I drobne zanimivosti Stari dirkalni avtomobili se še vedno ne dajo Verjetno si je že marsikateri od vas ogledal stare avtomobile v Tehni¬ škem muzeju v Bistri pri Vrhniki. Seveda pa tam ni takih lepotcev, kot jih predstavljamo na naših sli¬ kah. Ne le da so zlikani in očiščeni, kot bi pravkar prišli s tekočega traku (svoj čas je bilo to praviloma iz delavnice, kjer so vsak del po¬ sebej skrbno ročno izdelali), tem¬ več so še vedno tudi tehnično neoporečni. Pa ne samo to, tudi po obliki so še vedno vredni vsega spoštovanja. Marsikateri sodi med vrhunske oblikovalske dosežke svoje dobe. Pa si jih poglejmo po vrsti: Enosedežnik AMF F-1 munchen- skega konstruktorja A. Falken- hauserja z motorjem BMW s pro- Ohraniti hladno glavo — to je tisto. Američan Larry Hagman to prav dobro ve. Vneti zbiratelj različnih pokrival, v čigar zbirki so vsa mogoča pokrivala od turbana, fesa, gasilskih čelad (da o vojaških ne govorimo), klobukov vseh vrst itd., je tudi kos izumitelja. Na sliki ga vidite s tropsko čelado, ki je plod nje¬ gove domiselnosti. V čelado je namreč vgradil ventilator, naj¬ bolj posrečeno pri vsej stvari pa je, da ga poganjajo sončne celi- stornino dveh litrov je bil izdelan v štirih kosih med leti 1949 in 1951. Z njim je leta 1950 šofer H. Stuck porazil celo takrat najboljše dir¬ kače na svetu, kot so bili legen¬ darni Italijan Fangio. Ferrari in As- caria. Eden od najuspešnejših britanskih Jaguarjev je bil tip 120. Ta na sliki je imel motor s prostornino 3.8 litra in je zvesta inačica vozila, ki je na dirki v belgijskem Jabeku leta 1949 doseglo hitrost 214.4 km/h. ce, prav tako vgrajene v čelado. »Pri štiridesetih stopinjah vro¬ čine, kolikor jo imamo zdaj v Dallasu, in to ni mačji kašelj, se moj izum izvrstno obnese,« je samovšečno dejal gospod Hartman, in dodal: »Pri tem pa še štedim z energijo.« Rekordni športni Lotus Mk17 z motorjem Climax 1100cm 3 , s ka¬ terim je vozil svoje rekordne dirke tudi Jim Clark leta 1959. TIM 3 • 85/86 81 SLIKA NA NASLOVNI STRANI Vlil. srečanje MT Demonstracijski nastop avtomodelarjev je pritegnil še največ zanimanja med mladimi gledalci. Modeli so zanimivi, saj s svojimi vragolijami na igrišču vzbujajo nemalo občudovanja in smeha KAZALO prva stran Takole. Pisalni stroj je nared, vaši dopisi lepo po vrsti zloženi na desni, na levi pa prazen prostor za tale dopisni pogovor z vami. No, začnimo kar na začetku. Skrivnostni Andrej iz Slovenj Gradca, (toliko nam je fant zaupal podatkov o svoji identiteti), najraje prebira strani o elektroniki, elektrotehniki in daljin¬ skem vodenju. Revija se mu zdi kar zanimiva, meni pa, da bi lahko bila bolj obsežna. Tega bi si želeli tudi mi, če bi ne vedeli, da je treba dandanes vse plačati, vsako povečanje obsega bi pomenilo večjo prodajno ceno, ta pa že zdaj ni majhna. V zadnjih dveh številkah se je lahko na lastne oči prepričal, da smo rubriko znanstvena fantastika ukinili, rubrika Drobnjarije pa še teče, v eni številki je drobnarij nekaj več v drugi spet manj, nikakor pa se ji ne nameravamo odreči. Andreja vabim, da se nam še oglasi in ob tej priliki korajžno napiše tudi svoj priimek in morda naslov. Obljubljam mu, da ne bomo izvajali nikakršnih re¬ presalij, pa če bo še tako kritično nabrušen. Miha Langus iz Nevesekje nam je poslal načrt za model jadralnega letala. Žal je pisec (podobno kot zgoraj) pozabil pripisati svoj naslov, da bi mu 82 TIM 3 • 85/86 lahko poslal dopis z navodili za pripravo načrta za tisk. Tak kot je, namreč ostaja vse preveč skrivno¬ sten in zagoneten. Manjkajo med drugim podatki o velikosti, mere v risbah, merilo v katerem so risbe narisane, ni sestavne risbe, da o kosovnici ne go¬ vorimo. Vabim ga, da se znova oglasi s polnim na¬ slovom, prepričan sem, da bi se dal njegov osnu¬ tek z malo dobre volje dodelati za objavo. Darko Pavlin iz. Medvod nam je poslal kar dvoje pisem, v katerih nam ponuja dvoje idej, kot je to sam imenoval. Po opisu sodeč gre res zgolj za ideji, prva govori o prevajalniku za težko govoreče ljudi, druga o samodejnem zalivalniku kmetijskih površin. V podrobnejši opis obeh »idej« se ne bomo spuščali, iz pisanja se da razbrati, da imamo opravka z nadebudnim mladeničem, ki, če drugega ne, zna razmišljati s svojo glavo, skratka, sposoben si je zastavljati neobičajna vprašanja. Upajmo, da bo sčasoma dozorel do te mere, da si bo znal poiskati tudi ustrezne odgovore. Takrat bom z veseljem objavil tudi kaj več. Kar korajžno, Darko! Dean Horvat Iz Črešnovcev se nam je oglasil prvič in kot pravi v uvodu, nam je res nadrobil kar lepo vrsto vprašanj. Ker je doma iz Prekmurja, ga zanima najprej, kje bi lahko kupil balso. Z uvože¬ prvi koraki Amand Papotnlk Intarzija, načrtovana z računalnikom ZX spectrum Spet imamo primer, ko lahko s pomočjo računal¬ nika narišemo preprosto risbo za intarzijo. Z računalnikom boste načrtovali (konstruirali) iz¬ delke. Zato tudi tokrat ni potrebna tehniška risba. Vtip¬ kati morate program in na podlagi risbe na ekranu (računalniška grafika) prenesti mere na material. Poglejmo! nimi materiali (mednje sodi tudi balsa) je zadnje čase velik križ. Svetujem mu, naj se pisno obrne na našo trgovino Mladi tehnik v Ljubljani na Sta¬ rem trgu 5—če jo bodo imeli na zalogi mu jo bodo poslali po povzetju. Cena 1,5ccm letalskega motorčka je odvisna od tega, koliko bo zanj zahteval prodajalec. V trgovini pri nas teh motorčkov že dalj časa ni mogoče ku¬ piti, tako, da je edina pot za nakup oglas v Timu. Višinski in smerni stabilizator delujeta natančno tako, kot pravi njun naziv: prvi usmerja model po višini, drugi pa spreminja njegovo smer. Sen/omo- torji pa med letom daljinsko upravljani spreminjajo njihov nagib in s tem smer leta. Tudi za servomo- torje velja, da je treba ponje v tujino, ali pa jih kupiti iz druge roke, kot pravimo. Sestavljenko Dobro jutro elektronika smo po¬ drobno opisali v drugi številki, na strani 49 in dalje. V arhivu imamo kar vse letnike Tima, kar jih je do¬ slej izšlo, se pravi 23 letnikov. Naprodaj pa je iz ra¬ zumljivih razlogov le nekaj zadnjih. Če mi bo poslal seznam številk, ki jih želi, jih bom poizkušal izbr¬ skati in ti jih poslati. Bodi za danes dovolj, kot po navadi še vabilo; pi¬ šite nam ne bo vam žal! Urednik Računalniški program 10 PRINT »RISBA ZA INTARZIJO« 20 PLOT 40,40: DRAW 176,0: DRAW 0 88' DRAW-176,0: DRAW 0.