LLI m m moj Pi net mladinska ■ M gfefiS m ; m 'i' '.i »a mtm ! ■ m m .v."'-.' m i H Ml Si jH .v K RSl ni' ;; ■ ' ■fJeSSBEPi: ;1 P® Mk ■ . 11® IHlt K v . t Sil m V , «V,-V i| ! M m h BsEl .¡¡t«?- o i KM [POSTER zvezda Zbirka Čudežna bolha Megi pomaga otrokom poskrbeti za domače živalce. Z nasveti veterinarke! Ilustrirala MaSa Kozjek ^ Najhitreje do knjig: ©v knjigarnah ©www.emka.si 00801205 Če se V teh jesenskih dneh kdaj malce otožno spomnite poletnih brezskrbnih dni, hitro pokukajte v našo revijo in razlogov za nasmeh bo več kot dovolj. V uredništvu smo vam pripravili kopico namigov, kam lahko peljete svoje starše na sprehod ali izlet. In tudi deževni dnevi bodo prijetni ob občudovanju kraljev živali gradbenih mojstrovin sveta ali če se boste lotili poskusa, ki vam ga vsak mesec pripravi naš Andrej. Ta mesec so teme spet bogate, ^ Afrika in Kolumbija vas bosta očarali z barvitostjo, a ker sta daleč vas vabimo kar v najbližji gozd na sveži zrak. Ker se jeseni dnevi krajšaj°, z mrazom pa se prikradejo virusi, smo vam pripravili nekaj nasvetov, da boste čili in polni energije tako v šoli kot v prostem času. Izkoristi ga za čim več igre, gibanja na svežem zraku in druženja s prijatelji. Prav o tovarištvu pa govori oktobri kviz. Ob druženju z živalmi pa nas bodo kratkočasili čisto pravi oskrbniki iz živalskega vrta. Izkoristite premik ure 27. oktobra in se pošteno naspite. Senjo Požar, odgovorna urednic Pišite nam na moj.planet@mkz.si ali www.mladinska.com/mojplanet, kjer najdete poskuse pa tudi učne liste in filme. 8 REKORDERJI Gradbene mojstrovine sveta 10 POSKUS Limonska baterija 12 ZANIMIVOSTI Afrika - naravne lepote 14 REPORTAŽA Kolumbija 18 NARAVOSLOVNI POKLICI Oskrbniki v živalskem vrtu 20 EKOSISTEM Gozd 22 ČLOVEŠKO TELO Za zdravje 24 TA MESEC Opazujem in raziskujem 26 FOTOGRAFIJA MESECA 27 POSTER Življenje v gozdu, pav 36 DR. VETKO 38 VARUJEM OKOLJE Podtalnica - voda pod našimi nogami 40 VETRNA TURBINA 42 PLANETOV STRIP Teslov poskus 46 POTEPANJA PO SLOVENIJI Grad Snežnik 48 MOJ TEST Vsi za enega ... 50 SIVE CELICE 52 NUŠIN KOTIČEK Leti, leti ... 54 MOJ PLANET PRIPOROČA 56 VAŠA POŠTA divje živali j mm f v 1 ' it iffiSiJ t" ; A- A ' :r i osebna izkaznica i sesalci (Mammalia) Razred: zveri (Carnivora) Družina: mačke (Felidae) lev (Panthera leo) do 250 kg Razširienost: Afrika, savane južno od Sahare, tudi v Indiji na majhnem območju Življenjska doba: v divjini po\/prečno 15 let, v ujetništvu 25 let_ Druge največje Mačke Levi so za tigri druge največje velike mačke, največji samci pa lahko tehtajo celo 250 kilogramov. Najpogosteje jih najdemo v savanah in na obrobju puščav, včasih pa tudi v redkih gozdovih. Velikost krdela je odvisna predvsem od hrane, ki je na voljo, po navadi pa šteje do 12 levinj z mladiči. Krdela, ki prebivajo na obrobjih puščav, so manjša od krdel, ki živijo v prostranih savanah, saj je tam hrane vedno v izobilju. «v .IV IL t k ¡M ~ 1 Levinje po navadi skotijo od enega do šest mladičev, pri vzreji pa sodelujejo vse članice krdela. Nič nenavadnega ni, če matere dojijo tudi mladiče drugih levinj, saj si vse naloge, povezane z vzgojo in skrbjo za mladiče, samice razdelijo med seboj. Tudi brlogi, v katerih prebivajo mladiči, so skupni, nanje pa izmenično pazi več mater. Brlogi so zelo čisti, da vonjave ne bi privabile morebitnih plenilcev. Pred plenilci pa mladiče ščiti tudi lisast vzorec kožuha, zaradi katerega postanejo v visokih savanskih travah skoraj povsem nevidni. Lise s časom zbledijo, pri večjih mladičih pa skoraj izginejo. N i t--. ■ > • II i-'- - ':• '. 'V-.; h 'V \ m s Lovijo samice V levjem krdelu so samice tiste, ki lovij° pten. Žival zalezujejo in ubijejo skupaj, napadej° pa lahko cel° tako velike in močne živali, kot so afriški b^h. K° plen po-derejo na tla, ga usmrtijo tako, da ga z ugrizom v vrat zadušijo. Levi ubijajo, samo kadar so lačni, še bolj pa so veseli, kadar namesto njih težavn° delo opravi kakšen drug, manjši plenilec, sami pa mu težko prigarano večerjo nato ukradejo. r. J I ■ i % m Iv--'- fl? ' '■ 1 w f | w aj h i v tr Bb 11 yj so ob rojstvu povsem nebogljeni, vendar že po nekaj dneh spregledajo in začnejo raziskovati najprej brlog, potem pa širšo okolico. Pri tem se veliko igrajo. Levji mladiči imajo še posebno srečo, saj odraščajo v številčnih družinah, zato imajo prijateljev za igro vedno na pretek. Igra je hkrati šola, saj se tako učijo vseh veščin, ki so še kako pomembne za njihovo preživetje. Naučijo se boriti in sporazumevati, obenem pa je igra zelo pomembna predpriprava na lov in samoobrambo. Z njo si tudi krepijo mišice, vadijo usklajenost gibov in razvijajo reflekse. Matere morajo poskrbeti, da mladiče naučijo vsega, kar bodo potrebovali v odraslosti. Pogosto jim pripeljejo manjše živali, mladiči pa se na njih učijo, kako jih ujeti in ubiti. Vi Prvi jedo saMci Čeprav so glavne lovke levinje, pa ima prednost pri hranjenju vedno glavni levji samec. Ta lahko naenkrat poje kar 30 kilogramov mesa, zato ni nič čudnega, če potem več dni zdrži brez hrane. Čeprav se prvi hrani samec, pa ima vodilno vlogo v krdelu vedno levinja. Vloga vodilne levinje se pogosto določi z medsebojnimi boji in ravsa-njem. Krdela navadno zavračajo tuje leve in tudi mladi levji samci morajo biti pripravljeni na spopad z vsiljivci. 1X2 m* mm .V" — '' iplš mm m tafc*< ® m V Razlikujejo se po videzu Levi so edini pripadniki velikih mačk, ki se že po videzu razlikujejo po spolu. Samci imajo namreč košato grivo, ki jih naredi bolj mogočne, obenem pa jih ščiti pred ugrizi v vrat. Mladim samcem začne griva rasti pri treh letih starosti, kar je tudi čas, ko zapustijo krdelo in si poiščejo svoje ozemlje. Samičke pa po navadi ostanejo v krdelu skupaj z materjo, tetami in sestrami. Na območju navadno biva le eno krdelo in levinje z označevanjem teritorija poskrbijo, da ne prihaja do srečanj več krdel. Jelica Žalig Grce Ali veš? Levi so veliki zaspanci in lahko na dan prespijo kar 20 ur S svojim rjovenjem so najglasnejše velike mačke Levi v savanah se selijo za svojim plenom, levi v puščavah pa iščejo vodo vzdolž suhih rečnih strug. Plen po navadi napadejo s strani ali od zadaj. - i v.. ovr rekorderji Gradbene mojst Rimski Kolosej — najveličastnejša antična arhitektura Kolosej je velikanski amfiteater sredi mesta Rim v Italiji. Zgrajen je bil za časa rimskega cesarstva v 1. stoletju našega štetja, Rimljani pa so ga uporabljali okoli 500 let. Poleg gladiatorskih iger so se v njem odvijale tudi druge javne predstave in gledališke drame. Kolosej je lahko sprejel do 50.000 gledalcev. V srednjem veku so ga uporabljali za bivališča, delavnice, kot trdnjavo in kot krščansko svetišče. Čeprav je danes že precej porušen, je še vedno eden od najveličastnejših ohranjenih primerov rimske arhi tekture. Kolosej je ena največjih rimskih znamenitosti, ki jo letno obišče okoli 6 milijonov turistov z vsega sveta. Abm. Veliki Kitajski zid — najdaljši zid na planetu Angkor Wat je budistični tempelj v mestu Angkor v severni Kambodži. Zgradili so ga v 12. stoletju za kralja Suryavarma-na II. kot državni tempelj in kot glavno mesto. Angkor Wat je največje versko svetišče na svetu. Veličastni tempelj je primer klasične kmerske arhitekture in je simbol Kambodže. Upodobljen je tudi na njihovi državni zastavi in je največja kamboška turistična znamenitost. Starodavno kmersko svetišče so prerasla mogočna drevesa tropskega gozda, kar ustvarja še bolj skrivnosten občutek. Veliki Kitajski zid je starodavna kitajska vojaška utrdba, ki so jo gradili od 14. do 17. stoletja za zaščito pred napadalnimi mongolskimi in hunskimi plemeni. Gradbena mojstrovina je osupljiva stvaritev kitajske civilizacije za časa dinastije Ming. Najdaljši zid na svetu je dolg natanko 21.196,18 kilometra. Gre za največjo gradbeno strukturo, ki jo je kadar koli zgradil človek, in je vidna celo z Lune. Obrambni zid se kot kitajski zmaj plazi med gorami, se vzpenja na najbolj strme vzpetine, seka reke, se spušča v doline in se izgublja v daljavi. Čeprav je izjemna kulturna znamenitost na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je danes v zelo slabem stanju. trovine s\/eta Velika mošeja iz Djenne — največja zgradba iz opeke in blata Mošeja stoji v mestu Djenne v afriški državi Mali, in sicer na poplavni ravnici ob reki Bani. Prvotna mošeja v mestu je bila zgrajena v 13. stoletju, sedanja zgradba pa ima podobo iz leta 1907. Velika mošeja je največja zgradba iz opeke in blata na svetu. Po mnenju strokovnjakov je narejena v sudansko-sa-helskem slogu, čeprav prevladuje islamski arhitekturni vpliv. Pred mošejo je tudi osrednja tržnica. Leta 1988 sojo uvrstili na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine in je ena najbolj obiskanih afriških sj^^^hŽL turističnih znamenitosti. J VMl »Mi fy1!