalnost, samoizražanje, vztrajnost, hkrati pa ali umski napor, ki zahteva napor vseh fizičnih in se krepijo medosebni odnosi. Otroke je potrebno psihičnih sposobnosti, da ga obvladamo. Večina v ta svet popeljati spontano z igro, glasbo, nežno mehanizmov, ki nam omogočajo primerno re- besedo in prijetnim okoljem. S tem jih osvobo- akcijo v stresnih situacijah, poteka podzavestno dimo strahov, približamo jim tišino, naučimo jih in samodejno. Na ta način pa ne sprostimo na- zaupati vase, izražati svoja hotenja ter občutenja, kopičene energije. Otroci so vsak dan podvrženi njihove misli pa usmerimo na prijetne dogodke, velikemu številu stresnih faktorjev, kot so hrup, ki se dogajajo okrog njih (Napret 2012). promet, prevelika količina podatkov, vizualnih vti- sov ter sprememb okolja. Če je otrok predolgo v 3.2 Priprava in dihanje takem okolju, lahko pride do stanja stalne živčne Pred sproščanjem se ustrezno pripravimo, sicer in telesne napetosti. Tak otrok običajno slabše spi, želenega rezultata ne bomo dosegli. Poskrbeti se ne more koncentrirati, postane bolj občutljiv, je potrebno za mir v okolici. Izberemo primeren zmanjša se mu telesna odpornost, začne mu pri- prostor, ki ga zatemnimo. Prižgemo svečke za lep, manjkovati življenjske energije. Lahko se zgodi, dišeč in sproščujoč ambient. Otroci naj ležijo na da telo več ne loči med različnimi nevarnimi ali tleh. Položaj naj izberejo sami, saj jim mora biti nenevarnimi impulzi iz okolja; otroka zato vsaka predvsem udobno. Z drugimi otroki se ne dotika- malenkost razburi (Goručan 2016). jo, predvsem naj imajo dovolj prostora okoli sebe. 3 Sproščanje Za vaje umirjanja je najbolj pomembno pravilno Kaj je sprostitev? Najprej pomislimo na počitek, dihanje. Med vajami se diha skozi nos in izdihuje ko odmislimo skrbi in težave ter preprosto uži- skozi usta. Dihanje se upočasni, kar pomeni, da se vamo. Naše misli so usmerjene na prijetne stva- organizem sprošča. Nekaj minut dihamo počasi ri, ki nas osrečujejo in napolnijo z novo energijo. in ugotavljamo, če imamo prehodne vse dihalne Tudi otroci imajo svoje skrbi in doživljajo stres na poti. Na začetku je dihanje plitvo, nato se poglobi. vsakem koraku, tako v šoli kot doma. Zato je tudi Oči se zaprejo. sprostitev zanje zelo dobrodošla, če ne že nuj- na. Sprostitev je opredeljena kot naravno stanje 4 Vizualizacija duha in telesa brez potrebe po fizični ali psihični Vizualizacija je sprostitvena tehnika, ki sprosti naš napetosti. Počitek in sprostitev ne pomenita isto. um in telo, umiri misli in zmanjša napetost. Pri iz- Za sprostitev je potrebno nekaj narediti, zato se vajanju vizualizacije vključimo našo domišljijo, čuti tukaj sprašujemo, kako otroke naučiti prepoznati, pa so usmerjeni v jasno predstavljanje nekih po- kdaj je telo mirno in sproščeno ter kdaj temu ni dob. Omenjena tehnika nam pomaga, da se po- tako. Pri sprostitvi se soočimo z našimi čustvi in vežemo na nezavedni in zavedni ravni. Umu in mi- njihovim vplivom na naše telo. Zato otroke lah- slim omogočimo, da usmerijo telo proti pozitivnim ko peljemo v svet sprostitve s pripovedovanjem odzivom (5 najboljših tehnik sproščanja, b. d.). zgodb, ki ustvarjajo domišljijsko čutne predstave sproščenega telesa (Napret 2012). Vizualizacijo z drugim izrazom označujemo kot duhovno poglobitev v nas same. Dokazano spod- 3.1 Pomen sproščanja buja delovanje možganov oziroma desne mož- Biti sproščen pomeni predvsem umiriti se, si za- ganske polovice, kjer imamo center za ustvarjal- mišljati kaj lepega, zaspati, se igrati ali se spreha- nost in čustva. Od tam pošilja dražljaje preko mo- jati v naravi. To so pogledi otrok, ki jim otroštvo žganske skorje v hormonski in avtonomni živčni predstavlja najbolj neskrbno, svobodno in igrivo sistem. Ta tehnika nam omogoča