-88 30 PAUSE 100 40 PLOT 40,56: DRAW 32,72 50 PAUSE 100 60 PLOT 216,56: DRAW-32,72 70 PAUSE 100 80 PLOT 70, 40: DRAW 40,88 90 PAUSE 100 100 PLOT 176,40: DRAW — 40,88 110 PLAUSE 100 120 PLOT 120,40: DRAW 16,0: DRAW 0,88: DRAVV-16,0: DRAW 0,-88 130 STOP Po tem programu se lahko lotite dela. Kaj je intarzija? V Leksikonu Cankarjeve založbe, Ljubljana 1973, str. 366, lahko o intarziji preberemo naslednje: »Intarzija, okrasno vlaganje drugobarvnih lesov idr. tvarin (marketerija) v lesene površine pohiš¬ tva, umetnoobrtnih izdelkov ipd.« Iz tega citata TIM 3 • 85/86 83 lahko zaključimo, da gre za vlaganja oziroma lep¬ ljenje raznobaravnih lesov oziroma furnirjev. V našem primeru bo šlo za lepljenje trakov svetle in temne barve na lesonitno podlago. Glej fotografi¬ jo! Izbira materiala Za izdelavo potrebujete lesonit (za podlago), fur¬ nir za oblikovanje intarzije, neostik lepilo, trak (oprt) in leseni obroček za obeso. Izbira orodja: 1. Lisičji rep ali rezbarski lok 2. Lepenkarski nož 3. Čopič Delovni postopki 1. Prenos mer z ekrana (računalniški program) na material 2. Razžagovanje 3. Izrezovanje 4. Lepljenje 5. Brušenje 6. Lakiranje 7. Montaža obese Osnovni napotki za proizvodno delo 1. Na osnovi predvajanega programa izvedite prenos mer na material. 2. Na risbi na ekranu so vidni trakovi furnirja. 3. Sledi izdelava podlage in lesonita, nato pa re¬ zanje trakov furnirja z lepenkarskim nožem. Za trakove in podlago nanesite s čopičem tanek sloj neostik lepila, počakajte 20 min, da se lepilo TAKOLE IZGLEDA IZDELEK — INTARZIJE, ki je ra¬ čunalniško načrtovan. Vidimo kombinacijo likov Iz svetlega (lipovega) In temnega (mahagonijevega) furnirja. Za podlago smo vzeli lesonit Izdelek intarzije lahko dopolnimo z obeso (trak In leseni — obstoječi obroček) osuši, nato pa trakove, po vrstnem redu od leve na desno, staknite na lesonitno podlago. 4. Preostane vam še površinsko brušenje intar¬ zije s steklenim papirjem (številka 0) in obrušenje robov s steklenim papirjem (številka 1). 5. Intarzijo lahko še lakirate s prozornim nitro lakom (s čopičem ali s pihalko — razpršilko). 6. V zaključnem delu pa montirajte še obeso (trak oprta in leseni obstoječi obroček) in intarzija je nared za postavitev na vnaprej predvideno mesto. Snežek Predstavljamo vam simpatičen prigoden izdelek iz papirja — snežka. Naš snežek bo opravljal delo obročka za prtiček na slav¬ nostno okrašeni (in obloženi) no¬ voletni mizi. Snežka boste izdelali iz šelesha- merja ali podobnega tršega papir¬ ja. Risbo prerišite na papir toliko¬ krat, kolikor snežkov želite. Izre¬ žite jih s škarjami. Na črtkanih me¬ stih (roka in nogi) oblike pazljivo prerežite s knjigoveškim (olfa) no¬ žičem. Nos, oči in usta lahko nale¬ pite iz gumbov ali pa jih naslikate s flomastrom. Nos lahko izdelate tudi iz papirja. Tudi klobuk pobar¬ vajte ali pa prelepite z barvnim pa¬ pirjem. Gotovega snežka potegnite ne¬ kajkrat po hrbtni strani prek roba mize, nato pa ga na klobuku zlepi¬ te. Zdaj upognete še nožiči, vsta¬ vite prtiček, v roke pa dajte snežku majceno smrekovo vejico in ga postavite na krožnik. Pa dober tek! • •- • • 84 TIM 3 • 85/86 Zdenko Puncer Traktor Naše novo vozilo, traktor, je nastalo ravno tako v šolski delavnici s pomočjo električnega ročnega orodja. Za delo smo potrebovali Material Smrekov les, palice 0 8, aluminijaste kovice, bru¬ sni papir, lepilo, lak Električno ročno orodje s priključki Vrtalni stroj, miza, krožna žaga, povratna žaga, stojala za vrtalne stroje, horizontalno držalo, vi¬ bracijski brusilnik Pribor Svinčnik HB, ravnilo, kotnik, stege, primeži, sve¬ der 0 8, brusni koluti, krožna žaga, čopiči in za¬ ščitna sredstva Delo lahko organizirate kot projektno nalogo in si delo razdelite med razredi. Tehnološki postopki si bodo sledili takole: — razred materiala (telo traktorja) — razrez materiala (streha) — razrez okroglih palic — izrezovanje s povratno žago — vrtanje lukenj za stebričke in osi — žaganje koles s kronsko žago — brušenje — lepljenje — lakiranje — montaža Nasveti za delo Pred pričetkom dela si izdelajte pripomočke za zarisovanje in držalo oz. vodilo za vrtanje, saj je pri tem izdelku zelo važno, da so izvrtine točne. Pri delu s krožno žago bodite še posebno pre¬ vidni. Na fotografijah ste opazili še prikolico, ki ni v načr¬ tu. Izdelajte jo sami po lastni zamisli. Lahko pa dopolnite tudi traktor. Veliko uspeha pri izdelavi drugega vozila. Ogla¬ site se s posnetki in predstavite svoje izdelke. Na¬ svidenje prihodnjič. 6 TIM 3 • 85/86 85 30 45 86 TIM 3 • 85/86 TIM 3 • 85/86 87 O O Pred vami je načrt tekmovalne rakete, kategorije S-3B. Za material potrebujemo balso 2 mm, kos lipe ali balse za konico in list šeleshamerja. Trup Trup izdelamo kot ponavadi iz lista šeleshamerja, ki ga ovijemo okoli cevi premera 0 18mm. Konica Konico izdelamo po možnosti na stružnici iz balse ali lipe. Če konico izdelamo iz lipe, jo moramo še dodatno izvotliti. Stabilizatorji Stabilizatorji so iz balse 2mm, ki jih lepo aerodi¬ namično zbrusimo. Vse 4 stabilizatorje prilepimo na trup pod kotom 90°. Na trup prilepimo še dvoje vodil iz plastične cevke ali iz papirja. Padalo Padalo naredimo iz tankega papirja oz. polivinila ali modelarske folije. Je v obliki šesterokotnika s polmerom 20cm. Raketo še polakiramo (2x), da bo površina gladka in jo pobarvamo. Tako je pri¬ pravljena za lansiranje. gu mica 88 TIM 3 • 85/86 ■ modelarstvo Robert Resman Soko P-2 kragulj Pred vami je načrt vojaškega letala, ki ima kot model zelo dobre letalne lastnosti. Model poganja 3,5 ccm letalski motorček, za vodenje pa zadošča 5—8-kanalna DV naprava. Model je dolg 90cm, razpon kril pa 123cm. Gradnja je dokaj enostav¬ na, zato se ga lahko lotijo tudi začetniki v motor¬ nem letenju. Sedaj pa k izdelavi: (B = balsa, VP = vezana plošča, S = smreka). Vse mere so v mm. Trup Na načrtu je trup risan v merilu 1:2. Zato ga je treba prerisati na skupen list v naravni velikosti. Sedaj se lahko lotite izdelovanja reber. Rebro 1 je iz lipe 15 ali iz