^ Burj Khal ifa — najvišji nebotičnik na svetu Nebotičnik Burj Khalifa so zgradili leta 2010 v Dubaju v Združenih arabskih emiratih. Puščavska država na Arabskem polotoku je bogata z nafto, gradbeni podvigi pa so eden od načinov za razkazovanje bogastva. Najvišji nebotičnik na svetu je visok 829,8 metra. Na vrhu ima razgledni stolp, s katerega se odpira vrtoglav razgled. Najvišja stavba na svetu je simbol umetnosti, znanosti in graditelj-skega znanja, saj je pri gradnji sodelovalo več kot 120 svetovnih podjetij. Rekorder med rekorderji je obkrožen s prestižnimi hoteli, razkošnimi parki, fontanami, bazeni in z nakupovalnimi središči. Akashi Kaikyo — najdaljši viseči most na svetu Most Akashi Kaikyo, ki s hitro cesto povezuje glavni japonski otok Honšo z malim otokom Awaji, je najdaljši viseči most na svetu. Most je gradilo dva milijona delavcev, gradnja pa je bila končana leta 1998. Svetovna gradbena mojstrovina v dolžino meri 3991 metrov, širina mostu pa je 35,5 metra. Za gradnjo mostu so porabili kar 181.000 ton jekla in 1,4 milijona kubičnih metrov betona. Za viseče mostove so značilni kabli, ki nosijo velik del konstrukcije. Pri gradnji mostu so jih porabili toliko, da bi z njimi lahko sedemkrat obkrožili Zemljo. Ponoči most razsvetljuje tisoče barvnih luči, zato so ga Japonci poimenovali 'biserni most'. Vlasta Mlakar poskus Električna energija poganja večino naprav. Prenosne in manjše naprave, ki za svoje delovanje ne potrebujejo prav veliko energije, napajajo baterije najrazličnejših velikosti in oblik. Toda kako v bateriji nastane »elektrika«? In kaj »elektrika« sploh je? Poskusimo odgovoriti na ti vprašanji in z enostavnim poskusom razumeti delovanje baterij. Snovi sestavljajo atomi, ti pa so zgrajeni iz električn° negativnih elektronov v ovojnici in jeder s pozitivnim električnim nabojem. Če je v snovi pozitivnega m negativnega naboja enako, je taka snov električno nevtralna. Večina snovi okoli nas je električno nevtralna na primer stol, omara, miza, posoda ... Do električnih p°jav°v pa pride, ko se zaradi takega ali drugačnega razloga naboji v snovi ločijo. Si kdaj slačil pulover in te je pri tem streslo? Morda vozil nakupovalni voziček, ki te je iz neznanega razloga stresel? Pri slačenju puloverja ali pri nakupovalnem vozičku sta se pozitivni in negativni naboj ločila, potem pa se prek tvoje roke združila, kar si čutil kot električni sunek. Prav gibanje električnih nabojev je električni tok. Če želimo ustvariti električni tok, moramo nekako ločiti električni naboj, nato pa z žicami ustvariti električni krog, po katerem teče naboj. Načinov za ustvarjanje električnega toka je več. V baterijah to dosežemo z različnimi kovinami in sno^o v kateri se kovina lahko raztaplja in se po njej gibljejo električni naboji. Taki snovi pravimo elektrolit. Najenostavnejši primer je baterija iz limone. Če v limono zapičimo pocinkan kos kovine in bakreno žico, oboje pa povežemo z žico, bo stekel električni tok kot pri navadn bateriji. Tekočina v limoni omogoča, da se cink raztaplja pri tem loči električni naboj, ki nato potuje do bakra Elektrika ni v limoni, temveč kisli limonin sok le omogoči da kovinski ploščici delujeta kot baterija. Žal pa je tako ustvarjen tdk zelo šibak in z njim ni mogoče prižgati niti majhne žarnice. Če pa v limono zapičimo več cinkovih in bakrenih žic in jih povežemo drugo za drugo, potem lahko ustvarimo močnejši izvor električnega toka. POSKUS Potrebuješ: • limono • pocinkano ploščico • bakreno ploščico • fički za vezavo • kompas POSTOPEK Limono z roko povaljamo po mizi in tako v njej sprostimo sok. Pocinkano in bakreno ploščico zapičimo v limono in pazimo, da se ne dotikata. Ploščici povežemo z dirkama Kako ugotovimo, da smo ustvarili električno baterijo? Električni tok merimo s posebnimi napravami, ki jim pravimo amper-metri. Vsakdo nima doma take naprave, zato moramo najti drug način, da bi ugotovili, ali naša limona s kovinskima ploščicama res deluje kot baterija. Prvi način je ta, da konca žičk, ki nista pritrjeni na ploščici, hkrati položiš na konico jezika. Pri tem začutiš rahlo ščemenje in kovinski okus. To pomeni, da elektrika res teče. Ena od kovinskih ploščic ni zapičena v limono, zato električni tok ne teče. Kompas kaže proti severu. Drugi način je bolj znanstven. Če po žicah teče električni tok, potem se v njihovi okolici ustvari magnetno polje. Prisotnost magnetnega polja pa lahko ugotoviš s kompasom. Postopek je sledeč. Daljšo bakreno žič-ko večkrat naviješ okoli kakega plastičnega predmeta. Tako boš dobil tuljavo, v kateri se magnetno polje ojači. Tuljavo povežeš z žičkama iz limone, sredi nje pa položiš kompas. Opazil boš, da se igla kompasa nekoliko zasuče. To je vpliv električnega toka, ki je nastal zaradi kovinskih ploščic v limoni. Ko sto bakrena in pocinkana ploščica V limoni; to deluje kot Šibka baterija. Kompas V bližini tuljave Se nekoliko zasuka, kar pomeni, da po Žici teče tok. Andrej Guštin NRJViSJR GORA V AFRiKi V severovzhodni Tanzaniji se visoko nad afriško savano dviga Kilimandžaro, najvišja gora v Afriki. Najvišji vrh je Uhuru Peak, ki meri 5895 metrov. Kilimandžaro je v bistvu »speči vulkan«, ki ima na vrhu obliko kraterja z imenom Kibo. Od vznožja do vrha Kilimandžara si sledijo različni višinski podnebni pasovi, od tropskega deževnega gozda do stalnih ledenikov na vrhu. Da bi zaščitili pestre rastlinske in živalske vrste, je bil Kilimandžaro leta 1987 razglašen za svetovno naravno dediščino. Za vzpon na »Streho Afrike« je poleg kondicije potrebna tudi aklima-tizacija (postopno prilagajanje na klimatske raz NAJVEČJA PUŠČAVA NA SVETU Sahara leži na severu Afrike in se razteza od gorovja Atlas do doline reke Niger na jugu ter od obal Atlantskega oceana na zahodu in Rdečega morja na vzhodu. Obsega 9 milijonov kvadratnih kilometrov površine in je največja peščena puščava na svetu. V Sahari prevladuje tropsko puščavsko podnebje - podnevi se temperature dvignejo nad^flf "Celzija, ponoči pa se spustijo pod Glfiplzija. V Sahari so zabeležili najvišjo temperaturo na Zemlji, in sicer 58 °CeJj|ija'leta 1922 v Libiji. Sahara ima izredno malo padavin. Edina reka, ki teče prek Sahare, je Nil v Egiptu. Večji del prebivalcev Sahare so nomadski Tuaregi. I 0 Rta f mm NAJMOGOČNEJŠI SLAPOVi NA PLANETU Viktorijini slapovi so nastali na reki Zambezi v južni Afriki, na meji med državama Zambija in Zimbabve. Slapovi so visoki okoli 120 metrov in se spuščajo v ogromno kotanjasto razpoko v obliki velike vodne zavese s širino 1700 metrov. Glede na količino padajoče vode sov_ Viktorijini slapovi največji na svetu. Slapove je odkril škotski raziskovalec David Livingstone leta 1855 in jih poimenoval po angleški kraljici Viktoriji. Domačini slapovom pravijo 'dim, ki grmi'. Vodni pršec, ki se dviga nad slapovi, je viden 65 kilometrov daleč, hrup vode pa primerjajo s topotanjem črede zeber Viktorijini slapovi so uvrščeni na Unescov seznam svetovne naravne dediščine. NAJVEČJE MESTO V AFRiKi Kairo je glavno mesto Egipta in leži ob reki Nil. Na širšem območju mesta živi več kot 17 milijonov ljudi, kar Kairo uvršča med najbolj gosto naseljena mesta v Afriki. Mesto so ustanovili že davnega leta 969 kot kraljevo postojanko za kalife (islamske duhovne poglavarje). A NAJDALJŠA REKA NA SVETU Reka Nil ima dva rečna tokova: prvi je Beli Nil, ki se izteka iz Viktorijinih slapov, drugi pa je Modri Nil, ki izhaja iz jezera Tana v Etiopskem višavju. Beli in Modri Nil se združita pri mestu Kartum v Sudanu. Celotni tok Nila je dolg 6696 kilometrov in velja za najdaljšo reko na Zemlji. Nil se na severu Egipta izliva v Sredozemsko morje. Ob spodnjem toku Nila je bilo središče večtisočletne egipčanske civilizacije. Reka vsako pomlad poplavlja in odlaga rodovitno zemljo na polja, prebivalci pa rečno vodo uporabljajo tudi za namakalne sisteme. Nil je plovna reka, po kateri plujejo feluke (tradicionalne lesene dvojambornice za prevoz tovora) in sodobne ladje za turistična križarjenja po Nilu. I . Kairo ima številne obraze, najbolj pa je znan po svoji skrivnostni zgodovini iz časa faraonov - južno od Kaira so znamenite piramide v Gizi. Kairo ima ohranjeno srednjeveško islamsko jedro z ozkimi ulicami, mošejami in tržnicami. Zahodni del mesta je novejši, tam prevladuje moderna arhitektura z nebotičniki, širokimi ulicami in vladnimi palačami. MJVEČJi RFRiŠKi OTOK Madagaskar je otoška država, leži v Indijskem oceanu ob vzhodni obali Afrike. Glavno mesto otoka je Antananarivo, prebivalci pa se imenujejo Malgaši. Madagaskar meri 587.041 kvadratnih ;ilo-metrov in ¡e -¡ajvečji afrišV otok ter četrti največji otol na. svetu. Najbolj značilna • c/esa na c oku so bao-babi ali o^igj* kruh~vci, Madagaskar pa je znai tudi po izredno pestrem živalstvu. Še posebr zanimiv je lemur s črno-belift%3Žuhom, ki pa je 'anes o jr ižena vrsta. Na Ma-agaskarju deluje tudi sloven-sl misijonar Pedro Opeka, ki skrbi za najrevnejše otočane iz najhujše revščine je rešil 3e več kot 10.000 ljudi S Vlasta Mlakar K SI "'ßhjmmn| 3ŠSb^- K-V--r \m 3BF i "v/ reportaža Kolumbija je po površini velika za 56 Slovenij, vendar o njej le redko slišimo. Večina ljudi ve, da sta tam doma Shakira in odlična kava, kaj več pa že ne. Nekateri pametno dodajo, da je izjemno nevarna dežela, in popotniku svetujejo, naj nikar ne hodi tja. Ampak potem ko sem jo obiskala, se lahko samo