prehod v stanje obdobje. Da pa lahko otroci takšno življenje živi- globokega psihofizičnega miru, v duhovno in te- jo, jih je potrebno sproščanja naučiti. To znanje je lesno sprostitev. naložba v njihov osebnostni razvoj, saj jim okolje, v katerem živijo, pogosto ne daje dovolj možnosti Pomembno je, da verjamemo v zdravilno moč za predelavo vtisov, ki so jih ustvarili čez dan (Na- naših misli ter v pozitiven učinek naših ravnanj. pret 2012). Misli so tiste, ki realnost povezujejo s sanjami in željami. Vizualizacija nam je dana z rojstvom, ško- Sprostitev otroku pomaga spoznavati, poslu- da pa je, da smo se ji kot odrasli odpovedali, saj šati in izražati svoja notranja čustva, kakor tudi bi lahko bila pomemben dejavnik za uresničitev spoznavati svoje telo. Pozitiven vpliv sprostitve naših ciljev. Tehnika, pri kateri uporabljamo spo- se kaže na kognitivni, čustveni in socialni ravni. sobnost predstavljanja, nam pomaga obvladovati Pomiri se mišični in živčni sistem, krepi imunski stres, izrabiti potenciale, ki so skriti v naši notra- in spi se lažje. Sprošča se um, izboljšajo se kon- njosti, prav tako pa dokazano spodbuja telesne centracija, spomin in pozornost, zmanjšata pa se procese samozdravljenja (Smiljanič, b. d.). 43 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Vizualizacija pomeni slikovno predstavljanje z no- 4.1 Sprostitev z domišljijskim potovanjem – pod- tranjim očesom. Z njim si v možganih predstavlja- pora s pravljicami mo slike ali prizore. Avtorici Menih in Srebot nava- jata, da je sodobna psihologija dokazala, da prijetni Potek učne ure prizori, ki so lahko realni ali ustvarjeni v možganih, Učna ura mora biti zgrajena tako, da otroke pri- v našem telesu spodbudijo pozitivna in prijetna vede od nemira k miru. Osnovni pogoj za tišino in občutja. Naše telo umirijo v 10 minutah (Menih in mir pri uri je, da otroci zaznajo razumevanje in glo- Srebot 1994). bok mir ter sproščenost tistega, ki vodi uro. Otroci se trudijo, da bi vadili zbrano in po vajah sproščeno Mildred Masheder, bivša predavateljica na london- obležijo, želijo si sproščanja. Velikokrat želijo ostati ski univerzi, ki je kar 40 let raziskovala otroško nara- v svetu domišljije in v svojem mirnem telesu, zato vo, je dejala, da duševne slike otroku predstavimo se jim po navadi ne mudi odpreti oči in vstati. Z zato, da ga za nekaj trenutkov odpeljemo »iz njega zbranostjo dokazujejo, da so našli pot do svoje no- samega«. Zato je za otroke primerna vodena vizu- tranjosti. alizacija, kjer nekdo vodi otroke na pot domišljije in jih pripelje tudi nazaj. Vsakemu otroku dopusti- Prve tri učne ure v podaljšanem bivanju s četrto- mo, da si izmisli in zgradi lasten svet in prostor, ki je in petošolci potekajo v duhu učenja, kako se ura zanj nekaj posebnega in kamor se vrača, kadar mu izvaja. Najprej se naučimo dihalnih tehnik, sprosti- je hudo. Po njenem mnenju vodene vizualizacije tve telesa in poteka sproščanja telesa od glave do spodbujajo ustvarjalnost in domišljijo. pet. V prvem delu učne ure se učenci pripravijo na sproščanje tako, da se udobno namestijo na blazi- Kot pravita Menih in Srebot (1994), je pred začet- ne na tleh. Vsak ima dovolj prostora za svoj lasten, kom vizualizacije pomembno, da se otrok sprosti udoben položaj. Sledi branje domišljijske zgodbe, z dihanjem. Prav tako je pomembno, da nas nihče počasi in nežno. V tem delu učenci ležijo na tleh in ne moti, da je v bližini in v prostoru mir in tišina. imajo zaprte oči. Zbrano poslušajo pripovedoval- Otrok si bo tako lažje predstavljal domišljijske pri- ca in v mislih odpotujejo v daljne dežele. Nekateri zore. Pri prvih vizualizacijah si izmislimo preprost celo zaspijo. pojem in tudi vprašanja, s katerimi pomagamo otroku ustvarjati svoj domišljijski svet. Dobro