Siev. 17._ ц-iLjj Naročnina евае za državo SHSi do preklica: a) ro po tt meseCno Dla ti V dostavijo« > na dom mesečni...... „ 18 za inozemstvo: me-ecn».......Mi il » Sobotna izdaja: ss v Jugoslaviji.....D>n ao v laozeniettn ..... „40 ШШЛШ OestRil m Posamezna Številka stane 1 Din. V LMM. V lire №'2L]anaA 1823. m Cen« inseratom:» Haotcolpc« potliaa vrela miH »glasi po DId.1 — ia Ma. 1-90, »oliki oglasi nad 43 mm tt-•tse ps Dia.2 —, roslaas H P9 D a. a'—. »r! vsfcjom aareoUe Uba',a Tsek dan iaracasll ?enedolJka te dnava pa pra» nlkn ob 3. ari »Jntrat. Psltsma piaùana ï lote?M __ __ Uredništvo la r Kopitarjevi «Îlot itav. 6/Ш. Ko.opisi sa do vrsčslo; neirsnMraea pisma ia is sprejemalo. Uredn. lelet. str. SO, aprava. itv. 3SS. Političen list za slovenski narod. Uprava |a v Kopitarjevi al. S. — Паопв postne krta. lJdMjsunks št. 8S0 au atračalao ta št 346 s» oglasa, sagreb39.611 sirejav. 7'>RS, prslvsladasa;. S4.797 Narodno-napredna stranka - oživljena. Pretekla sobota je bila za slovenski narod velik in zgodovinsko-pomemben dan. Pravzaprav je bil lep samo večer, ker se je tega večera na novo poživila stara »narod-no-napredna stranka«, ampak to nič ne stori. Glavno je, da se je v soboto zopet pojavila v Sloveniji oziroma v uredniških prostorih »Slov. Naroda« stara liberalna stranka, pomlajena in oživljena kakor tič Feniks sama iz sebe ali pa po znani Steinachovi metodi. Pomladitvi stare liberalne stranke posveča včerajšnji »Narod« tri kolone dolg pozdrav ali natančno šteto celih 179 vrstic. Več jih ta »pomladitev« tudi ne zasluži. Najvažnejša izmed teh 179 vrstic je tista, kjer je zapisano: Ideja nosi stranko. Tako se bere v tretji vrsti druge kolone. Kakšna »ideja« pa? Tako se čudom vprašujemo. Na to vprašanje odgovarja »Narod« najprej z zgodovinskega stališča: Nacionalna in kulturna borba jo (t. j. napredno stranko) je bila priklicala na dan. Kot edina čisto nacionalistična stranka, ki je stala heomahljivo na braniku za pravice slovenskega naroda, je združevala v sebi vse narodno-zavedne pripadnike nacionalne misli. Ljudje so vreli vanjo, kakor je bilo tudi samo po sebi umevno, da je bil vsakdo njen pristaš, ki je bil protiklerikalnega mišljenja.« Stari ideji narodnih naprednjakov sta bili torej: »narodnost« in »boj proti kleri-kalizmu«. S temi idejami se pa danes ne da nič mačeti. Čisto pravilno pravi »Narod«: »Današnji časi zahtevajo od stranke mnogo več... zlasti še danes, ko smo nacionalno takorekoč nasičeni in ko se nam na drugi strani ni več bati, da bi nam klerikalizem zrastel čez glavo. Imamo mnogo nujnejših opravil, kakor pa misliti na kulturni boj.« Zato je bilo »narodno naprednjaštvo« prisiljeno poiskati si novih »idej«. Katere pa so te »nove ideje«? V 19. vrsti prve kolone svojega članka (šteto od zdolaj) pravi »Narod«: »Najbližji delovni program obsega štiri točke a) sporazum s Hrvati, b) nedeljivost Slovenije, c) boj re-žimu, d) delo za konsolidacijo države. Kar se tiče sporazuma med Hrvati in Srbi, bo mogoče bolj prav, če se slovenske stranke po možnosti ne vmešavajo vanj, dokler ne bodo od ene ali druge strani pozvane in povabljene na posredovanje. Želja, da bi se Srbi sporazumeli s Hrvati, in sporazumeli tudi s Slovenci, gotovo živi v srcih vseh onh, ki jim je kaj do naše skupne države. — Taka skupna želja zato ne more in ne sme biti programska točka samo ene stranke. Če pa jo že kakšna stranka izraža, pomeni ta izx'az ali nepoklicano vmešavanje v tuje zadeve ali pa — prazno frazo. Ravno toliko kakor želja za sporazum med Srbi in Hrvati, izražena od katerekoli naše slovenske strani, je vreden tudi na-rodno-napredni »šlager« o »nedeljivosti Slovenije«. Jedro tega vprašanja namreč ne obstoji v tem, da bo Slovenija uedeljena ali pa bo razdeljena na dve oblasti, ampak v tem, če bo Slovenija imela večji ali manjši kos samovlada! Kaj nam pomaga »nedeljena Slovenija«, če bo »nedeljenega« slovenskega velikega župana vsak minister lahko brcal kakor ga bo hotel in če bo moral vnedeljeni« slovenski veliki župan dajati iz Belgrada prejete brce dalje na slovensko ljudstvo? Mi, kar nas je še slovensko čutečih ljudi, smo sicer tudi za »nedeljeno Slovenijo«, ampak ne samo za »nedeljeno«, temveč tudi za »avtonomno« Slovenijo, in sicer za avtonomno v polnem pomena besede, t. j. za tako Slovenijo, katero bo moral rešpektirati tudi gospod belgrajski minister! Nedeljena Slovenija — to je danes postala prazna fraza, če v te besede ne položimo prave in polne vsebine. Ali je nova narodno-napredna stranka položila v te besede kakšno vsebino? Iščemo in iščemo, pa ne najdemo — nič! Kar se tiče »boja proti režimu«:, ki ga napoveduje »Narod« v imenu nove stranke, raje molčimo. Ravno oni, ki danes napo- vedujejo boj režimu v imenu narodno-na-predne stranke, so bili njegovi mili in dragi — krstni botri! Tu ti se naj sedaj bojujejo proti svojemu milemu kumčetu? Ov-bee — so rekle stare študentovske gospodinje. In konsolidacija države! Če jo bo nova »narodno-napredna« stranka konsolidira-la, bo kmalu cela država izgledala tako kakor JDS. Končno pa moramo izpregovoriti že eno besedo, ki nam leži najbolj na srcu. V »Narodovem« članku beremo namreč — vrste smo se naveličali .šteti — sledeče: »Narod! Je to pred vsem narod slovenski, ki se je v to ( t. j. v narod, op. uredn.) iz preprostega plemena aii rodu dvignil iz lastne svoje sile (čisto točno, op. ur.). Je danes fie tu in protinaravno bi bilo, ako bi se ga hotelo izkreditirati s sveta (popolnoma resnično, op. ur.). Zavedamo pa se, da bo v državnem ujedinjenju treh vej jugoslovanskega plemena (ne več slovenskega »naroda«? op. ur.) zakon narave zahteval njih popolno ujedinjenje v višjo edmico!? Zadnje besede so značilne za »menta-litet« »slovenskem inteligence okoli «Naroda:. Te besede ne pomenijo namreč nič druzega, kakor da naj Slovenci kljub izrecnemu zatrdilu »Naroda«, da smo narod, svoj narod zatajimo na ljubo neki »višji edi-nhi«, ki seveda nic druzega biti ne more kot — Srbstvo! In takemu »ujedinjevanju-bodi posvečeno deio »narodno-napredne< stranke — pravi »Narode. To je edina »ideja , ki nosi novo mt-rodno-napredno stranko, in ta je grda, zelo grda! Gnus i se človeku, ko ka j takega bore. Gnusiti se mora tako klečeplaztvo tudi — Srbom. Tem najbolj, ker Srbi so možje, ki , jako.nizko cenijo onega, ki pljuje na svojo mater in na svoj rod. Gospodje! Ako že hočete »višjo edini-co zakaj nam ne nasvetujete, da se razvijemo v angleško edinico? Ali ne bi postali Slovenci petem člani še večje in kulturno najmočnejše : višje edinice- ? Ali tiste slovenske inteligence, ki zagovarja taks teorije, res ni prav čisto nič več sram? j Ne moremo si kaj, da r.e bi nove na-rodno-napredne stranke pozdravili z besedami v »Narodu"T NoSi oživljeni uarodno-naprednl stranki želimo — srečno pot. Z B.;:rom! Socialdemokratski kongres brezuspešen. RAZCEPLJENOST V STRANKI SE HUJŠA. — DENUNCIACIJA KOMUNISTOV Belgrad, 22. jan. (Izv.) Kongres socialnih demokratov sc je končal brez pozitivnega uspeha, kar se jc moglo pričakovati. Kongres se je končal z neuspehom zlasti gleae na socialdemokratski spof v Sloveniji, radi katerega vsled starih nesoglasij ni moglo priti do sporazuma. Znari vodja oficielne socialnodemokratske stranke v Sloveniji, Bernot, je izjavil, da no more pristati na to, da se vse strankarske zadeve centralizirajo, ter je zahteva! za slovensko socialnodemokratsko krilo popolno avtonomijo. Ta zahteva je izzvala ogorčenje in je bila sprejeta resolucija, v kateri se stavi Bernotovi skupini