strinjam z reklamnim sporočilom, s katerim Kolumbijci vztrajno prepričujejo turiste: največja nevarnost v Kolumbiji je, ^ da vam bo tako všeč, da ne boste več hoteli domov. Začnimo pri Shakiri in kavi - to dvoje vsekakor drži. Shakira je odraščala v mestu Barranquilla na seve ru Kolumbije in Kolumbija dišečo kavo res izvaža po vsem svetu. Kolumbijci so izjemno ponosni na svojo kavo, hkrati pa popolnoma naveličani tega, da jim tujci neprestano omenjajo Shakiro, zato ob njenem imenu samo zavijajo z očmi. Pred leti je držalo tudi to, da je življenje v Kolumbiji nevarno, saj so številni notranji spopadi in dobro organizirane kriminalne združbe ogrožali varnost ljudi, tako da je bil ta nesrečni sloves delno upravičen. Vendar so se v zadnjem desetletju razmere občutno pomirile. Danes človek na potovanju po Kolumbiji sreča same prijazne in zanimive ljudi, turistična območja pa niso prav nič bolj nevarna kot v številnih drugih državah. S prijateljico sva najino odkrivanje Kolumbije začeli v glavnem mestu, ki se originalno zapiše Bogotá in leži 2600 m nad morjem - to je skoraj tako visoko kot vrh Triglava! Vendar je Bogota bližje ekvatorju kot Triglav, zato je tam podnebje precej prijaznejše kot v naših gorah. Prebivalci Bogote uživajo v večni pomladi in večino časa se jim ni treba ukvarjati niti z resnim mrazom niti s pretirano vročino. Mesto je veliko in raznoliko. Najlepši je najstarejši predel, ki se imenuje La Candelaria. Tu naj bi bila pred skoraj 500 leti ustanovljena Bogota. Danes je to preplet barvitih hišk in ozkih ulic, ki se vzpenjajo v visok hrib, ki ždi nad mestom. Če med sprehodom pogledamo navzgor, nas tu in tam presenetijo zelene figure ljudi, ki plezajo po strehah, stenah in balkonih starih kolonialnih hiš, delo kiparja, ki živi v eni od živahnih ulic La Candelarie. Ob večerih se iz številnih lokalov zasliši živa glasba najrazličnejših glasbenih zvrsti. G30 | Bogota, glavni trg 3 Plesni spodrsljaji Kolumbijci so prijazni, odprti in topli ljudje, ki se radi zabavajo. Prav vsi odlično plešejo in zdi se, da se začnejo učiti plesnih korakov, še preden dobro shodijo. Nikomur ni nerodno in nikogar ni, ki bi v zadregi posedal ob plesišču, kot je to v navadi pri nas. Nekega večera sem se znašla v enem od številnih salsa klubov in prav nihče mi ni hotel verjeti, ko sem zatrjevala, da ne znam plesati sal-se. Fant, ki me je prosil za ples, se je nejeverno nasmihal, češ, res beden izgovor, in ker nisem hotela biti nevljudna, sem popustila in si mislila, kar bo, pa bo. Seveda sem potem soplesalcu vztrajno hodila po nogah in po nekaj minutah me je pogledal, kot da sem z Marsa, in rekel: »Ampak ... ti RES ne znaš plesati!« Ja, kaj naj ti rečem, saj sem te lepo opozorila. Dovolj sta bila dva ponesrečena plesa, da je cel klub dojel, da s temi turistkami ni nobene zabave, in potem ni nihče več kazal zanimanja zame, tako da sem lahko do konca večera lepo v miru posedala ob robu plesišča. Skoraj izuMrle Lisztove opice Iz Andov sva se odpravili v narodni park Tayrona, ki leži čisto na severu ob Karibskem morju. Tam sva se za nekaj dni na potep odpravili peš - najprej skozi čudovit pragozd, ki je eno redkih območij na svetu, kjer še lahko vi-Sf dimo že skoraj izumrle Liszto-ve opice. Te nenavadne drobne »prikazni« spadajo med opice tamarinke, njihovo oglašanje pa spominja na ptičje petje. Ime so dobile po madžarskem skladatelju Franzu Lisztu, s katerim imajo precej podobno pričesko. Če na spletu pobrskate za njegovo sliko, boste podobnost zagotovo opazili. Nevarne čudovite plaže Pot skozi gozd pripelje do neverjetno lepih peščenih plaž, okrašenih s slikovitimi debelušnimi skalami in seveda temno modrim morjem, ki je po nekajurni hoji po tropski vročini videti izjemno mamljivo. Vendar kopanje nikakor ni dobra ideja. Visoki valovi in močni morski tokovi, ki te odnesejo na odprto morje, so nevarni celo za zelo dobre plavalce, zato so plaže polne opozorilnih tabel, ki prepovedujejo plavanje in sporočajo, da se je na tem čudovitem kraju utopilo že več sto ljudi. V vodo greš lahko samo v zelo mirnih zalivih. Na takšnih mestih so postavljeni tudi kampi za obiskovalce, kjer sva spali v visečih mrežah, čez dan pa se poskušali prebijati naokrog po parku in odkrivati starodavna indijanska mesta, do katerih vodijo neverjetno strme in naporne poti. Pirati s Karibov Ste si ogledali film Pirati s Karibov? Mesto Cartagena, ki je bilo najina zadnja postaja na poti po Kolumbiji, se je skozi svojo divjo zgodovino pogosto bojevalo s čisto pravimi karibskimi pirati. V časih, ko so v Kolumbiji vladali Španci, je bilo tu glavno pristanišče, ki je karibsko obalo povezovalo z Evropo. Mesto je hranilo neverjetne količine zlata, ki so ga Španci odvzeli domačim indijanskim ljudstvom, potem pa so ga velike ladje odvažale v Španijo. Skladišča zlata so se seveda zdela mikavna tudi piratom. Zaradi številnih napadov so meščani v 17. in 18. stoletju okrog mesta zgradili močno obzidje, ki ga lahko vidimo še danes. Zdaj so v Cartageni precej bolj mirni časi, saj zlata in piratov že stoletja ni nikjer več. Dogajanje je bistveno manj razburljivo kot nekoč, zato pa precej bolj prijetno, polno sonca in nasmejanih obrazov. Pisane ulice starega mestnega jedra ponujajo lepe sprehode čez dan in obilo ples- Cartagena, moderni ¿e\ mesta s p\aŽo Ali veš? o 1 Kolumbija je dobila ime po Krištofu Kolumbu, čeprav nikoli ni stopil na njeno ozemlje. 1 V Bogoti in okolici vsako nedeljo za promet zaprejo več kot 120 km cest ter dajo prostor pešcem in kolesarjem. 1 V oddaljenih kotičkih deževnih pragozdov jugovzhodu Kolumbije še živijo indijanska ljudstva, ki modernim načinom življenja. č kot 120 km cest ter dajo prostor colesarjem. h kotičkih deževnih pragozdov na i Kolumbije še živijo indijanska imajo zelo malo stika z našim J ne zabave zvečer. Zunaj mestnega obzidja je zrasel moderni del mesta z visokimi stolpnicami, ki se raztezajo vzdolž dolge peščene plaže. Niti približno ni tako lepa kot plaže v Tayroni, vendar se človeku vseeno prikupi. Morje je varno, simpatične črnke v pisanih oblekah pa prodajajo slastne sadeže najrazličnejših oblik, barv in okusov. Mojca Stojan - Dolar heiena Žučko in Jože KraŠovec oskrbujeta zveri, opice in slovenske divje avtohtone živali. Čistilci, natakarji, hišniki ... in še marsikaj. Dela z računalnikom je zelo malo, zato pa se med živalmi včasih zadržujejo tudi po dvanajst ur na dan. V živalskem vrtu skoraj ni dela, ki ga ne bi opravljali. Marsikdo si želi postati oskrbnik eksotičnih živali, a priložnost dobijo le redki. VSE ZiVRLi SO PAMETNE Za začetek boste morali dokončati vsaj srednjo veterinarsko šolo ali študij zootehnike. Večina oskrbnikov ima izkušnje s skrbjo za živali že od prej. Na najboljši poti so tisti, ki so živali gojili in oskrbovali doma ali pa s tem živeli na kmetiji. Ko dobijo službo v živalskem vrtu, pa je za oskrbnike zelo pomembna praksa. Živali spoznavajo postopoma, pravi Helena Žučko, oskrbnica opic, zveri in slovenskih avtohtonih divjih živali: »Najprej moraš žival zelo dobro spoznati. Žival vsakega oskrbnika sprejme drugače.« Njen kolega Jože Krašovec je dodal, da so še posebej prebrisani šimpanzi: »Vsakemu novemu oskrbniku nagajajo na primer tako, da mu zaloputnejo lopute med prostoroma, ki jih oskrbnik upravlja s posebno ročico. Ročica se zavrti in oskrbnika lahko sune po roki. Oskrbnik mora sam ugotoviti, kako jih pretentati. Nobene živali ne sme podcenjevati. Vse so pametne.« VOLČJE SKRIVALNICE Veterinarska srečanja so za živali včasih boleča, zato si veterinarja zapomnijo in se pred njim skrijejo. Vešči oskrbniki pa znajo poskrbeti, da je srečanje z veterinarjem za živali kar najmanj stresno. Zato morajo pred prihodom veterinarja pri volkovih ogrado preurediti tako, da se ne morejo skriti v svoja skrivališča. »To smo enkrat pozabili in tri dni jih sploh nismo videli, cepili pa smo jih šele čez dva tedna. Bili so tako pametni, da je samo eden hodil ven pregledovat teren, ostali pa so se skrivali v skrivališču,« sta nam anekdoto z volkovi opisala Helena in Jože. Jože Krašovec medved ■H hrano skrije tudi na nenavadna mesta. DELO NE SME BiTi NEVARNO Pa je delo z zvermi nevarno? Jože Krašovec nam je odgovoril: »Pri delu z nevarnimi živalmi, kot so tiger, šimpanz, medved ali velike mačke, enostavno ne sme priti do kritičnih situacij.« No, oskrbnik velikih rastlinojedcev Robi Prašnikar se je moral pred časom v ogradi z žirafami in noji vseeno srečati z nevarnostjo. Neodgovorni obiskovalec je namreč skočil med živali in napadel ga je noj. Največji ptič na svetu takoj za povodnim konjem v Afriki ubije največ ljudi. Ko je napadel obiskovalca, je Robi pozornost preusmeril nase in ga tako rešil pred hudimi poškodbami. Potem ko sta opravila delo v ogradi z žirafami, je Robija Prašnikarja in sodelavca čakal trening z azijsko slonico. Gango že deset let redno trenirajo, tudi zajahajo, premakniti zna nekaj hlodov, se postavlja na zadnje noge in leže - ne za zabavo obiskovalcem, ampak predvsem zato, da vzdržuje kondicijo, mimogrede pa oskrbniki še preventivno pregledajo njeno telo. PREDSTAVA JE RESNA STVAR Iz istega razloga v živalskem vrtu pripravljajo tudi predstave z morskimi levi, kjer se žival na prvem mestu uči trikov zato, da se navaja na ljudi in ravnanje, ki je nujno za veterinarske preglede in zdravljenja. »Čeprav sta videti kot kužka in se rada crkljata, moramo imeti v mislih, da je morski lev zver. Če bi bilo oskrbnika strah, bi morski levi to začutili. Kogar je strah, sploh ne more delati z živalmi!