je, da Drugi del ure poteka na tleh v domišljijskem po- so pojmi otroku blizu, npr. iz narave ali živalskega tovanju. sveta. Šele ko otroci usvojijo vizualizacijo pojmov, lahko nadaljujemo z daljšimi besedili. Pomemben Tretji del ure je priklic učencev nazaj v realnost, je tudi glas bralca, ki mora biti pomirjujoč in ne- kar mora potekati počasi in mirno. V domišljiji jih žen. Prijetno branje, ki poteka počasi, s posamezni- vodimo nazaj v razred ter jih nežno pripravimo na mi premori, da se otroci lahko vživijo v besedilo in obuditev telesa iz globokega transa, v katerega so podoživljajo dogajanje, pripomore k intenzivnemu padli. Na koncu je pomembno, da učenci o svojih potovanju v lastni notranji svet. izkušnjah govorijo, tako se lahko pripovedovalec oziroma učitelj še bolje pripravi na naslednjo uro Otroka moramo postopno uvajati v tak način spro- sproščanja. Skozi celotno uro jih učitelji vodijo več- stitve, drugače namen ne bo dosežen. Temo in krat, da usvojijo zaporedje. zahtevnost zgodbe prilagajamo starosti ter razvoj- ni stopnji otrok. Slednji se znajo odlično preleviti v Učenci zelo hitro usvojijo potek ure in jo zaradi pravljične junake, si v svoji domišljiji odlično pred- pozitivnih izkušenj želijo velikokrat ponoviti. Ker stavljajo, slišijo, vonjajo in občutijo vse podrobnosti so učenci v četrtem in petem razredu že zelo sa- zgodbe. Ko otroci zaprejo oči in jih zunaj nihče in mostojni, izberemo vodjo kar med njimi. Druge nič ne moti, se resnično sprostijo in umirijo. zaposlimo s pisanjem domišljijskih zgodb. Nasle- dnjo uro sproščanja učenci pripravijo sami. Njihova Napotki za izvajanje vodene vizualizacije: učna ura se imenuje »Vdih in izdih – zmorem sam« • Otroci naj imajo dovolj časa za izgraditev svoje in je na urniku ob petkih. miselne podobe. • Če podob ne ustvarijo, ni s tem nič narobe. Naj Izkustvena praksa le sproščeno ležijo, morda jim uspe naslednjič. Učenci so po preteku prvega uvajalnega meseca • Prav tako ni nič narobe, če zaspijo. sami pripravili uro sproščanja v podaljšanem biva- • Če so pred izvedbo vizualizacije nemirni, jih nju. Najprej so pripravili prostor, kjer so umaknili umirite s počasnim, globokim dihanjem. mize in stole na stran ter na sredino učilnice pri- • Z večkratnim izvajanjem se bodo otroci prej in nesli blazine, ki so si jih izposodili v gibalnici. Zate- lažje pomirili (Rutar 2016). mnili so žaluzije ter prižgali svečko in dišeče palčke 44 Didakta Sproščanje v krogu Dihalne vaje na sredini prostora. Na računalniku so prižgali tiho, drane Schmidt. Nato smo se lotili pisanja zgodb še sproščujočo glasbo, poiskali so glasbo za medita- mi. Učenci so uporabili svojo domišljijo in nas lepo cijo, ki ima 528 Hz in dokazano odpira srčno čakro. presenetili z zanimivimi kratkimi domišljijskimi V uvajalnem času sem jim prebirala različne vizua- potovanji. Nato so se dogovorili, katera od zgodb lizacijske pravljice ter jih predvajala na Youtube ka- jim je najbolj blizu, da bi jo v prvi uri sproščanja nalu. Predelali smo knjigi Relax kids avtorice Mar- tudi prebrali. Izbrali so vodjo, ki zna mirno in te- nete Viegas ter Igre sanj Cvetke Rutar, prav tako koče brati, ter se dogovorili za izmenjavo bralca in smo prebrali priročnik Vodena vizualizacija Go- zgodb v vsaki naslednji uri, ki jo bodo še pripravili. 