rok 10 dni, da brezpogojno pristane na sedanji statut stranke, ker prekine v nasprotnem slučaju stranka vse zveze ž njim ter osnuje svojo strankarsko organizacijo in sindikate v Sloveniji. Zastopnik mariborskih socialnih demokratov je izjavil, da pristaja na strankin statut in da ostane v stranki. Seja ministrskega agitacij-skega sveta. Belgrad, 22. jan. (Izv.) Danes je bila od 10. do 1. ure popoldne seja ministrskega sveta, r.a kateri je notranji minister Vuji-čić poročal predvsem o volivnem gibanju po vsej državi. Po njegovem poročilu so izgledi seveda najbolji za radikalno stranko. Finančni minister je navajal svoje že znano naziranje o padcu dinarja in je poročal, da je danes dosegel dinar v Curihu brez kakšnega posredovanja višino 4.80, na kateri je bil pred tremi dnevi. Minister Splošna stavka ob Rubri. SPLOŠNA STAVKA V RUHRSKEM OZEMLJU. Pariz, 22. jan. (Izv.) Listi poročajo iz Diisseldorfa: Na včerajšnjem zborovanju zastopnikov rudarskih strokovnih organizacij je bilo sklenjeno, da se proglasi stavka. Znano še ni, kaj bodo sklenile druge strokovne organizacije. Sodijo, da sc bodo pridružile stavkovnemu gibanju. Pariz, 22. jan. (Izv.) «Petit Journal« poroča iz Diisseldorfa, da so strokovne organizacije sklenile proglasiti splošno stavko za 22. t, m, na železnicah, v kovinski industriji in v rudnikih. Berlin, 22. jan. (Izv.) Po vesteh iz ruhrskega ozemlja so v Dortmundu ustavili vsi železniški uradniki delo radi zasedbe razniii uradnih prostorov. FRANCOZI POŠILJAJO NOVE ČETE V NEMČIJO. Berlin, 22. jan. (Izv.) Nek opoldanski list poroča iz Frankfurta ob Meni, da pošiljajo Francozi neprestano nove čete v Socialni demokrati okoli ljubljanske «Zarje« so bili istotako izključeni iz stranke. Glede komunistov ie sprejel kongres resolucijo, ki pravi med drugim, da socialnode-mokratska stranka ne želi niti v splošnem niti v posameznostih sodelovati s komunističnim delom-delavstva. O kaki r,kupni akciji ne more biti niti. govora, dokler sloje komunisti pod diktaturo Moskve in na stališču znane ustave 21 točk. S komunisti ni samo skupno tlelo nemogoče, temveč se bo socialnodemokratska stranka tudi borila proti njim. da jih čimprej onemogoči, V posebnem odstavku resolucije se komunistom naravnost očita protidržav-no delovanje in se tako denuncirajo oblastem, da bi socialni demokrati sami imeli čiravečji uspeli pri volitvah. Ta resolucija ie izzvala ogorčenje v raznih političnih krogih, zlasti ker se vc., da komunisti ne iščejo s socialnimi patrioti sploh nobenega stika. j za socmlno politiko je poročal o prehrani pasivnih krajev in je ministrski svet sklenil, da se prično izplačevati predujmi nn rešene prošnje za vojno odškodnino v siromašnih krajih Srbije in Črne gore. Tistim državljanom, ki jim preti lakota, so izplača na račun vojne odškodnine po 500 dinarjev, invalidom do 500 dinarjev, družinam v vojni padlih vojakov z malimi otroci do 1000 dinarjev, družinam v vojni umrlih družinskih očetov do 1000 dinarjev, osebam, ki so jim bile požgane hiše, do 1000 dinarjev in končno uradu'kom in drž. uslužbencem do 1000 dinarjev predujma. Porenjc. Mainz je prenapolnjen francoskih čet. Čete se pošiljao neprestano v ruhrsko ozemlje, zlasti prihajajo vedno nove čete iz notranje Francije. Pobočnik generala Dégoutta, kape tan Brassard, je izjavil, dri jc. pripravljenih za ruhrsko ozemlje skupilo 260.000 mož, medlem ko je sedaj v ruhrskem ozemlju 96.000 mož francoskih čet. — PREDSEDNIK FINANČNEGA URADA V KtfLNU IZGNAN, Pariz, 22. jan. (Izv.) Agence Havas poroča iz Diisseldorfa, da je angleški zastopnik v vrhovni komisiji sporočil predsedniku vrhovne komisije, da se odstavlja radi svojega odpora proti sklepom zaveznikov in da se radi tega tudi izžene. Angleška policija je dobila nalog, naj ukrene potrebne korake za izgon. Ludwigshat'en, 22. jan. (Izv.) Daiies dopoldne so prijele francoske oblasii uru'biiku badenske tovarne za anilin in sodo, ki jc dvigni! denar pri podružnici državne banke za izplačilo mezd. Odpeljali rso ga v kontrolni urad. Glede upo rab • denarja se vrše pogajanja med za stopiiikom tovarne in francosko oblastjo B^NKE ZOPET DELUJEJO. Essen, 22. jan. (Izv.) Ker so Francozi preklicali zasedbo podružnic državne banko 1er izjavili, da so ne Ivodo vmešavali v njeno poslovanje, m je danes opoldne državna banka zopet olvodlu. Državni banki so so pridružili tudi drugi denarni zavodi. PRUSKO MINISTRSTVO PROTI ZAVEZNIŠKIM UKREPOM. Berlin, 22. jan. (Izv.) Prusko ministr- istvo za kmetijstvo je z ozirom na vest o zeplembi državnih gozdov v ruhrskem ozemlju prepovedalo vsem uradnikom iz- ■ vršiti katerikoli odredbo zavezniške po-j renjske komisije v zadevi držav, gozdov i FRANCOSKE REKVIZICUE PREMOGA. Diisseldo/f, 22. jan. (Izv.) Včeraj je bi-j lo zaplenjenih na kolodvoru Marten 22 vagonov koksa ter dirigiranih v nasprotno smer. Nadalje je bilo rekviriranih 16 s premogom naloženih tovornih čolnov. V zahod-ro>pfalski premogovni družbi je bila izvr-I Sena hišna preiskava 1er pregledu jejo njen» ■ knjige zavezniški inženjerji. Nemška upra-! va skuša razširiti vesti o zaplembi blagajne j državne banke, kar naj ovira industrijce iu i trgovce pri izplačilu plač. General Den-j vignes je izjavil odposlanstvu rudarjev, dn blagajna ni zaplenjena in da se nadzorstvi' nad njo vrši le radi tega, da se zagotovijo izplačila, in da je državni blagajni popol-! nema prosto, izvrševati svoje navadne posTë, DRŽAVNI ODBOR KONČAL SVO.l F DELO. Belgrad, 22. jan. (Izv.) Od 4. do «\ ure popoldne jc bila seja državnega odbora, nn kateri je bilo končano delo glede določitve predsednikov volivnih odborov. Imena teh predsednikov se bodo poslala vsem listom v objavo do 26. t. m. Zatem se je razpravljalo o dnevnicah predsednikov volivnih odborov ter se je naglasala želja, da se že sedaj zagotovi v blagajnah izplačilo tega denarja in si cer v primerni višini z ozirom ла sedanjo draginjo. Pri rešitvi tega vprašanja ira» končno besedo notranji minister. Prihodnja seja državnega odbora ho sklicana pismeno. Državni odbor, ki je v glavnem končal svoje posle, bo imel morebiti še eno sejo, na kateri bo imenoval nove predsednike volivnih odborov, «ko bi mo i "1 i*i kdo izmed sedaj imenovanih od . ial svoje mesto. PRITOŽBA ČRNOGORCEV. Belgrad. 22. jan. (Izv.) Ob pol 6. uri popoldne je sprejel min. predsednik Ni-kola Paši.c deputacijo radikalcev h Črne gore, ki jo je vodil znani dobavitelj j B a niša Račić. Deputacija se je pritoževa la nad postopanjem bivšega ministra zw socialno politiko dr. Žerjava, ki je znne maril prehrano Črne gore, kateri preti sedaj lakota. Pašič je obljubil deputaeiji po svoji stari navadi vse. PREDSEDNIK NOVOSADSKE ORJUNE ARETIRAN. Novi Sad, 22. .jan. (Izv.) Včeraj je bil ob 4. popoldne aretiran vsled odredbe notranjega ministrstva predsednik tu kajšnje orjunaške organizacije Dobrosav Jevd.jevié, ker se je ugotovilo, da je v zvezi 7, napadom na uredništvo lista, »Del Bacska«. V vseh krogih, ki so za red in j mir v državi, je izzvala ta vest zadovolj-! stvo in prepričanje, da se bodo enaki ko raki podvzeli tudi proti drugim zločincem. ki se skrivajo pod imenom Orjune. ZDRAVSTENO STANJE DR. RAŠINA. Praga, 22. jan. (Izv.) Uradno poročilo o zdravstvenem stanju finančnega ministru dr. Rašina od opolanc se glasi: Pojavlja ! se vnetje dihalnih organov, vendar pa se nc slabša. Stanje spodnjih ekstremitel jc neizpremenjeno. Spanje je bilo včerajšnjo noč nestalno. Bolnik «c počuti neko-I liko utrujenega. Stras S SLOVENEC, ëfnè 33. jaïmarja im