„DOM IN SVETi* 1891, štev. 5.
195
Najimenitneje je bilo, ko je leta 1880. bil imenovan častni kanonik, in prihodnje leto 1881. postavljen vodja du-hovskega semenišča.
Častna je res ta služba, pa tudi polna odgovornosti, ker semeniškemu vodji je izročena nada cele škofije. Gogala je dobro poznal važnost svoje službe, zato se je poprijel z vso resnobo svojih opravil. Potrebno je bilo zmanjšati mu druge opravke in mu pripomoči k bolj prostemu gibanju, zato so mu podelili 2. junija 1882. 1. kanonikat ter mu odvzeli profesorsko službo, le nadzorstvo
To odlikovanje je obrnilo oči višjih na vedno tako skromnega moža. Po smrti škofa Krizostoma je bil izbran dr. Janez Gogala za škofa ljubljanskega dne 29. aprila 1884. Ta novica, za vso škofijo tako vesela, njega samega ni razveselila. Bal se je te časti in dan pred svojo smrtjo je naročil kapiteljskemu vikariju, naj sporoči odpoved njegovo cesarju. Bolezen njegova ni bila dolga, začela se je 10. aprila in 4. maja je umrl blagi gospod.
Naslikali smo njegovo življenje, kako se je razvijalo in vršilo po raznih njegovih službah, toda Gogala ni storil samo, kar mu je velevala dolžnost, storil je še mnogo več v prid človeštva
nad  srednjimi  šolami v veronauku je moral prevzeti.
Prihodnje leto 1883., imenitno za celo Kranjsko, je bilo prevažno za Gogalo zaradi prihoda cesarjevega. Imel je priliko trikrat predstaviti se svetlemu cesarju : skupno s kanoniki, v Marijanišču in v posebni avdijenci v zadevah sirotišnice. Prosil je podpore in dobil je zagotovilo, toda podeljena svota ni več prišla v njegove roke. Cesarjevo naklonjenost je pokazal red železne krone tretje vrste, kateri mu je došel v septembru tistega leta.
sploh in sosebno svojih slovenskih rojakov. Glavna poteza njegovega značaja je bilo usmiljenje, trudapolno delovanje za blagor bližnjega. Da zadosti zahtevam svojega srca in izdatno pomaga revežem, ustanovi dne 24. aprila 1876. 1. v Ljubljani družbo sv. Vincen-cija v podporo revežem. Posebne skrbi je bilo treba za mnogotere sirote, dečke brez varstva, da ne ostanejo brez vse odgoje, divjaki v človeški družbi. Po velikem trudu je postavil prav tega leta še zavetišče za dečke s prijazno pripomočjo »usmiljenih sester«. Zavetišče je namenjeno otrokom takih sta-rišev, ki imajo čez dan zunaj doma svoje delo   in   tedaj   ne   morejo   ostati
13*