45 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Ko so imeli učilnico lepo pripravljeno, so se poma- in pozabili na tegobe tistega dne. Vsako izkustvo knili na blazine. Vsak si je poiskal svoj prostor in je bilo individualno, vsi tudi niso želeli govoriti o se udobno namestil. Eni so ležali na trebuhu, dru- njem. Zagotovo pa jim je prineslo sprostitev tele- gi na hrbtu ali boku, vsekakor pa so si izbrali sebi sa in uma po napornem dnevu v šoli. najbolj priljubljen položaj. Ko so se umirili in zaprli oči, je vodja začel z dihalnimi vajami, ki smo se jih Analiza že predhodno naučili v uvajalnem obdobju. Z di- Sproščanje v obliki vodene vizualizacije je pote- hanjem smo sprostili telo, in sicer po vrsti, najprej kalo po ustaljeni praksi, ki smo si jo zamislili na prste na nogah, noge, kolena, boke, trebuh, prsni začetku šolskega leta. Ko so učenci usvojili korake koš, roke, komolce, dlani, prste na rokah, vrat ter in potek sproščanja, so vsakič zmogli več oziroma glavo. Učenčeva telesa so bila v sproščenem sta- je njihovo telo bilo prej pripravljeno na sprostitev. nju, zato je vodja lahko začel z domišljijskim poto- vanjem. Zgodba je bila srednje dolga in je učence V začetnih urah so nam delale preglavice dihalne peljala v naravo, na cvetoč travnik. Zgodbe otrok vaje, saj smo se morali vsi naučiti pravilno dihati, so bile zelo različne, zato je bila tudi izkušnja vsa- velikokrat se nam je vrtelo. Nato smo imeli težave kič drugačna. s sprostitvijo, ker nas telo ni ubogalo, v bistvu so nam misli švigale sem in tja, ter se nikakor niso Po zaključku branja so učenci ponovno sprošča- hotele umiriti. Z večkratnim ponavljanjem uric li telo z dihalnimi vajami, ampak v tem delu so z sproščanja smo urili naš um in telo, da se sprosti dihanjem prebudili speče okončine. Potovali so in odmakne od vsakdana. Seveda so nas na za- od glave, vratu, ramen, rok, dlani, prstov, prsne- četku motili tudi zunanji dejavniki, kot je hrup na ga koša, trebuha, bokov do nog, kolen, gležnjev, hodniku, zvonjenje zvonca, vpadi drugih učencev stopal in prstov na nogah ter jih počasi in nežno v razred, ampak brez teh izkušenj ne bi dodelali prebudili. Odprli so oči, ampak še niso vstali, saj poteka sprostitvene ure do potankosti in je prive- so morali nekaj trenutkov posvetiti tudi zbujanju dli do resnično izpolnjujoče izkušnje, kot jo ima- uma. Počasi so se postavili v sedeč položaj in si mo danes. Zgodbe, ki smo jih pisali, so postajale pomeli oči. V tišini so sedeli nekaj trenutkov, po- daljše in domišljijsko bogatejše. Peljale so nas ve- tem pa sem jih povprašala po občutkih in izku- dno dlje v notranjost. S tem pa smo naučili telo šnjah. Vsak učenec je imel svojo lepo potovanje, globoke sprostitve in odmika od različnih šolskih eni so celo zaspali. Vsi pa so se prepustili domišljiji dejavnikov. Primer pravljice za vodeno vizualizacijo (iz knjige Igre sanj, Cvetka Rutar) Drevo Umiri svoje dihanje. Počasi in globoko dihaj skozi nos. Zapri oči. Položi roki na trebuh in opazuj njegovo dviganje in spuščanje. V mislih pojdi na sprehod po travniku. Poletje je na vrhuncu. Sonce že dobro greje. Dobro si oglej travnik, katere trave rastejo, katere cvetlice, katere živali najdeš na tleh in na rastlinah, barve cvetov. Potem poglej naokrog. Tam v daljavi opaziš samotno drevo. Sprehodiš se do njega. Ko se mu približaš, opa- zuješ njegovo velikost in mogočnost. Usedeš se in nasloniš glavo na njegovo deblo. Njegova senca ti dobro dene. Pobožajo te glasovi ptic in rahlo gibanje krošnje v vetriču. Zapreš oči in počasi vdihuješ vonj poletja. Tvoje telo se ovije v zeleno svetlobo, ki se nazadnje zbere v tvojem srcu. Začuti jo. Začuti, kako zdravi tvoje srce in raztaplja žalost, ki morda leži v njem. In vse težke misli počasi odhajajo. Zdaj občutiš le še mir. S to spokojnostjo v srcu odideš in se vrneš domov. Zaveš se svojega telesa in prostora, v katerem si sedaj. Premakni se, lahko se pretegneš, in ko si pripravljen, odpri oči. 46 Didakta Po preteku dveh mesecev smo že obvladali izved- bo ure in naše telo je zahtevalo redno tedensko sprostitev, saj smo ga navadili na mirno obliko sproščanja. Učenci so se neizmerno veselili teh ur in poročali o boljšem počutju, večji samozavesti, manjši