« nas je po predstavi z enajstletnim Kallejem opozorila Jana Štiftar, ki skrbi še za vse ptiče, kenguruje in surikate. »Če je treba morska leva uspavati zaradi operacije, morata biti vajena leči v fiksacijski boks in tam počakati. To vadimo med predstavo, sproti pa jih tudi pregledamo.« OSKRBNiK ZA EN DAN? No, pravzaprav lahko oskrbnik postane skoraj vsak. Vsaj za en dan. Tako lahko na primer hranite žirafe in pelikane, medvedom skrivate hrano, pomagate oprhati slona, zajahate kamelo, obiščete surikate in še marsikaj. Morda vam bo tako všeč, da bi bili to pripravljeni delati vsak dan. Tudi v mrazu, dežju in včasih pozno v noč ... Matej Zalar ekosistem Se rad sprehajaš po gozdu? Kakšen gozd ti je najbolj všeč? Kostanjev gozd, kjer v oktobru nabiramo kostanj? Svetel gozd rdečega bora, kjer v podrasti uspevajo borovnice in orlova praprot? Temačni smrekov gozd, kjer so tla prekrita z iglicami in storži? Ali pa morda bukov gozd, v katerem jeseni nabiramo jurčke? V oprosti WoVe9a . Če v gozdu srečamo medveda, osfanrno^mim L | in se počasi zadenjsko umakni, a nikoli v -breg nad njim, ker bi se po^ti! ogrožen Več kot polovica ozemlja Slovenije je pokrita z gozdovi. Največje bukovih in bukovo-jelovih gozdov. V naravi imajo gozdovi nepogrešljivo vlogo: proizvajajo kisik, varujejo tla, da prsti ne sperejo padavine ali odnese veter, zadržujejo vodo, blagodejno vplivajo na krajevno podnebje, preprečujejo plazove ... Gozdovi so polni življenja: živa bitja najdemo v tleh, v podrasti, na drevesnih deblih in v krošnjah. Med gozdnimi rastlinami so najopaznejša drevesa. Poleg njih tu rastejo tudi različni grmi, zelnate rastline, praprotnice, mahovi in lišaji. Bokovžl'jep0„e„yen V"-Janeza ^e gozdne živali. Med rastlinjem si iščejo hrano in zavetje različne živali. Po drevesnih deblih plezajo drobne žuželke in paj-kovci, v krošnjah pa stikajo za plodovi, semeni in drugo hrano veverice, polhi ter različne vrste ptic. V podrasti in na gozdnih tleh se skrivajo žabe, močeradi, drobni glodavci in ježi. V gozdovih pa živijo tudi večje živali, kot so jeleni, srne, divje svinje, medvedi, volkovi. Nanje bomo na sprehodu naleteli le redko, saj se izogibajo človeku. Glive V gezJu rozkrojOjf Upadlo Ustje in le*. Nji^a podgobj« prepred^jo qoZdn0tl0intK>Uec0 debl^SVfj« - 9obc pa poženejo n* p*» Če pobrskamo po odpadlem listju, najdemo polže, stono ge, mokrice, pajke ... Mnogo živih bitij, ki prebivajo v gozdnih tleh, pa ne moremo videti, ker so predrobna. Njihova vloga v gozdu pa je vseeno velika: organske snovi razkrajajo v mineralne, ki jih za svojo rast potrebujejo drevesa in druge rastline. Ljudje izkoriščamo gozdove predvsem za pridobivanje lesa. Sledove sečnje dreves lahko opazimo v veliki večini slovenskih gozdov. V nekatere gozdove pa ljudje ne posegajo in tudi v preteklosti niso. Takšnim gozdovom pravimo pragozdovi. Pragozdovi se razvijajo po svoje - kot jim narekuje narava. Tudi v Sloveniji imamo nekaj pragozdov in gozdov, kjer so bili vplivi človeka v preteklosti neznatni. Ohranjeni so ponekod na Kočevskem, v Trnovskem gozdu, na Snežniku, Gorjancih, na Pohorju ... Evropski pragozdovi so se razvili po zadnji ledeni dobi. Stari so okoli 10 000 let. Brglez v špranjah na drevesnem lubju išče pajke in žuželke. Plezati zna tudi z glavo navzdol Raziskuj Odpravi se v gozd in poskusi nabrati čim več različnih plodov. Poskusi ugotoviti, katerim vrstam dreves ali grmov pripadajo. Z daljnogledom od daleč opazuj, katere živali se gibljejo v krošnjah in na deblih dreves. Ponoči je gozdu zanimivo in strašljivo. V spremstvu odraslih se odpravi na nočni izlet v bližnji gozd. V tišini prisluškuj nočnim zvokom. Koliko različnih zvokov zaznaš? Razišči svoj najljubši gozd! Obišči ga v različnih letnih časih in opazuj, kako se spreminja. Poskusi opaziti in fotografirati ali narisati čim več različnih živih bitij. C ALi več? > Na svetu pokrivajo gozdovi približno tretjino kopnega. > Gozd sčasoma zraste povsod, kjer so primerna tla, prst, dovolj padavin in dovolj visoka temperatura. > V grobem delimo gozdove na listnate, iglaste in mešane gozdove. V listnatih prevladujejo listavci, kot so bukev, hrast, pravi kostanj in beli gaber Za iglaste gozdove so značilni iglavci: predvsem smreka, jelka, macesen ter rdeči in črni bor: V mešanih gozdovih uspevajo tako listavci kot iglavci. Golosek je na golo posekan gozd. V Sloveniji je tak način gospodarjenja z gozdom prepovedan. Tinka Bačič človeško telo Za zdravje Zdrav duh v zdraveim teLesu Redni preventivni zdravstveni pregledi otrok so nujni in koristni. Zdravniki z njimi spremljajo zdravje, rast in razvoj šolarjev. Vsak za zdravje zlahka veliko stori sam, če je telesno dejaven, se pravilno prehranjuje, če skrbi za telesno higieno in se pravočasno cepi proti nevarnim boleznim. Gibanje Hoja, tek, telovadba, kolesarjenje, planinarjenje, plavanje niso odlični le za zdravje, temveč tudi za preganjanje dolgčasa. Z gibanjem krepimo pljuča, srce, vse mišice in možgane za učenje. Zaradi hlastanja po rekordih in slavi postaja vrhunski šport na žalost pogosto nevaren in škodljiv. Drugače je z rekreativnim športom. Če smo redno telesno dejavni in se pri tem ne obremenimo do bolečin, bomo za telesno odpornost storili veliko. Ne ogrožajo nas le virusi in bakterije, temveč nam v starosti pretijo kronične bolezni srca, žil, kosti, sklepov in ledvic. Z redno telesno dejavnostjo bomo te tegobe prav gotovo lažje preprečili. Redna prehrana Za zdrav način prehranjevanja je najbolj pomembno, da redno jemo vse obroke: zajtrk, malico, kosilo in večerjo. Če smo lačni, si lahko privoščimo še popoldansko malico. Če jemo počasi, nam občutek sitosti pove, kdaj smo pojedli dovolj. Raznovrstna, sveže pripravljena hrana je ključ za zdrav razvoj šolarja. Krepi telo, s tem delovne in umske sposobnosti. Mogoče se ti zdi nenavadno, vendar se boš z zdravo prehrano lažje učil. Higiena Na rokah, za nohti, na koži, laseh, zobeh in v prostorčkih med njimi se nabira umazanija. Umazanija je del življenja. Dobra je predvsem za škodljive mikroorganizme, ki nam lahko škodujejo. Nič hudega. Narava nam je dala vodo in zdrav razum. Zaradi tega se redno umivamo, prhamo, kopamo. Zobe temeljito ščetkamo vsaj zjutraj in zvečer. Redno pa si tudi uredimo nohte na rokah in nogah ter lase, ki ves čas rastejo. Cepljenje ALi ves? • Za zdravje potrebujemo počitek. Osem do deset ur spanja ohranja zdravje. • Pomembno je tudi dobro razpoloženje. Uživaj veseli se in se zabavaj. • Dolg sprehod v naravi krepi telo in duha. • ^Ha ki bi vsebovalo vse vitamine, ne obstaja. • Jabolko dobro dene dlesnim in zobem ter je sploh zelo zdravo. nas varuje pred več hudimi nalezljivimi boleznimi. Kadar se cepimo, v telesu nastanejo protitelesa, ki poskrbijo za obrambo pred nevarnimi boleznimi. Prednost cepljenja je v tem, da protitelesa ostanejo v telesu veliko let (npr. cepivo proti klopnemu meningitisu), nekatera pa nas ščitijo vse življenje, npr. cepivo proti oslovskemu kašlju. S cepljenjem ne ščitimo le sebe, temveč in predvsem tiste, ki se ne morejo cepiti zaradi bolezni in so zaradi tega bolj ogroženi. Krištof Dovjak 23 OPAZUJEM in raziskujem Ruj se obarva rdeče Oktobra kraška pokrajina zažari v barvah ognja: oranžni, rumeni in v razkošju odtenkov rdeče. Za čudovite prizore je zaslužen ruj. To je listopaden grm z ovalnimi listi, ki se je seni obarvajo živo rdeče. V Sloveniji je najpogostejši na ko šenicah in pašnikih Krasa, najdemo pa ga tudi drugje. Ruj uporabljajo za naravno barvanje usnja, volne in svile. 