trde balse. Rebra 2, 2b, 2c, 3, 3b, 3c, 4, 5, 6 so vezane plošče 3—4mm. Rebro 7 pa je iz trde balse, 6mm. Na bukove no¬ silce 14 prilepite rebra 2,3 in 4. Pozor! Ne prilepite reber 2 b in 3 b, ker sta ta za pokrov motorja. Prile¬ pite še dela 9 in 10 iz vezane plošče 3—4mm. Prilepite še letvico 15B 5 x 5 in letvici 19S 5 x 5. Trup nadaljujte s štirimi letvicami iz balse 5x5 (24). Končajte pa ga z delom 8 B15 mm in ga lepo obrusite. Prilepite še rebro 7, dele 28, 32, 23,11, 12 in komandno ploščo iz vezane plošče 3mm. Iz tanke pločevine sespajkate rezervoar in ga na¬ mestite med bukova nosilca 14. Iz tanke ploče¬ vine sespajkajte tudi izpušni cevi 69, ki pri nas ra¬ bita le kot zračnika. Iz prozornega celuloida nare¬ dite kabino in jo opremite z vezano ploščo tako, a jo lahko pritrdite z dvema vijakoma M-3 (71) na trup. Kabina ima spredaj zatič, kjer ga zataknete za rebro 4. Kabino ne zalepite, ker jo boste odpi¬ rali in zapirali zaradi komandnega dela. Na del 13 pa prilepite še oplato iz balse 3 mm. Iz durala 1,5 — 2mm izdelajte nosilec za zadnje kolo in ga pri¬ trdite na trup s pomočjo vijaka M 3 x 10. Podložite pa še vezano ploščo 2—3 mm. Iz letvic 35,36,37, 40 in 41 izdelajte smerni stabilizator ter ga prile¬ pite na trup pod kotom 90°. Prilepite še kotnik 27 iz balse 3mm. Trup je tako gotov, zato ga je potrebno še obleči z balso 3 mm in prebarvati ali prekriti s folijo. Smerni stabilizator prekrijete samo 2-krat z ja¬ ponskim papirjem ali folijo. Če trup prebarvate, ga morate prekriti še z japonskim papirjem in 2-krat prelakirati z nitro brezbarvnim razredčenim lakom. Višinski stabilizator Ta stabilizator je po načrtu narisan v merilu 1:1. Potrebno gaje narisati na skupni list, in sicer obe polovici. Sestavljen je prav tako iz lakiranih letvic 44,45,46,47,48,49 in 50 ter prekrit z japonskim papirjem ali folijo. Del 50 je zaradi V-loma letvice 45, del 49 pa je samo na levi strani, in sicer zaradi vodila. Krilo Na načrtu je krilo risano v merilu 1:3. Zato ga je treba narisati na skupen list v merilu 1:1, in sicer obe polovici. Pritrdite letvice 52 in 53 ter 51. Iz ve¬ zane plošče 4mm izdelajte nosilce V-loma krila. Na tako konstrukcijo pritrdite rebra iz bakra 2 mm. Za zaključek krila prilepite del 58 in B 30 in ga lepo obrusite, da se bo krilo čim lepše končalo. Med 3. in 4. rebrom je pritrjeno podvozje, ki ga naredite iz jeklene žice 0 3 mm in jo obložite z lipo ali trdo balso (65). Prekrijete še torzijski nos z B 1-2 ter prekrijete krilo z japonskim papirjem (2-krat) ali s folijo. Na koncu prilepite še dele 68, 68b, 67. Po želji na te dele prilepite še dve bombi in štiri rake¬ te. Bombi prilepite na dele 67, rakete pa na dele 68. Na levem delu krila prilepite še top iz jeklene žice 0 3 mm. Krilo pritrdite na trup z dvema vija¬ koma M3 x 10. Model je tako gotov. Potrebno ga je še pobarvati. Letalo je v kombinaciji zelene in rjave barve. Toliko o barvanju, saj vem, da imate doma kakšne fotografije, po katerih boste prebar¬ vali model. V tej številki objavljamo celoten tekst k načrtu za model Soko P-2 in le polovico načrta, saj bi nam objava celega načrta vzela preveč prostora na rovaš drugih člankov. Drugo polovico načrta bomo objavili v prihodnji, četrti številki Tima. Bralce prosimo za razumevanje. TIM 3 • 85/86 89 iwwimimiwi!iwmnnwmmni v///////; 90 TIM 3 • 85/86 M=1:2 H TIM 3 • 85/86 91 92 TIM 3 # 85/86 1IIIU 1 1 mi—■! lian milil I I Jože Čuden VII. svetovno prvenstvo v raketnem modelarstvu Jambol 27. 8.-2. 9. 1985 Gostitelj letošnjega svetovnega prvenstva, že še¬ stega po vrsti, je bil bolgarski Jambol, med raket¬ nimi modelarji dobro znan po mednarodnih tek¬ movanjih. Po dveletnem premoru so se ponovno zbrali najboljši raketni modelarji iz devetih držav: Bolgarije, ČSSR, Jugoslavije, Poljske, Romunije, Španije, Švice, ZDA in ZSSR. Tekmovanje je po¬ tekalo v skladu z dopolnjenim pravilnikom FAI v standardnih kategorijah: SLA (rakete višinke od 0 do 5,00 Ns), S3A (rakete s padalom do 2,50Ns), S4B (raketoplani 2,51—5,00Ns), S5C (makete za doseganje višine 5,01—10.00NS), S6A (ra¬ kete s strimerjem do 2,50 Ns), S7 (makete za toč¬ kovanje do 80,00Ns) ter S8E (RC raketoplani do 40,00Ns). Bistvene spremembe pravilnika se na¬ našajo na maksimum leta, ki se v vsakem turnusu podaljša za 1 minuto ter na omejitev premera trupa, ki mora biti poslej najmanj 0 18 mm na 50% dolžine trupa, kar velja za kategorije S1, S2, S3, S4 in S6. Te novitete veljajo od letos dalje tudi na vseh tekmovanjih pri nas. Za uvod so se pomerili tekmovalci z radijsko vo¬ denimi raketoplani. Po pričakovanju se je vnel srdit boj za medalje med Američani in Bolgari, ki imajo v tej disciplini največ izkušenj. V boj pa so se vmešali še Poljaki z aerodinamično solidno obdelanimi modeli. Predvsem po zaslugi posebej za to kategorijo izdelanih motorjev so si zlato in bron priborili Američani, velika napaka tretjega člana ekipe pa jih je veljala ekipne zmage. Jugo¬ slovani v tej kategoriji nismo sodelovali, saj ta pa¬ noga zaradi težko dostopne in drage opreme ter ustreznih motorjev pri nas še ni zaživela. Drugi dan sta bili na programu kategoriji S3A in S1 A. Rakete s padalom so bile naša velika prilož¬ nost. Z dobrim modelom in padalom ter primerno taktiko bi mogli v dobršni meri nadoknaditi razliko med motorji, kakršne so imeli naši konkurenti. Žal nam ni uspelo in da bi bilo razočaranje še večje — smo pristali prav na repu, celo za »začetniki« — Švicarji. Na takem tekmovanju je že najmanjša napaka lahko usodna in pomeni slovo od visoke uvrstitve, napak pa je bilo tokrat le preveč. Naj¬ boljša sta bila Čehoslovaka Repa in Taborsky. (Kje so tisti časi, ko smo Čehoslovake v tej disci¬ plini z lahkoto premagovali!) Pri višinkah je šlo predvsem za prestiž med pro¬ izvajalci motorjev, saj se modeli v osnovnem kon¬ ceptu med seboj niso bistveno razlikovali. Rezul¬ tat je bil bolj ali manj pričakovan, vseeno pa popo- len triumf sovjetske ekipe, Jugoslovani pa prese¬ netljivo visoko na 5. mestu. Raketoplani, vselej naša paradna disciplina, so nas dokončno postavili na realna tla. Ostali smo brez predstavnika v Fly-offu 14 tekmovalcev. Naša pričakovanja se še