utrujenosti, predvsem pa o lažjem telesu ter boljšem premagovanju vsakdanjega stresa. Bili so čustveno bolj stabilni, bolj povezani med sabo, prav tako so povezali svoj um in telo v celoto ter se naučili tehnik za vse življenje. Poročali so, da tudi doma prakticirajo sproščanje ob glasbi; da jim slednja pomaga pri učenju. Namen je bil dosežen. Kot je rekla Marneta Viegas, so zgodbe čudovit način raziskovanja, učenja in zavedanja za otro- ke. Otroci se vanje z lahkoto vživijo ter odpotujejo Položaj male kobre na koncu v domišljijski svet. Raziskave kažejo, da zavestna meditacija pomirja um, povečuje kreativnost ter izboljša kognitivne in emocionalne veščine. Preko vodene vizualizacije otroci izboljšajo samozavest, zaupanje vase, zmanjšajo in lajšajo stres, napore ter nemir. Izvajanje tehnik sproščanja globoko učinkuje na umsko, čustveno in fizično blagosta- nje otrok. 5 Zaključek Odrasli in otroci smo dnevno podvrženi različnim stresnim dejavnikom. Če je stresa preveč, se ne počutimo dobro, nas je strah, smo napeti, razdra- žljivi, imamo težave s spanjem in koncentracijo. Zato v vsakodnevnem tempu nujno potrebuje- mo sprostitev, da harmonično uravnamo sebe in svoje življenje. Ko smo sproščeni, smo bolj polni energije in zmoremo več. Lažje se soočamo z vsa- kodnevnimi izzivi (Srebot in Menih 1996). Učenec bere domišljijsko zgodbo Otroci največ časa preživijo v šoli, zato jim šolske ob- veznosti in zahteve predstavljajo tudi največ stresa. Učitelj lahko prepreči ali vsaj omili tipične stresne situacije z ustvarjanjem sproščenega vzdušja v ra- zredu in s tehnikami sproščanja, ki jim bodo vsako- Viri in literatura Božič, U. (2021): Pravljična joga. Ljubljana: Mladinska knjiga. dnevno učinkovito pomagale na njihovi poti. Goručan, L. (2016): Pravljična joga. Ljubljana: Pedagoška fakulte- ta, UL - diplomsko delo. Jeriček, H. (2007): Ko učenca strese stres in kaj lahko pri tem na- Vizualizacija je le ena izmed tehnik, ki poleg spro- redi učitelj. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 1. natis. stitve učenca nauči tudi stvari, ki so lahko njegova Kramer, N. (2016): Joga v vrtcu. Koper: Pedagoška fakulteta, di- plomsko delo. orodja v vsakdanjem življenju, kot so fokus, kon- Napret, H. (2012): Predšolski otrok v svetu sprostitve. Koper: Peda- centracija, samokontrola, samozavest, samozave- goška fakulteta, diplomsko delo. Rutar, C. (2018): Igre sanj: fantazijska potovanja za odrasle in danje, vztrajnost, potrpežljivost idr. otroke z energijo hvaležnosti. Ljubljana: Založba Animayush. Rutar, C. (2017): Dragi starši: s čuječnostjo do harmonije odnosov. Ljubljana: Založba Animayush. Tudi pri lastnem izvajanju vizualizacije z učenci v Rutar, C. (2016): Jaz: poti do čustvene razbremenitve in kvalite- razredu so se pokazali pozitivni učinki sproščanja. tnega sobivanja. Dobrova: Društvo Spletje. Rutar, C. (2016): Jaz: poti do čustvene razbremenitve in kvalite- Otroci so bili mirni, pozitivni, koncentrirani, spro- tnega sobivanja. Dobrova: Društvo Spletje. ščeni. Najboljše pa je bilo, da so si želeli znati še Starc, R. (2007): Stres in bolezni. Ljubljana: Sirius AP. Srebot, R. in Menih, K. (1994): Sprostitve: praktični napotki za bolj- več podobnih tehnik za sproščanje in so zahte- še telesno in duševno počutje. Ljubljana: Domus. vali izvajanje vsaj enkrat tedensko. Sami pri sebi Srebot, R. in Menih, K. (1996): Potovanje v tišino. Ljubljana: DZS. Viegas, M.(2014): Otroci, sprostite se! Čarobna skrinjica. Ljubljana: so opažali spremembe in o njih poročali. Izvaja- Star Elysium. nje tehnik je pustilo pozitiven vtis na otroke in jim Viegas, M. (2016): Otroci, sprostite se! Zvezdice. Ljubljana: Star Elysium. dalo orodje za življenje. Zagorc, M. (2003): Sprostimo se. Ljubljana: Fakulteta za šport. 47 Didakta