Skrb Romunije za Besarabijo. Belgrad, 22. jan. (Izv.) »Tribuna« poroča iz poučenega vira, da je гопшпккв vlada obvestila zastopnike male antante, da je pripravljena stopiti v pogajanja z Rusijo glede vprašanja Bosarabije. Romunija pristaja na to, da izjavi svoj désintéressement glede vprašanja državnih tresorov, ki so med vojno ostali v Rusiji, in da sklene s sovjeti trgovinsko pogod bo, ako se odrečejo pretenzijam na Besarabijo. SVET DRUŠTVA NARODOV. Dunaj, 22. jan. (Izv.) Po došli brzo îavki glavnega tajništva društva narodov v Ženevi je sklican svet društva narodov za 29. t. m. v Pariz. Seja avstrijskega komiteja bo bržkone 2fi. ali 27. t. m. AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK HUGHES NE ODSTOPL Washington, 22. jan. (Izv.) «New York World« je objavil vest, da bo odstopil državni tajnik Hughes. Državni tajnik sam pa izjavlja, da so tozadevne vesti popolnoma neutemeljene. DEMANTI O VODSTVU CESKOSLOV. FINANČNEGA MINISTRSTVA. Praga, 22. jan. (Izv.) Češkoslovaški tiskovni urad ugotavlja, pooblaščen od Sristojne strani, da je neresnična vest, ki \ je prinesla «Tribuna«, da je ministrski svet poveril ravnatelju bančnega urada Avgustu Novaku vodstvo finančnega ministrstva. Iz zunanje politike. * Orientsko vprašanje. Posebni razgovori, ki so se vršili glede mosulskega vprašanja med lord Ourzonom in Izmet-pašo niso privedli do nobenega rezultata. Kljub temu hoče lord Curzon storiti še en poizkus, da privede to stvar do ugod nega konca in v torek konferenci velesil v Ložam predlagati, naj se vprašanje pripadnosti Mosula prepusti v reSitev Društvu narodov. # Francosko-nemški spor z mednarodnega vidika. Anglija in Amerika 6e držita slejkoprej strogo nevtralno. V vedenju angleške vlade je opažati neko večjo dobrohotnost napram Franciji vsaj v toliko, da Bonar Law ne misli porlvzeti ničesar, kar bi moglo Franciji prizadeti kakršnekoli težave. Kakšna eventualna prošnja Nemčije, naj Anglija posreduje, vsaj v sedanjem trenotku ne bi imela vspeha. Tudi Amerika ne misli v tem ozi-ru ničesar podvzeti. * Angleži se utrjujejo pred Carigradom. Rimske brzojavke vedo mnego poročati o vtrjevanju Angležev pred Carigradom v Dardanelih. Tudi grške čete se glasom istih poročil koncentrirajo v Trakiji. Prvi grški armadni zbor se zbira v okolici Kavale, drugi pri Dedeagaču, tretji pa pri Karadaču. Grške vojne sile cenijo na 70 tisoč mož. ♦ Premoženje bivšega kralja Konstantina je sedanja grška vlada zaplenila in ga proglasila za državno imetje. •trni. Btev. 17. Volimo pihanje. Vnema samostojnih za kmeta. V Dolenjivasi pri Ribnici je občinski odbor sklenil naklade na alkohol. Dohodki naklade na uiitnino bi skupno z ostalimi dohodki docela pokrili občinske potrebščine, tako, da ni potreba nobenih do-klad na direktne davke, kar je od vlade tudi že potrjeno. Ni pa to všeč samostoi-nežu Ignaciju Merharju, bivšemu županu In imejitelju reda sv. Save ter avstrijskega zaslužnega križca. Vložil je pritožbo zoper proračun in jo motiviral sledeče: Veliki reveži so danes gostilničarji, najboljše situiran pa jc naš kmet, ki ogromne izkupičke od svojih pridelkov nosi v posojilnico, zato treba naklade na vino ukiniti in za občinske potrebščine naj se dobi kredit z naklado na direktne davke. Tako ta dika Sokola in bivši liberalni kandidat razklada svoje gospodarske nazore o re-iitvi slovenskega kmeta. Občinski odbor je., v svoji seji pošteno ožigosal take de-nunciacije našega kmeta, o katerem vsak ve, da nosi že iz posojilnice, ne pa vanjo. Občinski odbor je sklenil resolucijo, v kateri kaže dejanski položaj našega kmeta, in glej! Niti za resolucijo ni glasoval ta egoraj imenovani junak! Ker je v svoji vlogi samostojni Merhar žalil odbornike SLo, je moral žalitev preklicati, za žalitev, ki si jo je g, Merhar dovolil napram hipniku Škulju, je pa obč. odbor oskrbel sadoščenje s tem, da je izvolil g. Škulja za častnega občana občine Dolenjavas. Po-ïtopanje samostojne peščice pa sc gabi celi dolini, saj niso drugega nego zastopniki svojega žepa, pa naj sede v občinskem sdboru ali pa v ministrskem svetu. * • • v Trbovlje. V nedeljo dopoldne dne 21. L m. »e je vršil shod SLS, na katerega so pa prišli tudi pristaši vseh drugih trboveljskih strank. Vladal je najlepši edr in mir. Govorili so dr. Korošec, Keše, Knkman In en komunist. v štore pri Celju. V nedeljo dopoldne 21. t m. se je vršil shod SLS v prostorih gospe Kranic. Že pred začetkom zborovanja so zasedli prostore Berootovi (centralistični) socialisti pod vodstvom okrožnega tajn'ka Leskovšeka. Ob na pove d o nem času pridejo na zborovališče naši pristaši v im-pozantnem številu. Začel se je vik in krik. Centralistična rdeča garda ni hotela utihniti. Nato so se naši pristaši dvignili in rdečo izzivače z mogočnim sunkom izrinili iz dvorane. Avtonomisti so zmetali nad centralisé. Na to se je vršilo zborovanje mirno in nemoteno. Ob velikem navdušenju ljudstva in neprestanem pritrjevanju je govoril dr. Korošec o borbi za avtonomijo. Nadalje so govorili gg. Čeme, Burnih:, Gajšek, in Medved. Med splošnim navdušenjem se je zaključilo krasno uspelo zborovanje. Včeraj je zboroval dr. Korošec v St Pavlu pri Preboldu, v torek bo v Matk^h nri Grinih. v Volivni sestanek SLS na Ježict. V soboto zvečer se je tukaj vršil sijajno uspeli volivni sestanek SLS. Zavedni možje in fantje iz ježiške in črnuške občine, sami odločni pristaši popolne ljudske, samouprave, so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano društvenega doma. Na sestanku sta poročala narodni poslanec Stanovnik in urednik Kremžar. Posl. Sta-novnik je v svojem poročilu pojasnil predvsem vladno finančno in davčno politiko in stališče Jugoslovanskega kluba do nje. Ostro je ožigosal tudi postopanje samostojnih poslancev. Urednik Kremžar pa jc obrazložil avtonomističnl program SLS in program ostalih strank, dotaknil sc jo tudi dr. Sušteršičevega ponovnega pojava v slovenski politiki. Naše načelo jc in bo: Načelo je vse, oseba pa postranska stvar. Obema govornikoma so navzoči hurno pritrjevali. Sestanek je pokazal, da stoji tukajšnje ljudstvo trdno v rstah »SLS, ki edina resnično brani in se bor« га pravico slovenskega ljudstva in da bo zategadelj Izšla it sedanjega volivnega bofa kot zmagovalka. v Dr. Anton Novačan. Radičev »Slc-bodni Dom« objavlja v svoji 4. številki letošnjega leta sledečo notico: Dr. Antun Novačan rtema više nikakovc veze s hrvatskom republikanskem seljačkom strankom.