zdaleč niso uresničila. Sicer dobro pripravljena ekipa se ni mogla ena¬ kopravno meriti z ekipami, ki so večinoma imele na voljo nalašč za to prvenstvo izdelane vrhunske raketne motorje. Višine, kakršne so le-ti dosegali, so jim seveda omogočale neprimerno daljše po¬ lete. Kot zanimivost naj omenim, da so tekmovalci v veliki večini »leteli« z mehkokrilimi modeli s sta¬ bilizatorjem, t. i. racami. Rezultati, ki so jih dosegli najboljši, so bili zares vrhunski dosežki, zadnja serija dodatnih letov pa je bila zaradi mraka prelo¬ žena celo na naslednje jutro, ko je padla končna odločitev o zmagovalcu. To je postal Kuzmin iz ZSSR. Pri ekipah pa so kar tri prvoplasirane ekipe zbrale polno število točk. V kategoriji maket višink smo bili priče številnim izvrstnim poletom maket, predvsem sovjetskih, ameriških in bolgarskih tekmovalcev. Sovjeti so navdušili z dvostopenjskimi maketami njihovih meteoroloških raket M 100B ter leti na rekordne višine blizu enega kilometra. Vso elito pa je pre¬ kosil Američan Rose z maketo Sandhavvk in ne¬ verjetnim letom na 1084m ter novim svetovnim rekordom. Zadnjega dne so bile dopolne na vrsti najprej ra¬ kete s strimerjem, kjer so domačini ob izjemnih naporih dobro organizirane ekipe za vračanje modelov končno le dočakali naslov svetovnega prvaka, ki gaje osvojil Pavlov. Naši so se borili po najboljših močeh, zasedli solidno 6. mesto ter prekosili tri ekipe. Makete so brez dvoma najzahtevnejša disciplina, saj gradnja vrhunskega modela terja najmanj leto dni vztrajnega in preciznega dela, zato pa so ma¬ kete pogosto prave mojstrovine. Med kandidati za odličja, ki jih je bilo kar lepo šte¬ vilo, je vladala izjemna izenačenost. Bivši in tudi novi svetovni prvak Poljak Twardowski je prehitel drugoplasiranega Gerenčerja (ČSSR) za eno samo točko. Kako neznatna razlika je to, nam pove podatek, da se končni rezultati na takih tek¬ movanjih gibljejo običajno okoli 800 točk. TIM 3 • 85/86 93 Slika 1. Bivši In novi svetovni prvak v S7 Twardow- skl pripravlja na start višinsko maketo poljske son- dažne rakete Meteor 1 Slika 3. Sovjetski modelarji so v kategoriji S5C tek¬ movali z dvostopenjskimi maketami njihovih me¬ teoroloških raket M100B. Na sliki je Čistov s svojim modelom. Načrt za osnovno Izvedbo rakete M100 smo objavili v 10. številki TIM 83/84 Slika 2. Z Meteorjem 2H je v S5C nastopil Poljak Smollnskl Slika 4. Sojuz Čehoslovaka Horačka je kljub eksplo¬ ziji enega od motorjev pristal nepoškodovan 94 TIM 3 • 85/86 Slika 5. Precizno Izdelani detajli na maketi Sojuz—T sovjetskega reprezentanta Kločkova, četrto uvr¬ ščenega v S7 Slika 7. Edini Američan med maketarji Vincent je v končni razvrstitvi pristal na repu, kljub temu pa seje Izkazal z atraktivnim poletom svojega Saturna Ib TIM 3 • 85/86 95 Kljub temu, da so ostali brez kolajn v posamični konkurenci, pa so največ aplavza prisotnih poželi sovjetski maketarji, ki so demonstrirali praktično skoraj vse faze leta rakete nosilke Sojuz, od od¬ metavanja startnih blokov 1. stopnje do odpiranja zaščitnega okrova okoli vesoljske ladje. Žal pra¬ vilnik predvideva za take posebne efekte za zdaj samo 25 točk (maksimalno). Tu pa so sovjetski modelarji že precej pred ostalimi, zato bo verjetno kmalu moralo priti do nove spremembe pravil, kar so Sovjeti na zasedanju FAI tudi že predlagali. Naši maketarji so tokrat prijetno presenetili. Uspelo jim je izvesti tri stabilne polete ter nazad¬ nje osvojiti 5. mesto celo pred reprezentanco Romunije, kar je pred tekmovanjem le malokdo lahko pričakoval. Za naslednje svetovno prvenstvo obstajajo realni obeti, da bo po 15 letih ponovno pri nas v Jugo¬ slaviji, ki je bila tudi organizator prvega svetov¬ nega prvenstva (Vršac 1972). Da smo sposobni organizatorji, v to verjetno nihče ne dvomi, za¬ stavlja pa se vprašanje, kako delati z reprezen¬ tanco v prihodnje. Brez kvalitetnih domačih ra¬ ketnih motorjev to ne bo mogoče. Skrajni čas je že, da naši proizvajalci (29. november Titograd, KI Kamnik, Krušik Valjevo) končno zadoste tudi potrebam v vrhunskem športu, sicer bo razkorak s svetovnim vrhom vse večji. Pavel Ambrož Preizkuševalnik električne napetosti — 12V (6 in 24V) Čestokrat sami popravljamo električno instalacijo in druge električne naprave v svojem avtomobilu, kadar z njo ni kaj v redu. Tak amaterski preizku¬ ševalnik električne napetosti nam bo prišel prav tudi ob montiranju drugih električnih avtomobil¬ skih naprav, ki jih je dandanes vse več v trgovi¬ nah, kot npr. radijski sprejemnik, ojačevalnik za radio, ojačevalna radijska antena itd. Lahko si tak preizkuševalnik kupimo v trgovini, vendar bo naš izdelek veliko cenejši, zalegel pa bo prav toliko Slika 8. Jim Wllkerson (ZDA), ki je osvojil bronasto medaljo v kategoriji radijsko vodenih raketoplanov S8E, odlično obvlada tehniko daljinskega vodenja raketoplana tako med motornim letom, kot med ja¬ dranjem kot tovarniški. Ne bo pa težko to napravico pre¬ urediti za napetost 6 V ali pa 24 V. Le žarnico bo treba zamenjati in nič drugega. Izvrstno, kajne? Namesto 12V/3W žarnice uporabimo 6V/3VV ali 24 V/3 W žarnico pa je stvar v redu. Za izdelek potrebujemo material: 1 cevasta žarnica 12V/3W (6V/3W oziroma 24 V/3 W), 2 tlačni vzmeti (iz starih patentnih svinčnikov), 1 blok zakovica, 1/2 metra izolirane pletene bakrene žice, 1 banana, 1 krokodil za pritrjevanje preizkuševalca el. nap. na maso avtomobila, 1 kemični svinčnik z oznako Senator na prožnem peresu, ki rabi za zatikanje v žep, malo tinola in končno še majhno podložko. Izmed orodja pa potrebujemo: vrtalni stroj, svedra premera 5 in 3mm, male klju¬ čavničarske pilice in električno spajkalo. Za osnovo izdelka bomo uporabili kemični svinč¬ nik, ki ima v glavnem štiri sestavne dele: spodnji del, za katerega držimo pisalo pri pisanju; zgornji 96 TIM 3 «85/86 ■ ■ ■ Zaščitni tulec Spodnji del Skica 1 Skica 2 Vložek Zgornji de! Skica 5 a - -] }zztWWWMt Skica 4 Skica 5b =C=M/i/WWftl Sestavna skica 6 JMMMAMpj- Skica 7 del, ki se navije na spodnjega; pokrov v obliki tulca in vložek z oznako MEHANOTEHNIKA. (Glej skico 1.) Iz ohišja odstranimo notranji vložek s kemičnim črnilom. Tega pač ne rabimo. (Glej skico 2!) Poiščemo blok zakovico takšnih dimen¬ zij, kot jo predstavlja skica 3. Ni pa nujno, da je prav taka, kot je predstavljena na skici. Po¬ membno je, da jo lahko vstavimo v spodnji del svinčnika s konico naprej. Ta konica bo rabila kot tipalka za električno napetost. Če je konica blok zakovice predolga, jo pač odrežemo in s pilo znova okoničimo. V mojem primeru je bila pre¬ dolga 15 mm, kar je predstavljalo oviro za mon¬ tažo zaščitnega pokrova. Tudi pretanka je bila. Vendar to ni problem. Debelino lahko povečamo z navijanjem selotejpa. Navijemo ga toliko, da se tesno vsede v odprtino ohišja. Preden pa monti¬ ramo blok zakovico na mesto, namestimo nanjo še tlačno vzmet, ki ste jo dobili iz patentnega svinčnika. Kovica in vzmet morata biti tesno spo¬ jeni zaradi boljšega prevajanja električnega toka.