182
Cikasto vino.
Ni je vinske bolezni, ki bi se bolj pogosto nahajala in koja bi na vino tako škodljivowpAivala kakor razkroj alkohola (špirita) s pomočjo gnvic v ocetno ali jesihovo kislino. Cikasto vino ali ocetno-kislo vino, sploh skisano vino imenovano, ne spozna se toliko po duhu proste ocetne kisline, kakor po duhu jako raz-puhtljivega ocetnega etera. Koj iz začetka cika, zboli najprvo zgornja plast vina, ki je v najožejši dotiki s zrakom, zato se kisli duh precej in najlože začuti pri odmašenji sodove vehe. Če je enkrat vino le nekoliko cikasto postalo, razširi se bolezen pri viši toploti hitro po celem sodu; vino postane motno in zapazi se na površji tanka, svetla smetana. Čeravno se le malo alkohola v ocetno kislino razkroji, navadno 1—2°/0, postane vino vendar nepitno. Ako se enkrat v vinu cik zapazi, treba ga je nemudno pretočiti v drug, dobro za-žvepljan sod, če se vino sploh še hoče rešiti. Druga taka sredstva so tudi: prenesenje obolelega vina na kraj s tako nizko toploto, da je razvijanje ocetne kisline zaprečeno in ohramba vina predvlotiko s zrakom.
Da se cik vina spozna, ni treba nobene kemijske preiskave, ker uže okus, še bolj pa duh uže cik izda.
Kar se tiče toplote, pri koji se prične razvijati ocetna kislina, ni mogoče kaj določnega povedati. Pod 10° C. moralo bi biti v vinu uže veliko gljivičnega trosa, da bi se začelo vino kisati. Ako imamo z vinom kaj opravka in toplota zraka je pa 25 do 30° C, potem moramo biti pa dokaj previdni ter pozorni na snago, da nas neiznenadi cik.
Skisa se pa vino ne le edino potem, ko je uže enkrat dokipelo, ampak tudi med alkoholovim kipenjem in toplota, ki se pri tem kipenji razvija , še pospeši razvoj očeta.
Posebno pa pospešuje skisanje vina „kan". Ka-nasto vino se zelo lahko okisa; ker kan toliko razredči alkohol v vinu, da se glivice lahko brez ovire pomnože. Vino, ki ima v sebi 12% alkohola, zoper-stoji lože okuženji po glivicah, kakor pa nizka vina. Skisanju vina vzrok je dostikrat poraba kislega soda ali srkala. Zelo luknjičava telesa, kakor vehe iz smrekovega lesa itd., ki so v dotiki z vinom in zrakom, so dostikrat vzroki skisanja. Škodljive so v tej zadevi vehe, ki so s cunjo ovite.
Da se naredi skisano vino zopet pitno, priporoča se marsikaj, tako na pr. v moko zmleti mramor, žgana magaezija, čista pepelika in soda. Izmed teh sredstev je najboljša čista moka zmletega kararskega mramorja. Ta moka raztopi se v vinu le počasi. Na vsak hektoliter skisanega vina da se eno majhno žlico te mar-morjene moke, potem se vino večkrat premeša ali pa sod tje in sem valja in ko je nam okus pokazal, da je vino zopet dobro za piti, se pa pretoči v drug snažen in dober sod.
Slednjič je pa najboljša poraba močno skisanega vina ta, da se ono porabi za napravo jesiha.