« — Kdo bo zdaj pri volitvah propadel: Ali Radié ali Novačan? v Neresna stranka. Preteklo soboto jo imel zaupni sestanek g. Pucelj v Ribnici. Zastopane so bile tudi Lašče in Sodražica, torej dva sodna okraja, ki sta dala z ribniško gospodo vred okrog 20 oseb. G. Pucelj je poročal tako slabo, da so njegovi najožji odletavali cd njega. Hotel je ustvariti razpoloženje, tla bi se ves »napredni« element združil na SKS. Dobil je pa tak odgovor. da niso prišli glede kandidata do nobenega stvarnega zaključka in padali so klici, da SKS sploh ni resna stranka, da postaja brezpomembna. Končno so položili usodo volitev v roke 6 mož, ki naj določijo kandidate i. dr. Prepir je bil tako jak, da se je prenesel še na postajo. S sestankom ntkd-o ni 'zadovoljen, najmanj pa g. Pucelj ki ga v Ribniški dolini po njegovem ministrovanju žalostnega spomina upoSte-vajo sedaj še manj ko prej. v Volitve v Dalmaciji. O volivnih izgledih v Dalmaciji poroča »Vreme«: Najmočnejša stranka bodo tudi pri teh volitvah klerikalci, za njimi pa zemljo-radniki. Radikali so danes v Dalmaciji mnogo močnejši kakor pri prejšnjih volitvah. Pri volitvah za konštituanto so dobili 6000 glasov in 1 mandat, sedaj pa utegnejo dobiti 3 mandate, tako da bi prišli takoj za klerikalci na drugo mesto. Nosilec radikalne liste v obeh dalmatinskih volivnih okrožjih ho Ljuba Jovano-vić, minister za vere. v Radikalsko-muslimanska zveza v južni Srbiji. — Belgrad, 22. jan. (Izv.) V Spolju je bila glavna skupščina džemijeta (muslimanske politične organizacije), na kateri je bilo sklenjeno, da nastopijo pri vol i.tvah skupno z radikalci. v Radikali iu židje. Radikalna stranka lovi po celi državi razne manjše stranke, da sklene z njimi volivne kompromise in si tako zasigura svojo trajno prevlado v državi. V najnovejšem času so se začeli radikalci pogajati tudi z Židi. Na poziv dr. Janjiča so prišli židovski zastopniki v Belgrad, da se pogajajo s Pašičem. Židje so izrekli svojo pripravljenost za sporazum z radikali, zahtevajo pa, da mora dobiti židovska stranka, ki bi se imela šele osnovati, 1 siguren mandat. Židovskih glasov bi bilo 11.000 v Sarajevu, 8000 v Belgradu in 9000 v Skoplju. -f Radikalne metode v Sloveniji. Poročali smo že, da se je pred nekaj dnevi prišel pritožit v Belgrad minister n. r. g. Pucelj proti raznim volivnim manevrom od strani merodajnih oblasti. Belgrajska »Pravda« pa priobčuje o teh manevrih zanimive posameznosti. Pravi namreč, »da se je prišel g. Pucelj pritožit proti ministru Župamču, ki ,je s posebnim dekretom dal navodila vsem organom upravnih oblasti, od najvišjih do najnižjih, da morajo /, vsemi razpoložljivimi sredstvi podpirati njegovo (— Žu-paničevo) kandidaturo.« — Na to pritožbo Pucljevo pa pripominja »Pravda«: »Tako početje je res treba obsojati. Toda tndi g. minister Pucelj ni v tem oziru po-' polnoma nedolžen, samo dn on ui nastopal tako brutalno kakor g. Zupanic. Tudi ' g. Puoelj je pošiljal nad ljudi svoje živi-1 nozdravnike in ekonome in jim dajal navodila, da pod krinko »strokovnih predavanj« delajo za »samostojno kmečko stranko« in agitirajo za g. Puclja«. — Iz belgrajskih listov se izvedo torej prav lepe in čedne stvari o delovanju raznih »narodnih borcev«. Upamo, da bo znalo pri prihodnjih volitvah zavedno slovensko ljudstvo »narodne borce« à la Pucelj in Županič pošteno pognati za plot. + Akcija dr. Susteršiča, Radikalsko belgrajsko »Vreme« z dne 19. jan. poroča; »Te dni se je mudil v Belgradu g. Šuster-šič in je sinoč odpotoval v Ljubljano. Kakor čujemo, b) stopil aktivno in energično v volivno borbo. Ustanovil bo en dnevnik v Ljubljani pod imenom »Ljudska pravicam in en tednik. Začel bo takoj snovati posebno stranko, ki jo bo imenoval »ljudsko stranko«. Postavil bo svoje liste povsod, kjer jih bodo postavili tudi klerikalci. V prvi številki svojega lista bo objavil g. Su-steršič program svoje stranke, v katerem no bo besede ne o reviziji ustave ne o avtonomijah. Njegov program je bistveno pro-gram radikalne stranke. On ne zahteva narodne samouprave.« Da se je dr. Šu*rtersič izjavil v Belgrad,u za vidovdansko ustavo, smo videli in zato se nič no čudimo, da s« bo pehal za srbsko »ljudsko stranko«, to j« za srbsko radikalno stranko in sicer z ostj? proti Slovanski ljudski stranki. -f Češki rudarji za okupirano ozemlje ob RuhrL «Bohemia« javlja, da bodo zaposlili Francozje večje število čeških rudarjev v ruhrskem ozemlju. Rudarji nemške narodnosti ne pridejo v poštev. + Ratifikacija rapallske pogodbo. —• Včerajšnja »Tribuna« poroča: Doznavamo iz poučenega vira, da je italijanska vlada obvestila po svojem diplomatskem zastopniku v Belgradu našo vladx>, da bo 6. februarju predložene italijanskemu parla mentu v ratifikacijo konvencije, sklenjene v St. Margheriti. Po mnenju vladnih krogov bo italijanski parlament ratificiral konvencijo ter se bo v roku treh dni po ratifikaciji izvršila rapallska pogodba. Volitve v Pokojninski zavod za nameščence. POLOMIJA LAZI »STROKOVNE IN NADSTRANKARSKE LISTE«. Drnštvo odvetniških in notarskih nradnikov v Celju objavlja oficijelno izjavo od 19. t. m., glasom katere je enoglasno sklenilo, da njegova člana gg. Čre možnik in Medvešek odložita kandidatu ro na »Strokovni in uadstrankarski listi«, kar sta tudi že storila, in da glasuje društvo za listo »Združeni zasebni nameščenci«. Kakor znano, so priganjači gotove klike navalili na Pokojninski zavod, z na mero dobiti v roke velikansko imovino zavoda potom volitev delegatov in so v ta namon sestavili kandidatne listo poslo-davcev in tudi nameščencev, slednjo pod imenom »Strokovne in nadstrankarske liste«. Oznanjali so, da so to liste strokovnih organizacij in res ko vlovili n«. nje tudi nekaj ljudi, ki so jim nasedli, ne-poznavajoč njihove zahrbtne nakane, koncentrirati imovino zavoda., ki bo v par letih dosegla ca pol milijarde kron, v znano Praprotnikovo 8 la vensko banko. Toda strokovue organizacije kakor tudi i'avnost spregledujejo. Laži-»Strokovnfi n nadstrankarske liste« se lomijo in gg. Lovšinu in Urbanfiiču, tema dvema mladinskima eksponentoma Praprotnikove Prvi zemijani na mescu. Cudelni doživljaji dveh Angležev. 1 Angle&ki «pisal U. O. WelU. — Poslovenil —e—. i L ftedford sreča gospoda Kavorja v Limpnah. i Neverjetno se mi zdi, kar sem doživel ' s svojim prijateljem, gospodom Kavorjem, neverjetno in nemogoče, — danes, ko sedim v udobni utici pod senco vinske trte ln mirte in ciprese in mislim nazaj na čudežne doživljaje in pišem tole knjigo. Vsekakor me je zamotalo v te dogodke golo naključje. Gol slučaj je bil in nič drugega. Vsi:'.do drug bi bil isto doživel — Tistikrat, ko so Re stvari začele, so bile tnojo misli vse drugam obrnjene in najmauj sem si želel vznemirjajočih dogodkov. Šel sem v Limpne, ker sem si domi-šljeval, da bom tom našel miren kotiček. »Tukaj vsaj,« sem si dejal, »bom lahko nemoteno živel in neovirano delal!« In kaj vse sem doživel v tistem »mirnem kotičku« —1 In kam daleč s sveta so me vrgli nepričakovani dogodki —! Celo knjigo vam hočem napisati o tem! — Kako nepreračunljivo izpreminja usoda naklepe in namere človeških otrok! Da bodo cenjeni bravci vsaj nekoliko razumeli moj položaj, jim moram povedati in priznati, da sem tiste dni sedel pravzaprav v grdi smoli. Danes, ko me obdaja bogastvo in udobnost, danes seve čutim nekako razkošno veselje pri tem nriznaniu. Pa tistikrat ie bilo hudo« Ponesrečil sem ee namreč pri nekaterih denarnih podjetjih. Do neke meje sem bil sam kriv svoje nesreče. Ni dvoma, da sem nadarjen in zmožen človek, pa denarni posli niso bili in še danes niso moja srečna stran — in povrh so vsa taka podjetja več ali manj tvegana. To moram povedati v svojo obrambo in pa tudi to, da sem bil tistikrat še mlad in mladost ima med drugimi tudi to posebno slabost, da se rada zaleti, kadar gre m denar. Tudi danes še nisem preveč star na letih, pa preživeli dogodki so precej ugnali mojo mladostno prenagljenost. — Ali so ml prinesli tudi modrosti, to je dvomljivo — Podrobnosti o svoji denarni polomiji ne bom pripovedoval, ker niso v nikaki zvezi z dogodki te knjige. Dejstvo jc, da sem izgubil in mnogo izgubil. In četudi sera se z vsemi kolikor-toliko pobotal, — eden upnik je mislil, da mora biti nespravljiv. Morebiti ste že kedaj Imeli nesrečo, da ste prišli v roke taki — pijavki v človeški podobi. Hudo me je pritiskal. Kaj naj storim —, sem se popraševal. Ali naj grem za pisarja In naj s tistimi ubogimi vinarji odslužujem svoj dolg in pri tem uničujem svoje mlado življenje? To mi ni dišalo. Prišla mi je boljša misel. Če že naj pišem, sem si dejal, bom