(Glej skico 4!) Ko ste to napravili in oboje montirali v spodnji del svinčnika, ste opravili že tretjino dela. V zgornji del svinčnika z oznako EF na zunanjem delu ohišja zvrtamo eno ali dve luknjici s preme¬ rom 5mm. Od roba je prva oddaljena 15 do 20mm, druga je od prve za 3 mm. Namesto da sta luknji zvrtani ena poleg druge v vzdolžni smeri, si lahko stojita tudi nasproti. (Glej skici 5a in 5b!) Notranjost tega dela obdamo s prozorno pla¬ stično folijo, vendar ta ne sme motiti spajanja spodnjega dela z zgornjim. V tulec vtaknemo še drugo vzmet, med obe vzmeti pa vstavimo žar¬ nico 12V/3VV in poskusimo sestaviti spodnji in zgornji del v celoto. (Glej skico 6!). S konca zgor¬ njega dela bomo zvrtali še luknjico in skoznjo pre¬ taknili pol metra dolgo bakreno žico. Konec, ki bo zunaj preizkuševalca, opremimo z banano in kro¬ kodilom, na konec, ki bo znotraj preizkuševalnik, pa prispajkamo majhno podložko, da žica ne bo izpadla. (Glej skico 7!). S krokodilom bomo preiz¬ kuševalnik električne napetosti pritrdili na maso avtomobila (minus pol), s tipkalom (plus pol) pa iskali napake. Preizkuševalnik električne napetosti je s tem gotov in ga je treba le še praktično preizkusiti in s pridom uporabljati. Bojan Rambaher Krmilnice za sinice Ena izmed obveznosti pionirjev je tudi skrb za ptice pozimi. Koristne in zaščitene ptice našo pomoč mnogokrat potrebujejo, saj zaradi pokošenih travnikov, v mestu pa zaradi vzdrževanih vrtov in obre¬ zanih parkov težko najdejo hrano. Nekatere ptice se zadovoljijo z nekaj zrnja, ki jim ga nasipljemo v klasične krmilnice, druge pa, ki jedo mrčes in črve, tako kot naše lepe sinice, vselej dajo prednost premeteno izdelanim visečim kr¬ milnicam s kakšnimi bolj mastnimi zalogaji. Deloma jih ne moti neza¬ želena vsiljivost drznih vrabcev, deloma pa resnično potrebujejo hrano, ki jim s svojo izdatnostjo nadomesti mrčes, ki ga pozimi primanjkuje. Poglejte si fotografi¬ je, ki najbolj nazorno prikazujejo, kako sinicam tekne hrana iz neobičajnih krmilnic. 1. Mrežica je pripravna za vse, od koščka loja do prgišča semen ali čebulice. 2. Cvetlični lonček, napolnjen z mastjo z zdrobljenimi orehi In semeni sodi med naj¬ bolj obiskovane krmilnice. 3. Modra sinica s svojim šila- stim kljunom je kos tudi trdi makovi glavici. 4. Če nimate cvetličnega lonč¬ ka, ga lahko nadomesti tudi kozarec. TIM 3 • 85/86 97 maketarstvo Matej Pavlič Zgodovinski pregled razvoja trgovskih in vojnih ladij na vesla in jadra Ladja je plovno sredstvo, ki služi za prevoz mate¬ riala in potnikov (tovorne in potniške ladje), za vojne operacije na vodi (vojne ladje), za ribolov (ribiške ladje), za opravljanje posebnih nalog na morju in rekah (ladje za polaganje kablov, razisko¬ valne ladje) ter za opravljanje različnih nalog v zvezi s plovbo (vlačilci, ledolomilci, ladje—svetil¬ niki). Kot dajo misliti odkritja, se je človek v kameni dobi naseljeval tudi na bolj oddaljenih otokih. Iz tega sledi, da je že takrat poznal čoln ali splav, ki je zdržal daljšo vožnjo po morju. Arheološke izko¬ panine v Egiptu kažejo, da so v letih 4000—3000 pr.n.š. na Nilu obstajala tako velika plovila iz pa¬ pirusa, trsa in lesa, ki jih je poleg vesel poganjal tudi veter, da jih že lahko izmenujemo ladje. Od Egipčanov so gradnjo ladij prevzeli Feničani, od njih Grki, od Grkov pa Rimljani. V času starega veka seje ladja vse bolj izpopolnjevala, postajala je večja in trdnejša, zato so se tedaj najboljši po¬ morščaki — Feničani, Kitajci in prebivalci Južne Azije — lahko odpravljali tudi na daljša potovanja po morju. V starem veku je bil center ladjedelni¬ štva na Mediteranu, kjer se je zaradi klimatskih po¬ gojev in sužnjelastništva razvila galeja, ladja s pogonom na številna vesla. Jadra so služila le kot pomoč veslom, in še to le v primeru ugodnega vetra, saj je bilo jadranje, kot ga poznamo danes, tedaj še nerazvito. V srednjem veku so severnoevropski narodi po¬ časi prevzeli vodilno vlogo v gradnji ladij in navi¬ gaciji. Nomadski pomorščaki (Vikingi) so že v za¬ četku srednjega veka gradili ladje, ki so bile spo¬ sobne pluti v vodah Atlantika. Znali so tudi jadrati v vsakem vetru. Vikinške ladje so bile manjše, a zato tudi hitrejše in okretnejše od mediteranskih galej. Križarske vojne so precej spremenile dotedanje ladjedelništvo. Razvil seje nov tip velike in močne jadrnice, imenovane nava. Izumi kompasa, astro- laba in krmila so med 13. in 15. stoletjem privedli do razvoja nave v še večje jadrnice: karake in ka¬ ravele. Te jadrnice so imele to dobro lastnost, da so lahko prevažale večje količine hrane in vode, kar je omogočalo dolga potovanja in s tem odkritja novih kontinentov. Razvoj jugoslovanske mornarice je nedvomno najbolj povezan z mestom Dubrovnik. Mornarica je bila v tem mestu vedno temelj njegove gospo¬ darske moči. Že v 9. stoletju so Dubrovčani pri¬ pluli do obal Črnega morja, kasneje pa tudi na sever do Anglije in so tako postopoma prešli na oceansko plovbo. Mesto je v začetku 13. stoletja še tekmovalo z Benetkami za premoč na Jadra¬ nu, nato pa je v začetku 14. stoletja postalo glavno pomorsko središče v Jadranskem morju. Dubrovčani niso nikoli imeli galej, saj niso poznali 98 TIM 3 • 85/86 sužnjelastništva. Veslače so najemali in plačevali kot ostalo osebje na ladjah. Prav tako tudi nikoli niso imeli prave vojne mornarice — z izjemo dveh ali treh ladij