24 Na bukvi dozori žir Bukve imajo v času, ko dozori žir, veliko različnih obiskovalcev. Na pojedino pridejo veverice, polhi, divji prašiči, miši, dleski, ščinkavci, šoje ... Celo medved se oglasi! Žir je masten in zelo hranljiv. Živali si na takšnih pojedinah pridobijo maščevje, ki jim pomaga preživeti zimo. Kuhan ali pražen žir je užiten tudi za ljudi. Ponekod iz žira stiskajo obstojno in kakovostno olje. Polhi se odpravljajo na ziMsko spanje Te ljubke sive živalce zimo preživijo tako, da jo prespijo. Brloge si največkrat uredijo med koreninami večjih dreves ali v globokih skalnih razpokah, ki vodijo v kraško podzemlje. Mehko si jih posteljejo z listjem. Spijo tako, da se zvijejo v klobčič, košate repe pa si ovijejo prek glave in hrbta. Prebudili se bodo šele spomladi. Kakiji postanejo sladki Kaki je po vsem Sredozemlju precej razširjeno sadno drevo. Raste tudi pri nas, na toplih in sončnih mestih: kjer uspeva vinska trta, dobro raste tudi kaki. Veliki oranžni plodovi kakija po videzu nekoliko spominjajo na paradižnike. V oktobru in novembru dokončno dozorijo in jih lahko jemo. Kakijevo drevesce lahko vzgojimo iz semena, ki ga izbrskamo iz plodu. Tinka Bačič NOVO 5 SVEŽIH RUBRIK PRIJAZNO 20 % CENEJE za naročnike v šoli 16 % CENEJE za naročnike na domu PLAČILO NA 3 OBROKE Knjigi s sočnimi in osupljivimi zanimivostmi o našem planetu in živalih Prikupne živali za okras, zanimivi plakati za učenje Še več nalog za zabavno raziskovanje na www.mladinska.com/moj_planet/ucni_listi PROSIMO, VPIŠITE SVOJE PODATKE Da, naročam revijo/komplet revij (prosimo, označite): □ Moj planet: 15,60 € x 3 (46,80 €) za naročnike v šoli ali 16,64 € x 3 (49,92 €) za naročnike na domu (v prosti prodaji 59,40 €) □ Pil in Moj planet: 26,66 € x 3 (79,98 €) za naročnike v šoli ali 28,44 € x 3 (85,32 €) za naročnike na domu (v prosti prodaji 116,40 €) □ Moj planet in Gea: 28,08 € x 3 (84,24 €) za naročnike v šoli in 29,84 € x 3 (89,52 €) za naročnike na domu (v prosti prodaji 123,00 €) Prosimo, odrežite © Ime in priimek otroka Naslov otroka Poštna št. Pošta Ime in priimek plačnika Naslov (vpišite samo, če se razlikuje od otrokovega) Poštna št. Pošta *Datum rojstva otroka ^ ^ ^ Razred Vpišite sorodstveno razmerje (starši, stari starši ...) Datum rojstva plačnika E-pošta *Telefon *GSM *neobvezni podatki Datum naročila Davčna št. Podpis plačnika PRODAJNO-PLAČILNI POGOJI DDV je zajet v ceno. Darili za naročnike bosta priloženi novembrskim in marčevskim številkam revij. Naročnino zaračunavamo v 3 obrokih brez obresti. S podpisom potrjujete, da ste seznanjeni s prodajno-plačilnimi pogoji, ki so natisnjeni na naročilnici, in da ste bili nanje ob nakupu izrecno opozorjeni, ter dovoljujete, da Mladinska knjiga Založba, d. d., Mladinska knjiga Trgovina, d. o. o., in Cankarjeva založba - Založništvo, d. o. o., z namenom izpolnjevanja ali uveljavljanja pravic iz pogodbenega razmerja in neposrednega trženja vzpostavijo, vzdržujejo in upravljajo evidenco z vašimi osebnimi podatki za neomejeno časovno obdobje ter posredujejo te podatke za te namene druga drugi. Vse navedene družbe zagotavljajo varstvo osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Kadarkoli lahko pisno ali po telefonu zahtevate, da v 15 dneh trajno ali začasno prenehamo uporabljati vaše osebne podatke za namen neposrednega trženja ter vas o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestimo na naše stroške. □ Označite z znakom x, če v prihodnje ne želite prejemati promocijskega gradiva. Naročilo/pogodba se sklepa v slovenskem jeziku. Sklenjena pogodba je shranjena v Službi oskrbe kupcev Mladinske knjige Založbe, d. d., Slovenska 29, Ljubljana. Naročilo na domači naslov bomo vsako leto obnovili, dokler ga ne boste pisno ali osebno preklicali. Preklic velja za naslednje obračunsko obdobje. Pri sklenitvi pogodbe o dobavi časopisov, revij in periodičnega tiska nimate pravice do odstopa od pogodbe za že prejete izvode. Če kupec ne poravna zapadlih obveznosti v roku, ki je naveden na položnicah, zapade celotna preostala kupnina v takojšnje plačilo ter jo bomo sodno izterjali z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pred tem pa bomo pustili petnajstdnevni rok za poravnavo obveznosti. Družba je vpisana v register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod številko 1/02643/00, osnovni kapital znaša 5.141.149,22 EUR. K (ve aročilnico oddajte v šoli, če želite revijo prejemati v šolo (velja cena za naročnike v šoli). Če želite revijo prejemati na dom (velja cena za naročnike na domu), naročilnico vložite v ovojnico in pošljite na naslov MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA, Služba oskrbe ........................................................www.mladinska.com/revije 0801108 fotografija meseca dr. Vetko ZivijoJ doma imam želvo rdečevratko, zanima me, koliko lahko zraste v akvariju in kako naj ji pristrižem kremplje. Vnaprej se ti zahvaljujem. Lara, 10 let Na vprašanja odgovarja Maja Stopar, dr. vet. med. ara, v akvariju/terariju imajo želve precej omejen prostor; odvisno seveda od tega, kako velikega si si omislila. A četudi imaš največjega, kar si ga lahko kupila v trgovini, tvoja rdeče-vratka verjetno ne bo dosegla velikosti, ki bi jo v naravi. Naše želvice v ujetništvu ostajajo običajno nekoliko manjše kot njihove prosto živeče vrstnice. Krempeljce ji seveda lahko postri-žeš, ti pa priporočam, da to vsaj prvikrat opravi veterinar, ki bo presodil, ali so res predolgi, ter ti pokazal, kako se to pravilno naredi. Prav tako si boš morala omisliti prave kleščice. Svojo živalco lahko namreč precej poškoduješ, če krempeljcev ne strižeš pravilno. Dragi doktor Vetko! Moja teta 'ma majhnega belega psa. Rada bi izvedela, zakaj se tak majhen kuža uleže na pločniku in noče naprej. To me zelo zanima, prosim, da mi čim prej odgovoriš. Tina Habjan, U let i ina, tole je pa zagonetno vprašanje. Ne vem namreč, kakšne misli se tetinemu kužku podijo po glavi, da se trmasto ule-že in ne želi naprej na sprehod. Tako lahko le ugibava, kaj bi bil možen vzrok takega vedenja. Najprej je treba vedeti, kako dolg je pravzaprav sprehod do trenutka, ko kuža noče naprej. Majhni kužki se včasih utrudijo hitreje, kot bi si mi mislili. Ali je kuža vajen dolgih sprehodov? Ima kondicijo? Ali ga kaj boli? Morda šepa? Ima poškodovano tačko ali blazinice? Ima predolge kremplje? Je že star? Ali ga teta potem vzame v naročje in pocrklja? Morda se je razvadil in se mu ne ljubi hoditi, pa se raje pusti nesti v naročju? Se morda ustavi vedno na istem mestu? Kaj pa, če je tam nekaj, česar se boji? Ali pa nekaj, kar mu je zelo všeč? Malo razmisli in še malo zasliši teto, kaj se res zgodi v tem trenutku. Prepričana sem, da boš bistra deklica kot si hitro ugotovila, kam pes moli taco. Dragi Ar. Vetko! Zanima me, kako kokoši naredijo jajca. lara, 11 let Lara, tole vprašanje pa je vredno celega članka in ne le odgovora pri dr. Vetku! Nastanek jajca je namreč zelo zapleten in je pravo čudo narave. Tudi če pustimo ob strani večno vprašanje o tem, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce, je sam nastanek jajca v rodilih kokoši prav neverjeten proces. Pravzaprav se vse začne zelo običajno. Začetek vsakega bodočega jajca je jajčece, ženska spolna celica, ki dozori in se sprosti iz jajčnika kokoši. Ta začne svoje neverjetno potovanje po dolgem jajcevodu. Do tu poteka še vse prav podobno kot pri drugih živalih, ali pri ženski. No, tale jajčna celica pa je vendarle nekaj posebnega, saj je pravzaprav rumenjak. Ja, tista lepo rumena »kroglica« v jajcu. Jajčna celica se lahko na začetku poti v jajcevodu oplodi ali pa tudi ne. Tak rumenjak (oplojen ali neoplojen) potuje po jajcevodu in okrog njega se počasi nalaga beljak. Beljak so plasti beljakovin, večinoma albuminov. Na poti po jajcevodu navzdol se nastajajoče jajce neprestano vrti in obrača. Na določenem delu jajcevoda se s posebnimi, »vrvicam podobnimi vlakni« rumenjak pričvrsti v beljak. Skoraj na koncu poti pa se doda še trda, s kalcijem bogata jajčna lupina in jajce je zunaj, v gnezdu. Seveda je tale opis zelo preprost, vse skupaj teče precej bolj zapleteno in z mnogo več vmesnih stopenj ter plasti. Celoten nastanek jajca traja približno en dan. Vidiš? Zato pa kokoši znesejo v poprečju eno jajce na dan. In kot smo zapisali zgoraj - ni nujno, da se jajce oplodi, torej jajce nastaja vsak dan (ali pa skoraj vsak dan, saj je tudi tu kar nekaj dejavnikov, denimo starost kokoši, dolžina dnevne svetlobe ...), ne glede na to, ali je v bližini petelin ali ne. In zakaj sploh ves ta zapleten postopek? Piščanček pride na svet kot jajce in še 21 dni živi v jajcu od vseh dobrot, ki jih je kokoš že prej »naložila« vanj! Po 21 dneh je že dovolj razvit (pa tudi hrane mu zmanjka in prostora, saj zelo hitro raste!), da s kljunčkom predre lupino in pokuka iz jajčka. So kar izjemne, tele naše kokoške, kajne? M Dragi dr. Vetko! Vem, da si zelo dober, ker odgovarjaš planetovcem na njihova vprašanja. Odločila sem se, da te bom tudi jaz nekaj vprašala: koliko časa mora muca spati in kje. Hvala za odgovor! Katerina, 11 let uce so res zaspanke, skoraj dve tretjini življenja namreč spijo ali dremajo. Seveda, mladi mucek spi več kot odrasli. Ne skrbi, muca bo že sama vedela, koliko časa mora spati ... Kje naj spi, je tudi bolj njena izbira kot tvoja odločitev. Boš videla, mačko je precej težko v kar koli prepričati, če tega sama noče. iMaš vprašanje? Pošlji ga na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ^ .at ali na moj.planet@>mkz.si. Če je objavljeno tvoje fev ( pismo, nam čim prej pošlji svoj naslov, da ti % v 0EMMUQf ■ pošljemo nagrado! Tokrat bomo avtorjem pisem podarili knjigo Dese Muck Čudežna bolha Megi in želvici Taška in Toni. Dr Vetku lahko zastavite vprašanje tudi na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. varujem okolje Podtalnica je voda, ki se vsakodnevno pretaka v tleh pod nami. Težko si jo predstavljamo, saj je skrita tik pod površjem ali pa globoko pod njim. Kadar leži tik pod površino, to opazimo kot jezero ali močvirje, na površino pa lahko priteče kot izvir. Skrita voda Podtalnico si predstavljajmo