pisal na lastno pest in napisa] — povest. Živahno domišljijo imam in izobražen okue tudi in upal sem, da bom s tem orož- jem uspešno stopil v boj zoper svojo usodo. Da, naravnost prepričan sem bil, da nisem samo v denarnih poslih podjeten in zmožen, ampak tudi kot — pisatelj. Pisatelj sem torej sklenil da postanem. Svet in posebej še moji potrpežljivi bravci mi naj odpustijo ta moj predrzni sklep! Saj se nisem sam in prostovoljno rinil v vrste tistih spoštovanih mož in junakov dneva, — usoda mi ie stisnila pero v roko in porinila papir in črnilo pred mene. SIcer pa tak korak dandanes nič ni nenavadnega. Ni ga mislim v današnjih dneh bolj dobičkonosnega dela, ki bi ga mogel človek opravljati poleg svojega poklica, ko pisateljevanje. Če si le količkaj nadarjen in imaš dobro voljo in uglajen jezik, pa si .narediš lepe denarce, ki jih bos vedno lah-; ko porabil. In še prav posebno, če te ob koncu vsakega meseca nadlegujejo sitni upniki —. Skratka, sklenil sem, da napišem povest. Nekdo mi jo bo že založil In plačal — in otresel se bom nadležnih terjavcev. — Pa kmalu sem iznašel, da je pisateljevanje zelo zamuden posel. Deset dni sem računal za povest, — pa ko sem presedel deset dni v Limpnah, sem bil komaj mimo uvoda. — Sicer pa sem bil v Limpnah čisto zadovoljen. Majhno hišico sem si najel za tri lefa, zunaj vasi je stala. Vtaknil sem vanjo nekaj pohištva, — kuhal pa sem si sam. Kuharice bi se sicer prijemale za glave, ro bi me gledale, Jaz pa vem, da so bih' moji kuharski izdelki zelo okusni. Eden lonec sem imel za kavo, enega zft krompir, eno kožico za jajca, eno za kloba-sice in za slanino — to je bila vsa moja kuhinjska oprema. Razkošno je lahko živeti, če ima človek denar, toda priprostosf v tesnih rezmerah, to je umetnost! Razen tega sem si založil v kleti zaboj piva v steklenicah. Ostal sem ga seve na dolgu. Zaupljiv vaški pek me je vsak dan obiskal s svojo košaro. Ni bilo bogve kaj, pa videl sem že slabše čase. Le pek se mi je nekoliko smilil — ubogi lalikovernež! —-pa upal sem, da mu za večno ne ostanem na dolgu —. Kdor si želi samote, — v Limpnah je bo našel obilo! Moja hišica je stala nekoliko v stran od vasi na robu planote, ki je v skalnatih, razjedenih stenah strmo padala proti morju. Nekdaj v davnih časih je ob te stene butalo nemirno morje, Rimljani so imeli tu svoje živahno pristanišče. Pa tekom stoletij so valovi zasuli pristanišče s peskom, danes je bilo morje več milj daleč zunaj in nekdanje živahno pristanišče je bila pusta, peščena, nerodovitna ravnina. Tla so bila močvirna In ob deževnem vremenu skoraj nepristopna. Pravili so, da si mora pismo-nosa ob dežju privezati široke deske na čevlje, ako hoče do vasi. Nisem ga še videl, da bi nosil deske na nogah, pa zelo verjetno je, kar pravijo. (Dalie.) Štev. 17< SLOVE ?ГЕС, Hne 23. januarja Ï923, IStrfn Bi Ш banke, trgajo krinko z obraza njih lastni kandidati in odlagajo kandidaturo na listah, ki nuj jim bodo le poslušna orodja in klini na lestvi za izvedbo njih kapitalističnih nakan! Pokojninski zavod že razpošilja glasovnice. Glasovnice so tako prirejene, da je zajamčena tajnost glasovanja. Ce glasovnice ne sprejmete ali jo izgubite, zahtevajte glasovnico od volilne komisije! Nameščenci! Zavedajte se važnosti teh volitev! Gre za vaš denar, gre za vašo starostno preskrbo, gre za podporo vdovam, materam in sirotam umrlih nameščencev. Pazite na sledeče: 1. Izpolnite glasovnico pravilno, t. j. ne z Imenom kandidata, ampak z nazivom: «Z d r n 2 e n i zasebni nameščene L« 2. Zalepite glasovnico pravil-a o, i j. tako, da «v o 1U n 1 o d r e z e k« ostane neodtrgan in nezalepljea, sicer je glasovnica neveljavna. 3. Pravilno izpolnjeno glasovnico oddajte takoj zanesljivemu zaupniku, ki jo bo skupaj z drugimi glasovnicami sigurno poslal v Pokojninski zavod v Ljubljani, aH pa jo takoj pošljite, eventualno priporočeno, direktno na »Volilno komisijo Pokojninskega zavoda za nameščence« v Ljubljani, po možnosti v eni kuverti z ostalimi glasovnicami, ki jih zberete med tovariši in tovarišicami vaše strokovne sktt-pine za listo: »Združeni zasebni nameščenci«. Če pošljete glasovnico direktno volilni komisiji, frankirajte pismo zadostno, sicer je glasovnica neveljavna, ker bi je volilna komisija ne sprejela. Uporabite od Pokojninskega zavoda doposlano vam kuverto! S tri te kliko, ki vlači partizanstvo in osebno koristolovstvo v naše socijalne nstanove, katere naj nam osigurajo našo starostno preskrbo! V boj proti korupciji! Oddajte vsi svoj glas listi »Združeni zasebni nameščenci«, ki bo kot edina resnično nadstrankarska in strokovna lista z vsemi silami zastopala življenjske interese zasebnih nameščencev! Združeni zasebni nameščenci. Dnevne novice. — Shod zaupnikov SLS za radeški sodni okraj bo 25. januarja t L ob 10. dopoldne v prostorih kmeiske knjižnice v Radečah. Vabljeni ste polnoštevilno. — Za kočevski volivni odbor, to je za sodne okraje: Velke Lašče, Ribnica, Kočevje, se vrši zbor zaupnikov SLS v nedeljo dno 28. t. m. v Ribnici ob 3. popoldne v dvorani Hranilnice in posojilnice. — Skoraj neverjetno. V «Uradnem listu« št. 3 z dne 9. t. m. beremo o strogih odredbah v prometu za živino v ljubljanskem sodnem okraju in pa v Ljubljani sami. Sedaj pa čujemo, da baje dovoljuje neki visok gospod pri vladi «izjemoma« nekaterim zunaj kupljeno živino na ljubljanskem kolodvoru vtovarjati za inozemstvo. Videli smo res cele črede pitanih volov na poti od Vrhnike sem proti ljublj. glavnemu koldvont. To je stvar, ki je pa javnost ne razume, dočim pač odredbo razume. Prav tako nerazumljivo je dalje, da dotični gospod na kolodvoru tudi sam opravlja službo «živino ogledujočega veterinarja«, seveda proti plačilu, kar je zopet razumljivo. Nejasno je dalje, se-li gospod smatra za nezmotljivega ali pa, če ga «polomi«, kako napravi, da pride do zasluženega «nosu«. Kajti on je «najvišji« in so mu pred kratkim dali naslov — šefa. — Slavo Slovencem pr>je zagrebški, v nemškem jeziku izhajajoči tednik »Morgen« med drugim s sledečimi besedami: »Slovenci, ali bolje rečeno: prebivalci Slovenije so najboljši ljudje v naši jugoslovanski državi. Oni so naša gospodarska hrbtenica, oni ao naš up v vseh gospodarskih zadregah.« — Zato se na Slovence posebno rad obrača belgrajski finančni minister pri odmeri in pri pobiranju davkov... Sicer je pa članek v »Morgen-u« pisan za Slovence zelo simpatično, ako izvzamemo nekaj napak, kakor jo n. pr. ta, ida so Slovenci s ponosom imenujejo planinske Hrvate«. Naši Gorenjci o »planinskih Hrvatih« prav malo vedo. — Zagrebški borzni krogi silno nasprotujejo ustanovitvi borze v Ljubljani in v Skoplju, češ da ležita ti dve mesti preblizu meje, vsled česar bi bila ustanovitev borz v teh krajih «fatalna«. Za Ljubljano špecielno pa še pravijo, da bi bila ljubljanska borza «bohštaplerija«! Tako beremo v «Ohzoru«. — Mi pa pravimo, da imamo tudi v Ljubljani isti patent za hob-Staplerijo kakor ga imajo zagrebški čifuti. — 8 milijonov vojakov ima po neki izjavi Trocke^a na razpolago sovjetska Rusija. Trocki je nadalje izjavil, da sovjetska Rusija nikdar ne bo zapustila držav, ki žive ž njo v prijateljskih odnoèajih. — Redna lefna skupščina Sadjarskega drobiva 1Л Slovenijo ho nepreklicno na Kvečnice, dna 2. februarja (ne pa 4., kakor je bilo pomotoma objavljeno v «Kmetovalcu^) in sicer oh pol enajstih dopoldne pri Kmetijski družbi na Turjaškem trgu št 3 v Ljubljani. Na tej skupščini je najvažnejša točka preustroj druStva v Sadjarsko in Vrtnarsko društvo. Ker