za obrambo samega mesta. V16. sto¬ letju je bila dubrovniška mornarica s 300 velikimi trgovskimi ladjami in 5000 mornarji po velikosti tretja na svetu. Posebno je slovela po trgovski ladji, imenovani karaka, ki se je zelo razlikovala od drugih ladij. Imela je širok in visok trup nosilno¬ sti do 1000 ton ter tri, včasih tudi štiri jambore. Z 38 metri dolžine in 11 metri širine so bile to tedaj 1 največje in najboljše ladje na svetu. Karaka se je obdržala vse do konca 17. stoletja, ko jo je zame- TIM 3 • 85/86 99 njal vitkejši in okretnejši ter zato tudi hitrejši ga- lion. Do 19. stoletja so se jadrnice še izboljševale, po¬ večevala se jim je površina in število jader, razvi¬ jali so se posebni tipi jadrnic z določenimi zahte¬ vami in razlike med trbovsko in vojno ladjo so bile vse večje. Konec 18. stoletja in v začetku 19. sto¬ letja je prišlo v ladjedelništvu s prehodom z lesene na železno konstrukcijo ladijskega trupa do revo¬ lucionarnih sprememb, katerih krona je bil vseka¬ kor izum parnega stroja. Komentar k slikam: 1 ■ Egipčanska ladja s pogonom na veslom po¬ dobne lopatice (4000 pr. n. š.) 2- Egipčanska ladja na prava vesla in z dvema bočnima krmiloma (3000 pr. n. š.) 3. Feničanska trgovska ladja (800 pr. n. š.) 4. Grška trgovska ladja iz časov ustanavljanja prvih njihovih kolonij na Jadranu (700 pr. n. š.) 5. Rimska »corbita« za prevoz žita iz Afrike je bila prva ladja z dvema jadroma — enim nad drugim — ter poševnikom z jadrom na kljunu (200 pr. n. š.) 6. Bizantinski trgovski »dromon« z ojačanim in zaščitenim kljunom zaradi obrambe pred pirati (6. stol.) 7. Grška vojna »triera«, oborožena s podvodnim kljunom (500 pr. n. š.) 8. Rimska »trirema«, oborožena s podvodnim kljunom, metalci kamenja in ovnom (800 pr. n. š.) 9. Jadranska vojna »Liburna«, tedaj najhitrejša in najokretnejša vojna ladja, oborožena kot trirema (700 pr. n. š.) 10. Sredozemska vojna »galeja« z latinskimi jadri ( 1 3. stol.) 11. Hrvatska trgovska ladja (10. stol.) 12. Vikinški vojni »drakar« z značilno oblikova¬ nim kljunom (8. stol.) 13. Atlantska vojna »nava« (13. stol.) 14. Vojna trijamborna »fregata« (1700) 15. Dubrovniška »karaka«, tedaj najboljša trgov¬ ska ladja na svetu (16. stol.) 16. »Vzhodnoindijec«, trbovska ladja za dolge plovbe na Daljni vzhod (18. stol.) 17. »Galion« (16. stol.) 18. Vojna »korveta«, izvidniška in kurirska ladja, oborožena s topovi na palubi (1700) 19. Atlantska »karavela«, ladja, s katero je bilo doseženih največ odkritij (16. stol.) 20. Tripalubna vojna ladja s štirimi vrstami topov, tremi ob bokih in četrto na palubi (1653) 21. Prva jadrnica z železnim trupom (20. stol.) 22. »Kliper« (19. stol.) Brig iz leta 1792 (II. del) Tisti, ki so se prejšnji mesec lotili gradnje makete ladje Brig, imajo trup in ostalo opremo verjetno že narejeno in jih zdaj čaka le še izdelava jamborov in jader, ki pa še zdaleč ni tako zahtevna kot izde¬ lava trupa. Najprej si pripravimo nekaj lipovih ali gladkih smrekovih letvic 4x4 in 6x6mm, ki jih moramo s pomočjo grobe rašpe, pile in brusnega papirja izoblikovati v lepo okroglo in nekoliko konusno obliko. To velja za dele 21,22 in 25, deli 26,28,30 in 32 se za malenkost zožijo na obeh straneh, dela 36 in 37 pa imata ves čas enak premer, ki znaša 4mm. Vse te dele pobarvamo s temnim Sadolinom ali Bondexom. Luknjice v jambore je treba izvrtati zelo pazljivo, kar je najlaže narediti v primežu. Oba jambora sestavljajo po štirje deli, od katerih je treba dva (23, 24), ki predstavljata jam- borni koš, izrezljati iz vezane plošče. Luknje 04mm izvrtamo že pred rezljanjem, s čimer se izognemo pokanju lesa. V spodnji del drugega jambora (25) vtisnemo dve ušesci (39), ki rabita kot držali bumov. Tudi v konca bumov (36,37) vti¬ snemo in vlepimo dve kljukici (38), ki skupaj z de¬ loma 39 omogočata premikanje košnega jadra (40) levo in desno. Izrezane prečke (26, 28, 30 in 32) na označenih mestih z močnim sukancem privežemo na jambore in spoje utrdimo z lepilom. Z dolgimi šivi (skica!) na prečke in burna s po¬ močjo šivanke in sukanca prišijemo še jadra, ki jih z ostrimi škarjami izrežemo iz gostega blaga ali tršega belega platna, nato pa vse skupaj vlepimo v pripadajoče luknje na krovu. Drugi jambor je za malenkost višji od prvega in ima tudi večje četrto jadro (34), ki je v načrtu narisano s prekinjeno črto. Ko so jambori z jadri postavljeni, se lotimo izde¬ lave vseh štirih mrež. Od ušesc (18) skozi držalo pripon (17) speljemo šest niti do luknjice pod košem, skozi jambor in na drugo stran skozi dr¬ žalo spet do ušesc, kjer jih zavozlamo. S pomočjo šivanke vsakih 5 ali 6 mm od spodaj navzgor, za¬ čenši pri držalih pripon, v vodoravni smeri vple¬ temo nit in jo na stikih s prejšnjimi šestimi prile¬ pimo z Mekol lepilom. Na obeh straneh mreže, ki jo tako dobimo, pustimo nekoliko daljše koščke niti, ki jih bomo z OLFA nožem previdno odrezali šele takrat, ko bo lepilo že popolnoma suho. Razpored ostalih vrvi v tem načrtu zaradi po¬ manjkanja prostora ni narisan, zato bomo morali TIM 3 • 85/86 1 01 102 TIM 3 • 85/86 Kosovnica II. B — bela barva TR — temno rjava nltro barva TL — temna (naravna) barva lesa Rd — rdeča barva skico nadomestiti z nekaj stavki. Glavna vrv gre od ušesca na povišku (6) prek stopiča (12) do vrha poševnika (8), od tam čez vrhova jamborov (22) ter konca zgornjega in spodnjega burna (36, 37) k ušescu (18) na zadnji ograji palube (10). Prvo trikotno jadro (35) je z enim koncem prive¬ zano na vrh poševnika (8), z drugim na sprednji privez (15) na krovu, z vrhom pa na jambor pri prvi prečki (26). Drugo trikotno jadro je z enim koncem pripeto na drugo luknjico (šteto od vrha poševni¬ ka), z drugim koncem na privez (15), z vrhom pa na prvi jambor pri drugi prečki (28). Tretje trikotno jadro je z enim koncem privezano na tretjo luk¬ njico poševnika, z drugim koncem na privez, z vrhom pa na jambor pri tretji prečki (30). Sledi izdelava t. i. vajeti. Od koncev prve prečke (26) prvega jambora gresta vrvici v eno točko na drugem jamboru, in sicer nekoliko nad prvo preč¬ ko. Od koncev druge prečke (28) drugega jam¬ bora gresta vrvici k prvemu jamboru pri tretji prečki (30) in od tam navzdol