kot veliko barje, kjer vode sprva ne vidimo, dokler ne stopimo na mehka tla in nam čevelj oblije voda. Ta ogromna luža je razlita v tleh kotlin in dolin, med prodom in peskom v več plasteh, ki so lahko med seboj ločene in so v različnih globinah. Prav tako v nižinah rastejo največja slovenska mesta in deluje intenzivno kmetijstvo. To pa sta tudi največja porabnika in obenem onesnaževalca podtalnice. Podtalnico p ijeMO V Ljubljanski kotlini, na Dravskem in Ptujskem polju, v Celju, Brežicah in Krškem z okolico ter drugih manjših nižinah črpajo svojo pitno vodo za javno omrežje iz podtalnice. Do nje pridejo z vrtino, ki je izkopana v tla. Območju vrtine pravimo zajetje. Tam vodo redno kontrolirajo in skrbijo, da je za uporabnike zdrava. Včasih je potrebno kloriranje (razkuževanje z dodajanjem klora). Voda iz podtalnice je primerna tudi za namakanje kmetijskih površin in rabo v industriji. Onesnaževanje podtaLnice Ne glede na prostorsko ločenost od površja lahko podtalnico umažemo. Razlitje motornih olj, čezmerno gnojenje v kmetijstvu, škropljenje z zatiralnimi sredstvi (pesticidi), nepravilno odlaganje odpadkov in industrijske odplake jo lahko začasno ali trajno onesnažijo. Edina rešitev je, da takšnih snovi ne vnašamo v okolje in da z nevarnimi odpadki ravnamo previdno. VarujMo podtalnico m« ^ a ^^H^o -- < * ^ ¿r^io 'Z®-**- l Vsa parkirišča, smetišča ter industrijski objekti bi morali imeti lovilnike odpadnih tekočin, da te ne odtečejo v tla. Vsi odpadki morajo končati na uradnih smetiščih, nevarne odpadke pa oddajmo pristojnim službam. Pri delu v gozdu in na kmetijskih površinah bi morali za delovanje strojev uporabljati biorazgradljiva olja. Gnojiti bi morali le z naravnimi gnojili in še ta uporabljati v pravih količinah in ob pravem času. Izogibati bi se morali škropljenju s kemičnimi sredstvi (pesticidi), ne samo na kmetijskih površinah, ampak tudi v domačih vrtovih in sadovnjakih. 'Še posebej pa je zaradi plitvih tal nevarno onesnaženje podtalnice na kraških tleh. °C) unc Zakaj so Mnogi vodnjaki suhi? Višina podtalnice se spreminja. Obilne dežne in snežne padavine jo napajajo in povzročajo dvig gladine. Dolgotrajne suše ali čezmerno črpanje jo nižajo. Najlažje to opazimo v vodnjakih. Babice in dedki vam bodo znali povedati, da je bilo nekoč v vodnjakih vedno dovolj vode, danes pa je njihovo dno suho. Podtalnica je upadla za nekaj metrov, in če bi želeli imeti v vodnjakih spet vodo, bi jih morali poglobiti. Voda iz ledenih dob Podtalnica kroži in se premika, kar je odvisno od nagiba zemeljskih plasti in gravitacije. Hitrost premikanja je lahko od 1 metra na leto do 1 metra na uro. V osrednji in zahodni Sloveniji se pretaka hitreje in ima redne dotoke s površja, zato obstaja večja možnost za onesnaženje. V severovzhodni Sloveniji pa so raziskovalci ugotovili, da je voda v globljih plasteh stara tudi 10 000 let in več, torej še iz časa ledenih dob. Tako stara voda pa je med tisočletji pridobila prav posebne lastnosti. Rojstni kraj Mineralnih in termalnih voda Voda, ki je že tisočletja v tleh, se je med pretakanjem med kamninami obogatila z rudninami in minerali. Ponekod se je tudi bolj segrela. Tako so nastale mineralne in termalne vode, ki jih je pri nas največ v Prekmurju. Črpajo jih za ogrevanje rastlinjakov in stanovanjskih stavb ter za kopališča in zdravilišča. Iz enakega vira prihajajo ustekleničene mineralne vode. — O" ti , vi ? g a** Vzgon za zagon Znanje pomorskih veščin, ki so jih obvladala severno-evropska ljudstva, se je preneslo na gradnjo veternic. Pri gradnji njihovih krakov so upoštevali načelo vzgo-na - načelo, ki so ga znanstveno raziskali šele v 20. stoletju z razvojem letalstva in pri katerem sila vzgona kaže v nasprotni smeri od sile teže in tako potiska telo navzgor. Naelektreno S prehodom na uporabo električne energije okrog leta 1882 je vzniknila ideja, da bi vetrnice izrabili za proizvajanje električnega toka. Eno prvih poskusnih naprav je leta 1891 izdelal danski znanstvenik Poul la Cour, ki je izvajal natančne poskuse z različnimi oblikami krakov vetrnice. Njegove raziskave so bistveno prispevale k nastanku prvih vetrnih turbin v tržne namene. Oče Eden izmed prvih očetov moderne vetrne turbine je bil nemški fizik Albert Betz. Leta 1920 je položil znanstvene temelje za razvoj vetrne tehnologije ter določil razvojno pot, ki je usklajena z gradbenimi in fizikalnimi omejitvami izrabe vetrne energije. Inženirji še danes upoštevajo njegove smernice pri oblikovanju krakov. MINI kviz Obkroži pravilno trditev. Stolpi Sodobne vetrne turbine so ogromni stolpi, ki so visoki tudi več kot 100 metrov in ob pravi moči vetra proizvedejo tudi do 5 megavatov električne moči. Moč ene izmed takšnih turbin oskrbi z električnim tokom tudi več tisoč gospodinjstev. Prvi pogoj je le ta, da veter vztrajno in enakomerno piha. Na gradnjo vetrnic je najprej vplivalo a) letalstvo b) mlinarstvo c) pomorstvo Kaj gre kam Osrednji gradbeni element turbine je rotor - nekakšno »vetrno kolo«, ki je pritrjeno na gred, nanj pa so pritrjeni kraki, ki jih zračni tok spravi v gibanje. Vrtenje se po gredi in gonilu prenese na generator, ki proizvede električni tok. Sila ki potiska krake vetrnice aii vetrne turbine navzgor, se imenuje a) teža b) vzgon c) navor \/ vetrni turbini električni tok Prava mera Vetrna turbina zahteva točno določeno jakost vetra, da bi lahko uspešno delovala. Če je jakost med 2 in 3 po Beaufortovi lestvici - ta se uporablja v pomorstvu in se imenuje po irskem admiralu z začetka 19. stoletja Francisu Beaufortu - začne naprava proizvajati električni tok. Od jakosti 10 dalje je nevarnost mehanske obremenitve tako velika, da moramo turbino izklopiti. Da Vinci Learning ZA VEČ O VETRNI TURBINI PREKLOPITE NA TV-PROGRAM DA VINCI LEARNING ali OBIŠČITE SPLETNO STRAN http://si.da-vinci-|earning.com- 1 planetov strip ^OJZ£ IN ferSRŠ,u TESLOV" POSKUS 13 del r £N££GíJSf¿t NrtfaP Hf\ M^Std , ! ICI J€ /M£g¿AN£ flfcSTßASlL J€ ' [2V/2^1L 12UMT£LJ Éo&oW 60$poV LoJZfc. L—^JOČ IN MOjPAjfe (CAJ VÊC 60 PteliVčL T/AfCo J IZ^STITfe/ ...J SÍ fa MSUT^B/M . HB^TTÑÁpa^ . « ^ -___f« NAPISALA: NELI KODRIc FILIPIc, NARISAL: DAMIJAN STEPANCIC vlTJ?/' Ob koncu poletja smo si na obronkih snežniških gozdov ogledali mogočen grad, kjer vidimo, kako so plemkinje in plemiči živeli pred 150 leti. Bogato opremljene sobe so namreč skoraj točno take, kot so jih pred sedemdesetimi leti zapustili zadnji lastniki. ^^ S ^Ri® KnezHer^njedobilvd-rp^iiv® ^ a EgiptaintakopodSnežn.kom užival V »faraonskem s\ogo*. Skrivnojtgrba gobodov Snein». nekoč so \ahko obiskovalci na ^¿?r\sWsamo?o\esK Na začetku popotniška postojanka Na poti, kjer so tovorniki v davnih časih s Kranjske potovali proti morju, je pred skoraj tisoč leti zrasla preprosta utrdba z enim stolpom. Popotniki so se tu odpočili in najedli, preden so se podali na naporno in nevarno pot skozi snežniški pragozd. Še bolj kot zveri so bili nevarni razbojniki, zato so srednjeveški trgovci včasih dobili tudi vojaško spremstvo. Prvi znani lastniki so bili gospodje Snežniški: po njih sta dobila ime grad in mogočna gora Snežnik. Turki gradu niso Mogli do živega Skoraj petsto let je bil Snežnik hladna srednjeveška utrdba, v kakršni si danes ne bi želeli prebiti niti tedna dni. Pred približno petsto leti pa so grad povečali. Obdajal ga je z vodo napolnjen obrambni jarek, čez katerega je vodil lesen most. Pravijo, da so grad oblegali tudi Turki. V spomin na te hude čase v jedilnici visita štiristo let stara turško bodalo in streme, ki so ju našli v grajskem ribniku. Pogled skozi vhod. Zad°j se vidi firbčnik, okno, skozi ^ k°tero so zved°vi graš^i videli, kdo je prišel na obisk. Ko grad postane »vikend« Še prijetnejšo podobo je grad dobil pred sto petdesetimi leti, ko je postal lastnik saški plemič Jurij Schonburg-Waldenburg. Njegov oče, ki je grad kupil skrivaj, mu ga je podaril po smrti. Čeprav je bil Snežnik od doma v Nemčiji oddaljen skoraj tisoč kilometrov, se je knez Jurij takoj zaljubil v posestvo in si ga izbral za svojo poletno rezidenco. Z ženo Luiso sta posestvo temeljito obnovila. Z otroki Hermanom, Ulrikom in Ano so se na Snežnik vračali v toplejših mesecih leta, otroci pa so na Kranjskem ostali tudi celo leto ali dve. Varuhi narave Knez Jurij je zaslužen tudi za ohranitev bogastva snežniških gozdov. Gospodariti je začel z lesom, po njegovi zaslugi pa so zavarovali več živali, med njimi medveda, risa in sovo uharico. Ker so že pred tem iztrebili snežniškega jelena, je knez poskrbel za naselitev jelenov izza Karpatov. Kot je bilo v tistih časih v navadi, so bili Jurij in njegova sinova tudi navdušeni lovci. Takrat je bilo volkov mnogo več kot danes in ker so delali škodo, so jih pozi, i . • • ■ mi redno odstreljevali. Zato se gradi/je medved, ki gaje J v gradu ne čudite preprogam i/plenil princ Herman. jz vo[čje kQŽe Grad Snežnik Življenje na gradu Pozabimo na zgodbe o zlobnih graščakih! Saški knezi so bili znani kot dobri gospodarji, ki so lepo poskrbeli za svojo služinčad pa tudi za okoliške prebivalce - po zaslugi grajskih