gre torej za važne odločitve, se člani Sadjarskega društva opozarjajo, da so v čim večjem številu udeleže te skupščine. Obenem pa vabimo tudi vse druge sadjarsko ;a vrtnarsko interesente, ki doslej še niso bili člani Sadjarskega društva, d« e svojo uavzočnostjo in s stvarnimi nasveti in predlogi podpirajo našo etreuil jeu je: postaviti sedanjo organizacijo na širši in trdnejši temelj. — Odbor. — Požar v Olševka nad Kranjem. V petek, dne 17. januarja okrog pol pelo ure zjutraj je pričelo goreti v drvarnici gospodarja Alojzija Logarja. Vsled silnega vetra se je zanesel ogenj na gospodarsko poslopje posestnika Franca Rozmana in Miha Sajovioa. Čez pol ure uato so je razširil požar Se na poslopje posestnlce Šimenc in Ivane Sajovic ter na dve hišici posestnika Miha Stempiharja. Požar je uničil vse, kar je bilo lesenega pri teh hišah. Skupno pet hiš tn pet gospodarskih poslopij. Prvi sta prihiteli nn pomoč požarni hrambi iz Preddvora in Luž. Kmalu nato pa še iz Šenčurja in Stra-žišča pri Kranju. Gasili so celo dopoldne, zadnja požarna hramba iz Preddvora jo zapustila pogorišče ob dveh popoldan. Delali so vsi; gasilci in ljudje, ki so prišli na pomoč iz sosednjih vasi, prav pralno, za kar jim najlepša hvala. Posebno zahvalo smo dolžni vrli in požrtvovalni požarni hrambi iz Stražišča pri Kranju, katera Je prišla kljub s snegom zameteni poti dve uri daleč in veliko pripomogla, da se je ogenj omejil. Poleg orožnikov iz Šenčurja in Preddvora so pomagali vzdržati red tudi orožniki iz Stražišča pri Kranju. Škoda, katero je požar povzročil, se ceni najmanj dva milijona kron. Upamo, da se bodo dobili ljudje, kateri so pripravljeni pomagati pogorelcem; ravno tako pa prosimo pokrajinsko vlado, da priskoči prizadetim na pomoč. — Velik izgred v Kranju. France Sire, Miha Jenko in Ciril Zupan so prišli lansko leto 5. septembra pred kavarno «Sava« ▼ Kranju. Zahtevali ao, naj jim odpro, dasi je že odbila policijska ara. Ker jim kavarne niso odprli, so sc vprli v ▼rata, |lh vlomili in vdrli v kavarno, v kateri sta Sire m Jenko prijela vsak en stol in tolkla z njim po mizah ter razbila 2 marmornati plošči; kavarnarju sta napravila s tem 4240 kron Škodo. Pri razpravi pred kazenskim senatom dež. sodišča ▼ Ljubljani se jc dognalo, da. jo bil Sire že 32 kr.it Jenko petkrat in Zupan šestkrat kaznovan. Obsojeni so bili: Sire in Jenko na 4 mesce«, Zupan pa na 6 tednov težke ječe. — Izseljevanje т Ameriko. Generalni izselje-niîki komisarijat v Zagrebu objavlja: Glasom uradnega porčlla je kvota za izseljevanje v Zedinjene države izčrpana. Vsled tega se do 1. julija L L v nobenem slučaju ne bo izdala odobritev za izselitev v Zedinjene države in se tudi ne bodo sprejemale prošnje za izstavitev potnih listov za Ameriko. — Oxebne novice a poite. Imenovani so: za podoradnike III. razreda podurad. IV. razr- Anton Melile in Jožef Blejec pri poŠti Ljubljana 1, Anton 6ega pri pošli Ljubljana 2, Jurij Kodrič in Franc Borovnlk pri poeti v Mariboni t, Fr. Košto-maj pri pošli v Celju in Anton Gorše pri pošli v Gor- Radgoni. — Ljudska izobrazba. 21. t. m. so v Savajevu otvorili ljudsko vseučilišče. Predavanja se vršo v gimnazijskem poslopju. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cc-sta štev. i. 3322 — «American« d. z o, z. V Ljubi јати se je preteklo leto ustanovila tvrdka American d. z o. z., ki si je nadela nalogo pospeševati izvoz v Združene Države Ameriške posebno onih produktov, ki nimajo domačega ali evropskega trga, kot n. pr. pletarski izdelki, čipkarski izdelki, suhe gobe, suhe slive, orehi, kožuhovina itd. Ker ima družba afiliirani zavod v New Yorku, bo lahko svojo nalogo izvršila. Do sedaj ima že naročil v vrednosti več milijonov. 428 Gospodarstvo. g D« vi Ani trg. Panika, v katera je vrglo dinar na tujih in domačih borzah. je ponehala, Na zagrebški borzi je nastopila reakcija. Tujo devize in valuto so padlo pod en riško pariteto. Nikakor po. .so ni zaustavilo naraščanje draginje na našem trgu. Nn curiškl borzi je notirala deviza Belgrad včera.j prerlpolrlno 385, popold.no pa <180. — Zdi se, da se je pndanjr. dinarja, zaustavilo. g Razglas o spremenjeni monopolni takti na vžigalice iz domatih tovarn. Uprava državnih monopolov, oddelonjo prodaje v Belgradu objavlja z naredbo z dne 15. januarja 1023 Pr. br. 1066, da ie upravni odbor samostalno inonopolske uprave na svojem 125. sestanku z dne 30. dec. 11122 pod M br. 18428 z odobrenjein komisarja gospoda finančnega ministra izdal odlok, da se spremeni mnoo-polna taksa na vžigalico, in sicer: Na švedske normalno žigice od 60 do 65 v škulljici po 0.4« Din po škatljici; na Šved. male žigice od 50 do 55 kem. v škatljici po 0.46 Din po škatljici; na parafinske žigice od 100 do 110 koiu. v škatljici po 0.43 Din po škatljici; ua parat, žigice od 110 do 120 kom. v škatljici po 0 43 Din po škatljici; na paraf. žigice od 50 do 60 kom. v škatljici po 0.26 Din po škatljici; na paraf. žigice od 70 do 80 kom. v škatljici po 0.26 Din po škatljici; na sumpornc (žveplene) žigice od 120 do 180 kom. v škatljici po 0.47 Din po škaiijici. Maksimalna prodajna cena vžigalic ostane noizpremenjena, kakor je bilo to s tukajšnjim od lok m z dno 8. novombra 1022, štev. 8401 (Uradni list Štev. 115 iz leta 1922» odreieno. £ Cene kožam în nsnje. Cené surovim kožam in usnju vsled padca naSe valute rapid.no skačejo. Surove kože — slabše vrsto kvaliteto — se plačujejo po 45—50 kron, boljše vrste po 55 do55 kron, srednje vrste 55—60 kron, a težke vrste 65—70 kron. — Na trgu je zelo malo ponudb. Cene usnju so sledeče: Croupon 110—U5 Din, vaches polovice 75 Din, rjave kravje 110 Din, črne kravje 90 Din, rjavi pitling 125 Din. črni pitling 110—125 Din, rjava teletina 150 Din, Koks črni (uzemski 23—30 Din, boks črni inozemski 30—50 Din. 8 Produkcija zlata in srebra v Ameriki. l eta 1422 so producirale Združene države 2,275019 uoc zlata v vrednosti 49,0%.000 dolarjev. Produkcija zlata jc znašala 55,510.859 dolarjev. g Izvozna carina iz Avstrije se v zvezi z mednarodno akcijo za sanacijo Avstrijo plačuje z januarjem v zlatu. g Dvig angleške idnstrije železa in jckln. Produkcija surovega železa je znašala v mesecu decembru pr. leta v Angliji 533.700 ton. To je najvišja številka po januarju 1921. g Not avstrijski zakon glede pobijanja draginje. Avstrijsko justično ministrstvo nair— ava kaznovati navijalcc cen in verižnike z 250 milijoni avstrijskih kron. Manjše slučaj o lahko kaznuje policija z t milijonom ter s 14 dnevi zapora. ç Carinjenje severo-ameriški^a blaga. Da bi se na blago, ki je severo-ameriškega izvora, moglo uporabljati minimalne postavko zakona o splošni carinski tarifi, je generalna direkcija carin z razpisom C. br. 1708 z dne 12. januarja 1923 rešila, da se razpis C. br. 43.918-1922 čl. II. točka 1-b dopolni sledečim tekstom: Izvor blaga iz Severoaineriških zedinjenih držav so moro dokazati z originalnimi računi, ki nosijo v tem smislu potrdilo naših konzulatov, ki se nahajajo na teritoriju imenovanih držav. g Avstralski volneni trg. Prvi trg po božičnih praznikih so jo vršil S. t. m. in je biJ jako živahen. Na trg je prišlo največ Angležev, ki so volno јико dražili, tudi Japonci so poknpi.ll velike množine. Nemci In Francozi pa so nakupili volno v manjšem obsegu. Italijani niso nič nakupili. Trg je bil sploh dobro obiskan, ceno so kazale rastočo tendenco. Prihodnji teden bo velik volneni t.rg v Sydneyjn. BORZA. Zaaa-eb, 22. jim. (Izzv.) Pešta 1.25—4.75, Berlin 0.55—0.62, Italija 6.60-5.75, London 565 - 570, Newyork 115—117, Pari/. 