k prvemu paru pri¬ vezov (15) na palubi. Od koncev druge prečke (28) na prvem jamboru gresta vrvici k drugemu jamboru pri tretji prečki (30) in od tam navzdol na srednji par privezov (15) na palubi. Od koncev tretje prečke prvega jambora gresta vrvici pod koš drugega jambora in od tam na zadnji par privezov na krovu. Tja gresta tudi vrvici od spodnjih koncev jadra (34) na drugem jamboru. Od koncev četrte prečke na prvem jamboru gresta vrvici na srednji par privezov, od spodnjih koncev četrtega jadra (33) na prvem jamboru pa vrvici na sprednji par privezov. Od koncev tretje prečke drugega jam¬ bora gresta vrvici k zadnjemu paru privezov — in to naj bi bile tudi vse vrvi na našem modelu. Naj¬ bolje si je vse skupaj nekoliko skicirati, saj se sicer precej zamotano sliši. Ostale so še tri zastavice (41), od katerih sta dve privezani na vrhovih jamborov, tretja pa tik pod zgornjim bumom (36) sošnega jadra (40). Vrvi in jadra je dobro prelakirati z gostim prozornim mat (!) lakom, ki jim bo dal potrebno trdnost, jadrom pa izgled, kot da so napihnjena zaradi vetra. Najbolje je cel model prelakirati s kompresorsko pršilko, kot jih imajo mizarji. Lak, ki naj ne bo svetleč (ker bo izdelek sicer kičast), bo ščitil model pred vlago in lesnimi škodljivci, pa tudi prah bo laže spihati z njega. Tako smo z gradnjo naše prve makete v tej seriji pri koncu. Upam, da predvsem začetniki niso imeli z njo prevelikih problemov, če pa so bili. naj se z njimi obrnejo (pismeno) na uredništvo. OPOZORILO: Vsem tistim, ki bi želeli še se¬ stavno skico (naris, tlloris) z vsemi deli in detajli, smo pripravili kompleten načrt velikega formata, ga lahko naročite po povzetju (plačate poštarju) na uredništvu Tima, Lepi pot 6, Ljubljana, p. p. 541/X. TIM 3 • 85/86 1 03 daljinsko vodenje Jan I. Lokovšek Oddajnik za daljinsko vodenje TIM XIX (III) Izvedenka za 40 MHz Tudi 40 MHz pasje predviden za daljinsko vode¬ nje. Ker so v SFRJ na voljo le štirje kanali (Švica, Belgija, Nizozemska itd. tudi čez 30!), se malo težje odločimo za ta frekvenčni pas. Ima pa to prednost, da v njem ne »razgrajajo« CB, kar je za letalske modelarje velikega pomena. Če želimo zgraditi TIM XIX za to frekvenčno pod¬ ročje, moramo spremeniti vrednosti nekaterih elementov v VF delu oddajnika. V tabeli sem podal vrednosti le-teh, in sicer zara¬ di preglednosti tudi stare vrednosti, ki veljajo za 27 MHz verzijo. Kot ste opazili, moramo narediti drugačne tudi tu¬ ljave v izhodnem filtru. Tako kot prej so vse tri enake v primeru, če imamo uglašeno anteno (s tuljavo v sredini!), sicer pa naredimo L3 tako, kot je v tabeli in jo moramo seveda uglasiti (z vrte¬ njem VF jedra) za posamezno anteno. Vsaka antena je seveda uglašena le za eno pod¬ ročje. Če ste kupili ali naredili tako imenovano »CLC« anteno za 27 MHz, potem si morate omi¬ sliti za 40 MHz drugo. Razlika je le v številu ovojev tuljave v sredini. Več o tem pri uglaševanju. Pomudimo se še pri kvarcih. Kupjti morate AM kvarce, ne FM. Slednji so namreč za polovične frekvence in TIM XIX ne ustrezajo. Kot smo dejali, so v SFRJ predvidene 4 delovne frekvence v tem področju in tem ustrezajo tudi frekvence kvarc kristalov. To so: 40,665 MHz.kanal 50 40,675 MHz.kanal 51 40,685 MHz.kanal 52 40,695 MHz.kanal 53 Označeni so tudi kanali po evropskih (nemških) normah. Vgradnja v ohišje Vsak oddajnik MORAMO vgraditi v ohišje, preden se lotimo uglaševanja, sicer bo najbrž uglašen narobe! Izkušnje govorijo, da je to eden od težjih proble¬ mov, težji od same gradnje električnega vezja oddajnika. Za TIM XIX sem ploščico konstruiral tako, da ne bi smelo biti težav z montažo le-te. Njene mere ustrezajo eni stranici škatle oddajni¬ ka, ki je lahko izdelana iz vezane plošče, kašira- nega vetronita ali pločevine. Montaža je skicirana na sliki 10. Na sliki 10 sta prikazana dva primera, in sicer naj¬ preprostejši, ko je ohišje iz vezane plošče, in drugi, ko je iz pločevine. V obeh primerih upora¬ bimo za pritrditev ploščice vijake M3 in ustrezne distančnike. Ploščico moramo namreč za malo več kot višino elementov odmakniti od ohišja. Najvišji element v vezju je tuljava L3, zato naj bododistančniki dolgi 15 mm.. Kolikor so kovinski, moramo v (kovinskem) ohišju iz pločevine upora¬ biti še izolacijske podložke, ki so lahko iz kartona ipd., zato, ker smemo povezati kovinsko ohišje in ploščico le v eni točki! Tudi anteno moramo izoli¬ rati od ohišja; najpreprosteje z izolacijskim skoz- nikom. Na sliki 10 je narisan prerez v bližini ante¬ ne. Videli ste, da je ta montirana na vijak, da jo lahko po potrebi snamemo. Kolikor je vaša an¬ tena drugačna, prispajkajte na njen spodnji konec 1 04 TIM 3 • 85/66 višjo matico M4, pri tem pa pazite, da ne bo spajka zalila navojev! Ohišje oddajnika naj bo raje malo večje, da ne bo stiskanja s prostorom, katerega posledice se pokažejo v obliki kratkih stikov. Zgornjo stranico, na katero pritrdimo ploščico, moramo izdelati malo skrbneje, predvsem pazite na mere. Slika 11 prikazuje skico te stranice s ko- Slika 11. Zgornja stranica škatle oddajnika Na tem tlorisu sta zunanji meri L in S odvisni od velikosti ohišja. Važno je le, da nista premajhni. Za dolžino L velja, da mora biti vsaj 172 mm + 2-krat debelina stene ohišja. Za širino S pa 32 mm + 2-krat debelina stene ohišja. Tako bo ploščica imela vsaj po 1 mm prostora naokrog. Odprtino v_ Pa še razlaga programa: 10.. .napiši naslove: A B A+B AxB 20.. . preberi vrednosti za spremenljivki A in B v prvem DATA stavku. V našem primeru je v 80. vrstici. Takšen stavek je s kazalnikom videti takole: 1 5, 80 DATA (pred (po včitavanju) včltavanjem) 30.. .napiši zahtevane vrednosti... (5, 10, 15, 50) 40.. .preberi vrednosti za spremenljivki A in B, seveda od nastavljenega kazalnika dalje: 50.. . napiši zahtevane vrednosti... (15, 20, 35, 100) 60.. .preberi vrednosti za spremenljivki A in B: 70.. .napiši zahtevane vrednosti... (25, 30, 55, 750) 80.. . preskoči stavek, ker ga sem ni poslala instrukcija READ 90.. . konec programa V zgornjem primeru je po odčitavanju vseh šestih vred¬ nosti za spremenljivki A in B kazalec na koncu spiska podatkov v ukazu DATA. Če želimo znova prebrati iste