gospodarjev so v okoliških vaseh dobili elektriko! Na grajski pristavi so gojili govedo, v ribniku potočne rake in postrvi, v vrtnariji zelenjavo. Zato so potrebovali veliko delavcev, ki so jih izbrali med tamkajšnjimi prebivalci. Imeli so tudi kočijaža, kuharja in dva pedentarja, služabnika, ki sta skrbela za udobno življenje na gradu. Le spletična kneginje Ane je prišla iz Nemčije. Pomagala ji je pri oblačenju, sple-tanju kitk in spletanju ... spletk. - bila je iz porcelana, kot se za kneza spodobi. Toplina pod snežniškimi gozdovi V Sloveniji imamo veliko gradov, a še niso tako lepo opremljeni kot Snežnik. Vsak kos pohištva je točno tak, kot so ga zapustili knezi. Tako lahko uživamo v vzdušju iz časov, ko so sem prihajali na obisk knezi s severa Nemčije. Bi se tudi vi hitro navadili grajskega življenja? Pelji starše na izlet Muzej Grad Snežnik WWW.nrnS.yi Loška dolina Loskadolina.i nfo Matej Zalar moj test Najbrž si že kdaj slišal rek »vsi za enega, eden za vse«. T0 pomeni da so vsi pripravljeni pomagati drug drugemu. Ampak žal nisimio vsi taki ... Najbrž poznaš koga, za k0gar bi veljalo »vsi za enega, eden zase«. Kar pomeni, da poskrbi samo za svojo ... »ta zadnjo«. Pa ti, koliko si tovariški do drugih? i Sošolec zboli in zato manjka v šoli. Mu posodiš zvezke, da prepiše snov? %% Če me prosi, mu posodim. Sam na to ne pomislim. # Ni šans. No ja, pripravljen sem mu posoditi, če mi to povrne vsaj s piškoti. $$$ Seveda mu posodim. Če to vem vnaprej, celo lepše pišem, da mu bo laže. 2 Sošolki škriplje pri matematki, ne razume snovi. Ti to snov na srečo obvladaš. Ponudim se, da ji razložim. Vem, kako težko je, če česa ne razumeš. %% Če učiteljica predlaga, naj ji snov razložim, to naredim. % Ahaha, sošolka je zaostala! Kar naj se muči. Debilom ni pomoči. 3 Oče tvojega vrstnika je izgubil službo. Ni jim lahko, marsičesa si ne morejo privoščiti. Večkrat ga s čim pockljam ali mu kaj dam, tudi če se sam čemu odrečem. # Ja, in? Njihov problem. Je oče že kaj takega naredil. Sami so si krivi. %% Če mi mama namigne, da kakšne igrače ne potrebujem več, mu jo podarim. nega i < 4 Na poti iz trgovine srečaš soseda tvojih let, ki se šibi pod težo vrečk z nakupljenimi stvarmi. % Naj tovori, osel! Ubiram svojo pot. Aja, in naj se mi umakne, da grem mimo. %% Če mu kaj pade po tleh, to poberem. Če mi reče, mu pa priskočim na pomoč. Takoj mu odvzamem večji del bremena in ga pospremim do doma. <33 5 S sestro se želita igrati na dvorišču, a ona sme šele, ko pospravi svojo sobo. # Ja, res ima svinjak, kar naj pospravlja, se bom že sam zamotil. $$$ Tiho, ne da bi starši izvedeli, ji priskočim na pomoč. Tako sva hitreje zunaj. %% Če mi obljubi, da bo naslednjič ona pomagala meni, ji pomagam. Barbara Jarc Od 5 do 8 zvezdic EDEN ZRSE Od 9 do 12 zvezdic KO KDO POKAŽE S PRSTOM * res izbral prave oAgovore? ivoja izbira namreč ni preveč navdušujoča ... Predvsem najprej poskrbiš Zase, tuAi takrat, ko bi lahko bi bilo tebi, če ti nihče ,ne b' na po^oč? Če S tab o ukvarjali sa^o, če b'r° P'***1? "orni veliko J nekajurno, ne Ja ,nr)eh ZaAaj raČunico? Vse Pomisli še na Arogel Ljjudem sicer pomagaš, kar je vse lepo in prav. A kot- kaže, te morajo najprej pr°siti ali pa te mora kdo opozorit'i) da potrebujejo tvojo pom°č. Pa ti, rad vidiš, če ti kdo pomaga? Mar ni to veliko \epše, kot pa če moraš najprej prositi? Poskusi biti bolj pozoren poskusi večkrat sam od sebe priskočiti na pomoč. Ljudje ti bodo vrnili, boš videl, pa še dobro se boš počutil. Od 13 do 15 zvezdic EDEN ZR VSE Nad tvojimi odgovori smo navdušeni! Ni ti treba posebej pokazati, da je nekdo v težavah, ti to opaziš že sam. In ne samo to - takoj si mu tudi pripravljen priskočiti na pomoč! To je zelo dragocena lastnost, čestitamo1. Dobro je le, če paziš, da te ne bi kdo izkoriščal. Prav je, da smo si enakovredni - če ti nekomu pomagaš, naj še on tebi. Tudi če ne štejeta, kolikokrat. sive celice V mreži poišči imena Z« p asme p SO\l-Upoštevaj ymeri: j§a E A B A B R P D C F N U C E A M A R A G L J R C A L A N L D R E E L M C E E O E I B T A E A S G D C Z E T N L K O O E A Z I B 1 I O K R J A N Z P O M E R A N E C R R A C E B Z C J ANGLEŠKI BULDOG DALMATINEC POMERANEC JAZBEČAR MALTEŽAN KODER Iz šestih črk na obarvanih poljih dobiš še eno pasmo. Ime pasme napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 31. oktobra 2013 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bosta prejela majico Moj planet. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. Imeni nagrajencev bosta objavljeni na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v novembrski številki Mojega planeta. sive celice Nagradno uprašanje Zebro se rodo pose z drugimi sovonskimi živimi; kot antilope, žirofe in noji. Njen nojhj p|eni|ec je izčrpno predstavljen V oktobrski številki. Kdo je to? Odgovor napiši na dopisnico in jo pošlji najkasneje do 4. novembra 2013 na naslov: Moj planet, 1536, Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali 5 nagrajencev, ki bodo prejeli po dve vstopnici za film Khumba. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 85. Imena nagrajencev bodo objavljena na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v novembrski številki Mojega planeta. '3d> V Kinu W2«f. OKT.OBRAj jrsinHRoniziRAno ^ tnggerfish r i1 Nušin koticek Eksotične ptice so ljubke, pisane in se oglašajo na poseben način. Nekatere se naučijo celo posnemati človeške glasove. Prav zato si marsikdo želi, da bi imel v svojem domu pernatega prijatelja. Ali veš, kaj vse od skrbnika zahteva nakup ali posvojitev papige? Ko kupujemo papigo, se je dobro pozanimati, od kod prihaja. Manjše papige dobimo iz vzreje, kar pomeni, da so v svojem izvornem okolju oziroma divjini zavarovane in se jih ne sme loviti. Papige iz vzreje so obročkane, torej jim rejci že kot mladičem nadenejo poseben obroček, ki ga ni Kaj potrebuje? Papiga potrebuje prostorno, urejeno in čisto kletko, ustrezno hrano in nego, dovolj gibanja in primerno družbo. Kletka iz nerjavečega jekla naj bo pravokotne oblike in dovolj velika, da lahko ptica v njej tudi vzleta. Tako kletko imenujemo voljera. Z ekološkimi čistili, ki ne škodujejo zdravju živali, kletko čistimo enkrat na mesec, posodico za hrano in vodo pa očistimo vsak dan. Na dno kletke položimo podlogo iz časopisnega papirja ali papirnatih brisač, ki jo zamenjamo vsaj dvakrat na teden. tfjf, • , ' mogoče sneti. Po obročku vemo, da ptica ni bila odvzeta iz divjine na prepovedan način, rejec oziroma prodajalec pa nam je dolžan povedati, ali je ptica zdrava, kdaj je bila nazadnje veterinarsko pregledana in koliko časa je že v trgovini. s. Redno čiščenje kletke in prostora ob njej je nujno, saj papiga pogosto iztreblja, si čisti perje in med hranjenjem z zrnjem okoli sebe pusti veliko luščin. Papige obožujejo kopeli, zato jim občasno priskrbimo posebno posodico s čisto malo mlačne vode, v kateri se lahko ptica umije. Kletko opremimo z gredami, ki naj bodo lesene in čim bolj razgibane, in igračami, kot so vrvi, lestve in kroglice. Papiga si rada brusi kljun in oblikuje gnezda, zato je dobro, da ji v kletko namestimo tudi temu namenjeno površino. Najpogosteje se za to uporablja sipina kost, ki je obenem dobervir kalcija. Za dostojno življenje moramo papigi omogočiti dnevno razgibavanje v sobi, ki je čista, svetla in topla. Ne smemo je izpostavljati prepihu, še manj pa odpirati okna ali vrata, da nam ptica ne uide. Papiga v naravi ne bo dolgo preživela, saj si ne bo znala poiskati hrane in toplega zavetja, prav tako pa bo zaradi živih barv lahek plen za plenilce. Kaj storimo, če nam uide papiga? Nemudoma obvestimo zavetišče za zapuŠčene Ž|va|i in |okalni radio, v okolici izobesimo plakate m papigino k|etko S hrano postavimo na balkon oziroma teras°. Če najdemo papigo, nemudoma obvestimo zavetišče za zapuščene živali. Pri tem nam lahko pomaga Center za obveščanje (112). S čiM jo hraniMO? Papigi vsak dan menjamo vodo, ki naj bo mlačna. Ptico hranimo z zelenjavo, pridelano brez škodljivih snovi in dobro oprano, s semenskimi mešanicami in sadjem. Ptica naj ima vedno na voljo tudi pesek z minerali in ogljem, ki ga namestimo v posebno posodico, kjer se ne more zmočiti. K veterinarju Če papiga zboli, jo namestimo v rezervno kletko in odpeljemo k veterinarju, specializiranemu za ptice. POGOSTI BOLEZENSKI ZA/AKI • nenavadna drža in zanemarjeno perje, • sprememba barve in strukture iztrebka, • bruhanje in izcedki, • izguba ravnotežja in počivanje na obeh noiicah namesto na eni, • polzaprte oči in neživa/most. Papige niso samotarske živali, saj v naravi razen redkih izjem živijo v jatah. Smo pripravljeni za dobrobit papige v svoj dom sprejeti več ptic? Skobčevka, ki velja za zelo priljubljeno papigo, v naravi živi tudi več kot 15 let. Njena življenjska doba v ujetništvu je od pet do sederr let, saj jo življenje pretežno v kletki omejuje in slabo vpliva na njeno zdravje. Je tako životarjenje res vse, kar privoščimo tem čudovitim pticam? Nuša Ema Miklavec Društvo za zaščito živali Ljubljana moj planet priporoča John Green KRIVE SO ZVEZDE Pretresljiva