7.50—7.60, Praga3.35 do 8.40, Duuaj 0.1650-0.1680, Curih 22.50—23.50, Varšava 0.42—0.44. — Valuta: lira 5.40—5.50, dolar 112-114. Cnrih, 22. jan. (Izv.) Berlin 0.025, Ho-landska 212, Newyork 535.75, London 24.94. Pariz 34.45, Milan 25.45. Praga 14.90, Budim-pešta 0.2025. Bukarešta 2.275, Belgrad .1.80, Sofija 3.40, Varšava 0.007/8, Dunaj 0.0075. ljubljanske novice. lj Odličen francoski g ost v Ljubljani. V Ljubljano je dospel s svojo soprogo Maks Begouen, sin znanega francoskega prijatelja in zagovornika Slovencev. Mlada poročen-ca se nahajata na ženitovanjskem potovanju in si gresta danes ogledat Bled in Bohinj. Simpatičnemu paru kličemo: Bilo sree.no- lj Proti špekulaciji. Pokrajinska uprava je izdala objavo, v kateri poroča, da so se ljubljanski veletrgovci baje dogovorili, da bodo svoje bLago oddajali odjemalcem samo za tujo valuto. Pokrajinska vlada opozarja, da je izvajanje takega dogovora pregrešek proti zakonu o pobijanju draginje življenskih potrebščin in pa brezvestne špekulacije odnosno njegovemu pravilniku, kakor tudi proti zakonom z dne 7. aprila 1870, drž. zale št. 43. Pokrajinska uprava opozarja, da bode proti vsakomur, ki bi se pregrešil v tem zmislu, najstrožje postopala in ga izročila sodišču. Obenem opozarja, da so vsi prodajalci življenskih potrebščin na. debelo obvezani označevati cene v zakoniti državni valuti, t. j. v dinarjih. — Grem.ij trgovcev pa je izdal z ozirom na tozadevno objavo pokr. uprave tole izjavo: «Z ozirotn na uradni komunike Pokrajinske vlado objavljeno pod naslovom: «Svarilo«, v dnevnih listih izjavlja gremij trgovcev, da ni niti gremijalni odbor niti nobena sekcija gremija na nobenem zborovanju sklenila, da prodaja blago samo za tujo valuto. O kakem takem sklepu odnosno dogovoru nt gremiju ničesar znanega.« lj Knrtel ljubljanskih prosvetnih društev je imol dno IS. t m. svoje prvo posvetovanje. Sklenilo se je sledeče: Vodstvo prevzame vsako loto druga prosveta, za letos stolna proaveta. Odbor tvorijo predsedniki in tajniki \\--eh ljubljanskih društev, ki so bila vabljena na prvo posvetovanje, za tekoče nujne posle pa se izbore še ožji odbor treh članov. Seje širšega odbora lwdo enkrat na mesec in so obvezno za vse. Naznanijo se le v »Slovencu«. Tudi seje ožjega odbora so naznanijo v »Slovencu«, pa so obvozne le za ožji odbor, drugi so dobrodošli. 1'otroba to organizacije so je že dolgo občutno čutila, zlasli ker so si večkrat isločasne prireditve več prosvet druga drugi škodilo. Da se to prepreči, naj prosvete prinesejo na prihodnjo sejo, ki se 5e naznani, vsaj za en mesec naprej natančen program vseh prireditev in predavanj 7. imeni predavatelja in tvarine. Sej se bo udeleževal tudi zastopnik SKSZ. Tudi SKS/, ima v načrtu velika skupna predavanja, ki se bodo pravočasno naznanila v časopisu. Takrat prosvete svoje prireditve opuste in se udeleže skupnega predavanja. lj Akad. soclalno-pedaR. kroick priredi v torek, dne 23. t m. ol> osmih zvečer na moškem učiteljišču sestanek s sledečim dnevnim redom: I. Na- rodnost in vzgoja. PoroSa Srečko KmnL — B. Porazgovor. — (»bor. lj Društvo upokojencev južne železnice t Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedelj dne 23. t. m. točno ob 3. uri popoldne v —f restavracije pri «Levu«, Gosposvetaka cesta té (Marije Terezije cesta). Na občni zbor so vabljenj vsi člani in članice. Dnevni red gluom društvenih pravil. — Predsedstvo. lj Društvo stanovanjskih najemnikov r LJubljani opozarja, da se vrš; društveni občni zbor sredo, dno 24. јапилгја L 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma, z že objavljenim dnevnim r»- dom. ..... Društvena pisarna daje članom dnevno ootom izreka omenjeni institut vrlemu gospod» P a v 1 i n u za njegovo uesebično naklonjenost sv» jo najiskrenejšo zahvalo. lj Policijska kronika. Pobegnila je od dom» ti letna Valentina Petorlin. — Neznani slikovni so n» glavnem kolodvoru vlomili v železniški voz in odnesli svileno sivo žensko poročno obleko in ve2 ženskega in posteljnega perila, označenega e čr* kama M. Š. — Frančiški Funtek v Zeleni Jami Je bila ukradena posteljna preproga. — Adolfu Preroku v Ciglarjevi ulici je bil ukraden pes volčje pa* me ^Bora-. — V soboto zvečer je razgrajal Janee Breceljiiik v milarni v Sp. Šiški in kričal, >da b šla baraka v left*. Krovski mojster Ivan Dovč j« miril, toda Breceljnik ga je sunil v steklena vrata in se zagnfd v Brecelinikovo ženo. Ko ga je Dovč odtrgal od i!.jr\ je pa Breceljnik prereza! Dovče kite iin roki. Dovča so odpeljali v bolnišnico, Breceli« ni k h, »i je 2e enkrat zaradi prekoračenega ailobr»-na presedel 5 mesecev v težki Ječi. so pa odpdjalf v zapor. rsfecfišče. OPEBA. Torek, 23. januarja: >Lakmec. Red B. Sreda, 24. januarja: >Me!istofeles<. Red E. DRAMA. Torek, 23. januarja: Zaprto. Sreda, 24 januarja: ».Madame Sans Genec Icvea. Iz gledališke pisarile. Madame Sans Gene ime svoj« zasluženo meeto v repertoarju vseh gledališč. Spada med igre, v katerih tiči razen lepih form, smešnih situacij in bistroumnosti še nekaj več. Teko je v dejanje Madame Sans Gene zavita ideja o zmagi pravice, preprostosU in zdrave pameti nad bleščečo sebičnostjo, nadutostjo in malenkostjo. —* Madame Sans Gene se v tekoči sezoni ponovL Premiera bo v sredo, dne 24 januarja. Režijo vtdi g. Putjuta. Glavne ženske vlojje igrajo g« Nablotska Katarino, ga. VVintrova kraljico napoljsko, gna. Mira Danilova princesinjo Ellzo. V moških glavnih vlogah nastopijo g. Putjata Napoleon, g. Gregoru» maršal Lefebvre, g. Kralj Fouchf5 in g. Peček Neip-perg. Prosveta. pr Zbornik znanstvenih ruprsr. Izdaja prof», sorski zbor juridične fakultete, LL letnik. 1921-2*. Ljubljana 1922. Samozaložba. Cena 85 Din. Natisnila -'Narodna tiskarna« v Ljubljani. — Pravkar J« izšel II. letnik »Zbornika znanstvenih razprave, obsegajoč 197 strani s sledečimi razpravami: t. Univ. prof. dr. Ivan Zolger: »Kršitev mednarodnih obveznosti in njena pravna posledica« (mednarodna krivica). — 2. Univ. prof. dr. Leonid Pitamic: »Državno in meddržavno pravo pod vidikom enotnega sistema«. — 3. Univ. prof. dr. Stanko Lepsjne: »Meddržavno in medpokrajinsko stečajno prav» kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«. — 4 Univ. prof. dr. Rado Kušej: »Posledice državnega preobrata na polju patronatnega prava«. — 5. Univ. prof. dr. Metod Dolenc: > K r i m inal nepolitična presoja določil zadnjega odstavka čl. 12 Vidovdanske ustave« (t. z. kancelparagraf). — Opozarjamo ve« kroge inteligence, a sosebno naše pravnike v administrativni in diplomaticni službi na publikacija ki se naroča pri dekanatu joridične fakultete v Ljubljani. Le tam Je tudi še v založbi »Zbornik znanstvenih razprave I. letnik, ki prinaša na 10 tiskovnih po! ah devetero znanstvenih razprav, ki se pečajo z pravnozgodovinsklmi, civilnopravnimi in pravnofilozofičnimi problemi. Kdor naroči obe letnika hkrati, ju dobi za skupno ceno 50 Din, k* teri znesek je s poštnino vred naprej vpoelsti. Cerkveni vestnISc. c Sodalitas SS. Cordis. Sestanek v sredo, da«? 