in drzna pripoved o čudežu življenja in ljubezni Prevedel Boštjan Gorenc - Pižama Hazel je zbolela za hudo obliko raka. Veliko časa preživi v bolnišnicah, kjer se trudijo za njeno ozdravitev. A junakinja si ne želi, da bi bilo njeno življenje v celoti podrejeno bolezni. Živeti hoče kot njene vrstnice, in ko v skupini za samopomoč spozna čudovitega fanta s podobno diagnozo, se ji želja izpolni. Čedni, pametni in zabavni Gus v Hazelin svet prinese smeh in pustolovščine, predvsem pa novo upanje ... To je Greenov četrti roman, ki se je takoj povzpel na prvo mesto lestvic najbolje prodajanih knjig spletnih knjigarn Amazon in Barnes & Noble, kmalu pa so ga za eno največjih prodajnih uspešnic razglasili še New York Times, Bookseller in Indie-bound. Pri filmskem studiu Fox 2000 po knjigi že pripravljajo film. k**-*"* j'&sn mu M rim h t, a *K4tt tMuve. Astrid Lindgren MIO, MOJ MIO Ilustrirala Ilon Wikland Devetletni Berto si želi samo nekoga, ki bi ga imel rad. Pogreša družinsko toplino, za katero je pri krušnih starših prikrajšan. Nekega dne pa se mu želja končno izpolni. Čarobni duh ga popelje v pravljično kraljestvo, kjer vlada Bertov pravi oče. Kralj dečka sprejme z odprtimi rokami, mu pove, da mu je v resnici ime Mio, mu podari čudovitega konja ter mu razkaže krasote njegovega novega doma. Toda idila ne traja prav dolgo. Nad Miom namreč visi tisočletja stara prerokba, zaradi katere se mora odpraviti na dolgo in nevarno pot ... Priljubljena švedska pisateljica Astrid Lindgren (avtorica Pike Nogavičke) je za zgodbo o Miu prejela nemško nagrado za mladinsko književnost. Pravljica je na prevod v slovenščino čakala kar 60 let. INFORMACIJE IN NAROČANJE: 080 12 05 ali www.emka.si ILUSTRIRANI ATLAS VOZIL To je knjiga za tiste radovedneže, ki jih zanimajo prevozna sredstva vse od motorja, avta, tovornjakov pa do globokomor-skih in vesoljskih plovil. Velike barvne slike prikazujejo prereze vozil ter njihovo zgradbo in delovanje. Iz knjige izvemo vse o tehničnih značilnostih in o zgodovini nastanka vozil. Atlasu je dodana priloga s tridimenzionalnimi slikami vozil, za katere potrebujete posebna očala. Pa brez skrbi, očala so priložena. Ziga X. Gombač PRIMER GALA MATRICE ALI KAKO DELUJE TELEVIZIJA Ilustriral Ivan Mitrevski Marsikomu se zdi televizija nekaj popolnoma samoumevnega. V roke vzameš daljinca in že padeš v neko oddajo, film, risanko ... Toda kaj vse se skriva zadaj? Ta knjiga te popelje v ozadje sveta televizije. Razgrne skrivnosti, kot so na primer, kako se snema oddaja, kdo so lučkarji, kdo stoji za kamero in mikrofoni, kdo so voditelji in repor-terji ... in izveš, da pri eni oddaji sodeluje 50 ljudi. Nagrajenci NAGRAJENCI IZ SEPTEMBRSKE ŠTEVILKE REVIJE MOJ PLANET NAGRADNI KVIZ Rešitev: ČOPASTI PONIREK Knjigo Čudežna bolha Megi prejmeta Ana Muršič iz Maribora in Ela Žužal Jovanovič iz Grosuplja. Nagrade bomo poslali po pošti. Nagrajencema iskreno čestitamo! KUPON ZA SODELOVANJE PRI NAGRADNIH IGRAH, PISMIH BRALCEV, DR. VETKU IN NAGRADNIH NATEČAJIH V REVIJI MOJ PLANET Kupon izrežite po oznaki in nalepite na dopisnico. Pošljite jo na naslov Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, Ljubljana, revija MOJ PLANET. Podpisani _ (ime in priimek) (naslov in pošta) se strinjam, da moj otrok_ (ime, priimek in starost otroka) sodeluje v natečajih, pri nagradnih nalogah, nagradnih vprašanjih za dr. Vetka, pismih bralcev in drugih nagradnih natečajih, razpisanih v tej reviji, ter da se v reviji objavijo otrokov izdelek in njegovo ime in starost. Datum Podpis _ S podpisom dovolite, da Mladinska knjiga Založba, d. d., za izvedbo nagradnega natečaja (in/ali nagradnih iger) in objavo podatkov o nagrajencih vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki in podatki vašega otroka za časovno obdobje 5 let, s podatki o preostalih udeležencih v zgoraj navedenih nagradnih igrah ali natečajih pa do njihovega izteka. Sodelujočim v natečaju in pri nagradnih nalogah je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov. SMRKASTICNE DOGODIVŠČINE SEDAJ < NA VOLJO TUDI KOT ZABAVNE NALEPKE www.giromaxint.com SMURFS TM & © Peyo 2013 Licensed through Ujl 1 Lafig Belgium/IMPS. The Smurfs 2, the Movie© tt* 2013 Sony Pictures Animations Inc. and Coium bi ^ Pictures Industries, Inc. All Rights Reserved. vaša pošta Na spletnih straneh WWW.mlodiniko.com/mojplonet pa objavljamo še več vaših pisem. Hvala za vaša pisma, pohvale in predloge, ki jih tako pridno pošiljate! 56 V reviji objavljena pisma, fotografije in druge prispevke bomo nagradili. Pošljite jih na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali moj.planet@mkz.si. Ne pozabite pripisati svojih podatkov. Če boste poslali svojo fotografijo, ne pozabite priložiti dovoljenja staršev ali drugih skrbnikov, da se strinjajo z objavo fotografije. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. Na spletnih straneh www mladinska com/mojplanet pa lahko tudi pišete dr. Vetku, zastavite vprašanje, sporočite svoje mnenje ter glasujete za poster. Uredništvo Mojega planeta lameštrane ^ sive celice Katera kobra je v katerem loncu? t % " * i Ji J $ * wn SKVf A '¡t SS. mm, % mm Že veš, da so na sporedu nove epizode Firbcologov? So! In v njih so firbcologi še bolj zabavni, radovedni in pogumni. In Gašper ima še bolj nore zamisli. Firbcologom pokaže trik, kako Z potegni p,t in prit*« krožnik >n pnbor ojtanejoleponamizi.Tam^jpe. Vaše domislice o tem, kaj se zgodi, ko potegne prt, nam pošljite na naslov: Firbcologi Otroški in mladinski portal Televizija Slovenija 1550 Ljubljana ali na mail: firbcologi@rtvslo.si Trije izžrebani srečneži se bodo firbcologom pridružili na njihovih raziskovalnih pohodih! VSAKO SOBOTO OB 9. URI IN VSAK ČETRTEK OB 16. URI NA 1. PROGRAMU TV SLOVENIJA, VEDNO NA www.firbcologi.si! Moj kviz So trditve pravilne? Kaj praviš? Kviz po oktobrski številki Levi so druge največje mačke na svetu. DRŽI NE DRŽI Podtalnica v globokih plasteh je lahko stara tudi 10.000 let. DRZI NE DRŽI Levji samci lovijo plen in ga ponudijo najprej samicam, nato pa še mladičem. V gradu Snežnik je zdaj imeniten hotel z bazeni in savnami. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI Kitajski zid je najdaljši zid na svetu. u Jeseni morajo ježi precej pridobiti na teži, da lahko zimo prespijo. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI Žir, priljubljena hrana gozdnih živali, zraste na bukvi. 8. Življenjska doba skobčevke je v ujetništvu krajša kot v naravnem okolju. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI Si znal odgovoriti na vsa vprašanja? Če nisi, polistaj po reviji Moj planet, ki jo imaš v rokah, in kmalu ne bo nobenega dvoma več. Naslednja številka izide 15. novembra. Dragi planetovci, v septembrski številki Mojega planeta so ponagajali tiskarski škratki in ste namesto dvostranskega plakata dobili enostranski plakat ORIGAMI SIMPL KIZD SLON. Zdaj prilagamo pravega, dvostranskega. Pa veselo na delo. Uredništvo Moj planet, mesečnik, oktober 2013, leto 9 •Na leto izide 12 številk. • Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, 1000 Ljubljana • Predsednik uprave MKZ: Peter Tomšič • Glavni urednik področja Založništvo: Bojan Švigelj • Odgovorna urednica: Senja Požar • Urednici: Maja Bajželj in Jasna Merc • Likovno-tehnično urejanje: Mojca Orehek • Lektorica: Vera Jakopič • Naslov uredništva: Moj planet, 1536 Ljubljana, tel.: 01 241 32 20, faks: 01 425 28 36 • Tiskana naklada: 8.000 • Tisk: Grafika Soča d.o.o., Nova Gorica • Cena številke za naročnike v šoli je 3,90 €, za individualne naročnike 4,16 €, v prosti prodaji 4,95 €. Naročnina se poravna v treh obrokih. Naročnina za tujino se poravna vnaprej in znaša 99,60 €. • DDV in poštnina sta vračunana v ceno. • Naročnina velja do preklica, odpovedi sprejemamo samo pisno za naslednje obračunsko obdobje. • Za nepravočasno poravnane obveznosti zaračunavamo zakonsko določene zamudne obresti. • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. • Naročanje revij: Mladinska knjiga Založba, d. d., Služba oskrbe kupcev, 1536 Ljubljana, tel.: 080 11 08, od 7. do 18. ure. • Vodja sektorja Prodaja in promocija izobraževalnih vsebin: Monika Jagodič Gobec, monika.jagodic@mkz.si • Vodja službe Marketing in oglasno trženje: Martina Dolgan • www.mladinska.com/oglasniprostor • Oglasno trženje: Anja Klemenčič, anja.klemencic@mkz.si, T: 01 307 80 08 • ISSN 1854-2883 • V reviji Moj planet objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. • Nenaročenih rokopisov, risb in fotografij ne vračamo. • Revijo sofinancirata Javna agencija za knjigo RS in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport* Elektronska pošta: moj.planet@mkz.si • Spletne strani: www.mladinska.com/mojplanet • V uredništvu skrbimo za skladnost oglasnih sporočil z Zakonom o medijih. Na izbor oglaševanih izdelkov in na oblike oglaševanja ter na oglasne priloge nimamo vpliva. moj planet C! ido CMba ijjnn GEfl 4.-9. RAZRED 4.-9. RAZRED 1.-9. RAZRED 8.-9. RAZRED 8.-9. RAZRED Najhitreje do knjig: © v knjigarnah Q www.emka.si O 080 12 05 © * ■H triglav www.triglav.si