2!. t m. ob petih popoldne v posvetovalnici Jug»-slovanske tiskarne. Poroča vaeuč. profesor dr. J». Sr^brnič: »Nekaj aktualnih vprašanj za religiozne4 delo pri nas«. — Predsednik. Orlovski vestnik. Fantovski veler Šentjakobskega Orla «e vrti danes ob pol 8. zvečer v prostorih Proevete, «v Flo riiaoa ulica SI. 15. Vdeležbo članov strogo obvea-na. Novi člani dobrodošli- Odborova seja Orla m vrši istotam ob 7. zvečer. Poizvedovanja. — Najdeni ameriški čekL Ivan Ortaa, pnifeđ uradnik iz Maribora, je našel junija meseca 1922 r stranišču hotela štrukelj zvezek čekov, vaehe-joč 15 čekov «American Banker» Aaaociataiaoa« po 20 dolarjev na ime Jahn Tomaiič. Uguhlteli oziroma oni. ki hi zamogel dati kake podatke * srdanjeni hivalitčn Jahn Tomaiita. s« eaprnt* da se zglasi na ljubljanski policijski direkciji -sobi št. 1. — Najden denar. V trgovini l C. Mayer v Stritarjevi ulici |c našel sluga omenjena tvrdkr pri pometanju pod prodajno mizo Ustnico ■ »«ij« vsoto denarja. Ni izključeno, da je letala Uatmce ie več meseccv pod omenjeno mizo. — Izguhitelf Daj se javi nn ljubljanski policijski direkciji eied uradnimi urami, v «obi It. 1. Stran 4. SLOVENEC, dne 23. januarja 1923. Stev. 17. UHENE PETE m GUMENE POTPLATE canal* hi trajni]« a« kakor menti Najbolj« varstvo proti vlogi I atrasal Parketarfa Vežčega dela na vseh parketnih strojih, Ï-: nadalje več spretnih !-: MIZARJEV ta lino delo iz mehkega in trdega lesa, in tprejme večje LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE V BLIŽINI KAMNIKA. — Stanovanje z električno razsvetljavo preskrbljeno. Sprejmemo le najboljše tjoči, treznega in poštenega značaja. Pismene ali ustmene ponudbe na: Civ. ing. V. REMEC :: Ljubljana Kersnikova ulica Itev. 7. Trgovska hi Sa na Dolenjskem ▼ bližini Ljubljane išče mlajšo osebo * KUHINJO, ki bi bila vajena dobrega gospodinjstva, boljše in domače kuhe. Nastop takoj, plača dobra. — Ponudbe pod «PRIDNOST« na upravo «Sovenca* DRUŽABNO a, več).. 20 ra raaičih pletenin, maie, munie In rokavic pri tvrdki: fl. 8 Б. Shabcpné „ГЛ Družba .Ilirija' Ljubljana. Kralja Patra trg 8 vis^i bukova drva na droono in debelo. Zaganie drv Dostava na dom. Telefon s tev. 220. Poravnajte naročnino! ftj je Irvežbana v knjigovodstvu, sprejme takoj trgovsko podjetje. Potreben kapital 40 do 50 000 Din. — Ccnj. ponudbe pod «DRUŽABNICA 40« n« upravniStvo I B£ m P* P! Pffl IBR ss H ■ V POZOR u n m s» m m m m m m VINSKI KUPCI! KSIHARIPÛ j Kdor želi kupiti i z v r s t n e g в vinn po ■\WllMIIaW%P j zmerni ceni, na) vpraša za naslov nri ta TAKOJ sprejme v Spod. Šiški it. 41, upraTniitvu «Slovenca« pod itev. 404. Iščem stanovanje * 2—I sobami. Najemnino plačam nekaj let naprej. — Naslov pove uprava lista pod Številko 397. Naliran^anovarije NaSa skrbna, nepozabna žena, sestra, svakinja, sinaha in teta, gospa Marica Kette roj. Ivanjšič je danes po mučni bolezni preminula. Pogreb se vrSi v sredo, 24. t. m. ob 4 uri pop. iz hiše žalosti Aleksandrova c. 3 na južni kolodvor, odkoder se ргерз!је v domaČo grudo v Št, Jurij ob ŠčavnicL Obranite jo v blagem spominu. Ljubljana, dne 22. januarija 1923. Rodbini: Kette, Ivanjšič sprejmem dva gospoda. upravniStvo ■»Slovenca« — Kje, pove pod Stev. 436. Traovskasotnidnïca Dekoracijski divan KOČIJA in fine SANI. Kraj pove uprava lista pod itev. 425. izurjena v ipecerljl, galanteriji, manu-fakturi ter Šivanju Ilče mesta v trgovini. 'Nastopi tudi kot BLAGAJNIČARKA. _ Ponudbe na upravo pod: «Sotrudnlcac. IL nadstropje, levo. 406 KUHARICO periektno, popolnoma samostojno, zdravo in snažno iičemo za trgov, hišo proti dobri plači. Naslov pove uprava «Slo-venca« pod Številko 395. Sprejmem dekie ÏioSteno. zdravo in snažno, za posprav-janje sob in k otrokom. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod it. 433. Službo išče 'rgovsko naobražena gospodična, vešča korespondenc«, strojepisja in stenografije v hrvatskem ieziku. Sprejela bi mesto KOMPTOARIS 1'INJE ali blageiničark« v kakem večjem podjetju ali trgovini. Naslov pri upravi lista pod ."Marljiva 412>. KUHARICO poiteno, snažno In dobro, SPREJMEM takoj. Naslov v upravi lista pod St. 431. IIIIIIIIBiRHRIIIRIIBB ПВДК f, шиапг kakor: cink, bronce, med, baker, svinec itd., kupuje po najvišjih dnevnih cenah Tvornica »Cinak, Celje. NOVOSTI ZA PLESNO SEZIJO A. S'tîteovïc sati!. K. Soaa Ljubljana, Mestni trg 19. na zasebnem strelišču pod Rožnikom damo takoj v najem. — Ponudbo na «DruStvo ostrostrelcev ljubljanskega glavnega strelišča« v Ljublfani — Pojasnila v trgovini Anten Schuster, Stritarjeva ulica St- 7. 3S5 ZALOGA POHIŠTVA. Izdelava vseh vrst BLAZIN, 2IMNIC, 'ERESNIC, DIVANOV. OTOMAN in vsa padajoča tapetniška dela po najugod-icjših cenah V zalogi tudi morska trava - PETER KOBAL, zaloga pohištva in apetniSka delavnica, KRANJ. 5308 alama prve vrste novo blago popolno Krela gdobiva se povsod i. hrv. tvorni« salame, j suhega mesa In masti M. Gavrilovi« Js/novt d d. Petrinja Glavno zastopstvo za Slovenijo R Buric In drug Ljuhijana Celja • Maribor PROSTOVOLJNA DRAŽBA celoknpne opreme KINO »GRIKA« v DRAVOGRADU (Bensinagregat, Pro-jektionsapparat, sedeži, pianino itd.) se vrSi dne 26. januarja 1923 ob 12. nri v kino dvorani. 387 NAPRODAJ po ugodni ceni. — Naslov pove oprava lista pod Številko 395, čebule iz Holandske sc 34! Cvetlične hijacint In tulipanov prispele. Cenik raznih semen je pravkar izšel in ga pošljemo n s n t e v o. - SEVER in KOMP., Ljub- z a 1 liana, Woliova ulica 12. 342 »VINARIA«, družba vinogradnikov, PTUJ priporoča ceni- gostilničarjem tn vinskim trgovcem svojo veliko zalogo prvo. vrstnih haloiklh in ljutomerririh vii LASTNEGA PRIDELKA letnika 1921 in 1922 v sodih in buteljkah. — Cene in kakovost vin brez konkurence. Glavno zastopstvo in zalog« za Ljubljeno: M. RAVTAR, Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. P 3/16—23. 422 Draibeni oklic. Na predlog lastnice se bo prodala na javni dražbi nepremičnina vlož. št. 190, k. o. Nova vas, t j. hiša št. 10 v Novi vasi pri Lescah na Gor. z vrtom. Dražba se vrši dne 3. iebraarja 1923 ob 14. nri v Novi vasi hišna štev. 10. Izklicna cena je cenilna vrednost 12.500 Din. Drugi prodajni in plačilni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču, v sobi št. 29, med uradnimi urami. KR, OKRAJNO SODIŠČE V RADOVLJICI, ODD, I., dne 18. januarja 1923. PREMOG pri Ivanu TREO, Ljubljana Cesta na Gorenjsko železnico 6. Ušel fe pei napol volčje pasme, hrbet in glava temno-crnkast, po trebuhu rujavkast Najditelj ga naj proti nagradi odda pri: »OBRAT SAMASSA«, Zvonarska ulica «lev. 5. Prodaja vina. V večjih in manjših partijah je naprodaj VINO letnika 1922. Po-bližja pojasnila daje: Ravnateljstvo nadbiskupskih dobara, Zagreb, Vlaška ulica 75. BENCIN - MOTOR 3 H~P. Sc malo rabljen, prodam. Ietotam naprodaj hrastove DESKE 3 cm in 15 mm debel. — Naslov pove upravniStvo «Slovenca« pod f.tev. 435, I ! ! AUTO ! ï I ШШШШШ il BENCIN OI.IE MAST PNPUMATIKA VSA POPRAVILA IN V02NIE d. z o. z. Ljubljana Bee hovnova ulica 10 Brzojavni naslov: RMERIGR.i LJIffiJRHR lm\m\ naslov: RfllEBlCRH HUBURHR Uvoz in izvoz poljedelskih pridelkov in industrijskih Izdelkov. Informacije Komisijsko podjetje Financiranje Denarno in zemljiško posredovanje Afjjirani zavod: JUG0SLAV AMERICAN CORPORATION, NEW YORK, N. Y. •. -ааав— m i Opozarjamo trgOVC® in :ndUStrI?C£» ki se interesirajo za izvoz v Združene države ali obratno, naj se obrnejo zaupno na nas; naše ugodne trgovske zveze Vam bodo v korist. Stavite nam svoje ofetre, kaj imate naprodaj ali kaj želite kupiti. BfUCUlEMO po cenah NEUSTROJENE KOŽUHOVINE sledečihkožuhonos- ИШгШЕПу nih živali: Lisic, veveric, kun, vider, divjih mačk, volkov, podlasic, par mesecev starih jagnjet, belih ovc, črnih ovc, dihurjev, jazbecev in zajcev. te prvovrstno hlngo in delo po soliH-nih cenah nudi JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani, fedaia konzorcij »Slovenca«. I Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v LjubljanL "jugoslovanska tiskarna v LjubljanL