podatke, moramo podatke postaviti na začetni položaj. emsM TIM 3 • 85/86 113 To nam omogoči ukaz RESTORE. Ta ukaz vrača kaza¬ lec v DATA stavku pa začetni položaj in s tem omogoča ponovno branje istih podatkov. Oglejmo si to na prepro¬ stem primeru: Kot primer alfanumeričnih spremenljivk v DATA stavkih si oglejmo enostaven primer programa za shranjevanje pomembnejših naslovov, telefonskih številk itd. Seveda pričakujemo, da boste poslali še vrsto boljših progra¬ mov z vpisanimi ukazi. r - 10 REflD fl,B,C 20 PRINT "*C=" 30 RESTORE 40 READZ, V, Z 50 PRINT" Oi+V>TZ ="> 60 DflTfl 2>Q,3 ENIi N < X+V IZ _ J RUN (A+B) x C = 30 (X + Y) | Z = 1000 5 REM ######TELEF0N###### 10 READTl*,B*,C* 20 PRINT"IME IN PRIIMEK====NASLOV======TELEFON" 30 PRI NT"-" 40 PRINTflC 50 PRINTB* 55 PRINTC* 60 DflTfl"GOGI GERLIC====RflP0CEVfl 1S=====32782" 70 DflTfl"MITJA KRflJNC===PRI POSTI 12====34768" 80 DflTfl"MICI K0S0BRIN==R0BLEK 123======123456" Program za veliko nagrado Tima No, za začetek smo kar zadovoljni. Po prvi številki Tima smo dobili devet programov, ki konkurirajo za veliko na¬ grado Tima. Kar tako naprej! Programi so kar zanimivi, upam pa, da jih bo po drugi številki še več. Naj vas še enkrat opozorim na dogovor iz prve številke: pogoj za sodelovanje je najmanj pet (5) kratkih programov in en daljši uporabni program z vzgojnoizobraževalno vsebi¬ no. Ta, daljši program, naj bo poslan v izpisu (listingu) največ v formatu A4. Programe pošljite na naslov: Ivan Gerlič, PA Maribor, Koroška 160, 62000 Maribor. Zdaj pa še program za vas, in to tisti, ki se mi je zdel v tem mesecu najboljši, obenem pa jasno kaže enega od načinov uporabe DATA ukaza. Nekoliko sem ga popra¬ vil, da bo uporaben za vaše nenasitne Commodorje 64. Poslal nam gaje Iztok Kelc, Prisojna 19, 62000 Maribor. 0 PRINT"na":PDKE53280,6:P0KE53281,6:P0KE53269,0:GOTO100 1 REM RUTINA Zfl CITANJE SPRITE PODATKOV 2 IN P UT " »SETEV IL0 Zfl ZAČETEK -'DflTfl-' CRT v ; X: X=INT 3 OPEN1,1,0:INPUT#1, fl$ : PRINT"d"MID*(STR$ ,2);" REM "+fl$ 4 F0R I=X+1 TO X+7 : D*=MID$+ " DflTfl ":F0RJ=1T09:INPUT#1,V 5 D$=D$+MID$(STR$" : NEXTJ :D$= MID* 102 BROJ=10:REM ŠTEVILO NALOG 110 V=53248 150 DflS<0) = "BRAVO! TI SI DOBER." 151 Dfl*<1>="KAKŠNO ZNANJE!!!!" 152 Dfl$<2> = "OBČUDUJEM TE. " 153 Dfl$(3)="TI SI GENIJ!" 154 Dfl$<4>="T0 JE T0CN0." 155 Dfl*C5)="TRUD SE VEDNO ISPLRCfl." 156 Dfl$<6> = "ČAROBEN ODGOVOR." 157 Dfl$<7) ="Dfl, DA, DR, IN SE ENKRAT DA" 158 Dfl$<8)="EV0 PRAVEGA GENIJA!!!" 159 Dfl$<9)="T0 JE ZE PRAVO ZNANJE." 160 Dfl$<10)="flLI JE SE KDO BOLJŠI OD TEBE?" 161 Dfl*="JOOOOOOOJ, KAJ PA TI ZNAŠ?" 177 NE*(6)="UF, IJF, NI DOBRO." 173 NE*<7)="JA SE MUČIM S TABO, A TI NIMAŠ POJMA." 173 NE* (8) ="ČLOVEŠKO JE GREŠITI, ALI TO_?" 188 NE*<9>="ZAKAJ NETOČEN ODGOVOR?" 181 NE*<10)»"CE TI PA JE TO TESKO,SI PA ZELO SLAB!" 182 NE*<11>="NE JOKAJ, SAJ SE BOS NAUČIL." 183 NE*<12)="UCI SE UCI,SAJ VENDAR NIMAŠ POJMA!" 199 GOTO1000 200 PRINT"Msa»IIZBERI SI NAJVEČJE ŠTEVILO V NALOGAH ZA 205 INPUTMAX 210 MAX= I NT C ABS < MAX ) > : I FMAX>= 10THEN220 212 PRINT"MSi«W!MTA PROGRAM JE NAMENJEN ZA TISTE,KI" 213 PRINT"MIMAJO AMBICIJE DA SE NAUČIJO RAČUNATI VSAJ DO 10." 215 PRINT"MZATO TE POZDRAVLJAM CIN OBŽALUJEM > !" 217 FORI=1TO4500 ; NEXTI : RETURN 220 IFMAX<10000THENRETURN 230 PRINT"MMMMttllZGLEDA DA SI TI MALI (ALI VELIKI) GENIJ." 235 PRINT"HHIMA SMISLA DA SE ZADRZJES NA TEJ MATEMATICI." 240 PRINT"HEATO TE POZDRAVLJAM. RDIJO!" : G0T0217 250 r*=" 255 K*=" 260 PRINT"S"; MID*(R*,1,RD)1 MID*; 265 RETURN 300 RB=20:KL=2 = GOSUB250:PRINTMID*(STR*(N),2)". "; 320 ZD*=MID*(STR*(B1),2)+Z*+MID*(STR*(B2),2)+" = ":PRINT"Sl"; 321 PRINTZD*:KL=LEN(ZD*)+10:GOSUB250 322 RZ*="" : 1=1 : PR I NT " Sl" ; 325 GETQ* : IFQ*=""THEN325 327 A=ASC(Q*> : IFA=13THEN340 328 I FA=20THENRZ*="" : GOSUB250 ■' PR I NT " 1 ": GOSUB250 : G0TG322 336 A=A-48 : IFA<0ORA>9THEN325 ' ' 337 RZ*=R2*+0*:PRINTQ*.; = 1 = 1 + 1 : IFIOTHENGOT0325 340 PRINT"n":POKEV+21,0 : RD=3:KL=3 : GOSUB250 350 PRINT"1"ZD$+R2$ = PRINT" 351 : 355 U=INT(RND<@ >*12 >:REM KOMENTAR 356 : 353 PRINTVAL < RZt),B3 353 IFVAL< RZ$> »B3THENPRINT" MM" DA* :POKEV+21,208:T0 < N)=1:GOTO380 365 PRINT"MM"NE*(M):POKEV+21,224 380 PRI NT"-——-" 330 RETURN 400 PRI NT "73" : F'F-81 410 FORI = 1024TO1063 : POKE I, PF': NEXTI 412 FORI=1063TO2023STEP40:POKEI,PP:NEXTI 414 FOR I =2023TO 13843TEP-1 : POKE I, F'P : NEXTI 416 FORI=1384T01024STEP-40:POKEI,PP:NEXTI 430 F'RINT"MB>»*»*i»iR EZULTAT ZA 435 pr I nt " ao* " i" 440 F'RINT"MMMMMMkl ŠTEVILO TOČNIH = "1 442 N=0:FORI = 1 TO10:N=N+T0CI>:NEXTI:PRIHTN 445 PRINT"MM»*H ŠTEVILO NETOČNIH = “J10-N 448 PRINT"MM»i»l USPEH = "jN#10;"Ji" 460 FORI=1TO5000:NEXTI TIM 3 • 85/86 115 479 RETIJRN 700 GOTO700 999 STOP 1000 REM 1060 R$="M fl T 1070 1071 1072 1080 1 090 1 100 1200 1210 1220 1225 1226 1227 122 S 1229 1230 1 231 1232 1233 1234 1235 1300 1310 1320 1330 1335 1340 1350 1360 1370 1375 1376 1380 1385 1390 1400 1410 1420 1430 2000 2010 2012 2015 2020 2030 2035 2040 E M fl T I K A*@GI F ORI = 1TO LENCfl*) PR 1NT" ; FORJ=1 TO I: PR I NT " II" : NENT J PRINTMIDJNfl*,1,1) NENTI PR I NT " MMMM««MMMMi»ii»*»*ii" ; PRINT"i- rt»ii>»i»*i l i 1 ’ PRI NT "»**»***« rti PR I NT " 'H**»**»iL,——-1 POKEV+21,0 : POKE2044, 11 : POKE2045, 13 : POKE2046, 14 : POKE2047, 15 POK E V+29.. 255 = POKEV+23,255 POKEV+16•255:FORI»VTOV+14STEP2•POKE1,5:POKEI +1,80 = NEXTI FORI=704TO766 = REflDN = POKEI,X = NENTI FORI=832T0894:REflDN:POKEI,X : NEXTI FORI=896T0958:REflDN=POKEI,N•HENTI FORI=960TO1022:REflDN:POKEI,N:HENTI F'OKEV+46, 10 : REM EflRVfl LICA POKEV+45,0 REM EflRVfl LflS POKEV+44,11 POKEV+43,11 PR I NT " BMBjBluM!»i»»»i»*il^R ITISNI NEKO TIPKG..." GETQ$:IFQ$=""THEH1310 PRI NT "23" PRI NT "MMMrtUall ZBERI : " PRI NT ">»1-MM" PRINT"M + PRINT"M PRINT"M * PRINT"M SEŠTEVANJE ODŠTEVANJE" MNOŽENJE" DELJENJE" PRINT"MM« K = KONEC" FORI = 1 TO 10 ■' T0< I > =0 : NENTI GETQ$:IFG$=""THEN1380 IFQ$= "K"THENPRI NT"IlMMMflTEMflTIKfl. MM" : END IFQ$="+"THEN2000 IFQ$=THEN3000 IFQ$="#"THEN4000 IFQ$=":"THEN5000 GOTO1380 PRI NT " 23" : H0$-"SEŠTEVANJE" ; PRI NT" ti "fl@$ " ■" : GOSI IE200: Zf= IFMflN<10ORMflN>10000THEH1320 PR I NT " MMMMMM«*---" FORN=lTOEROJ E3-1NT(PHD(O > *MflN) E2=INT'.:RND<0>*E3> - IF =0THEN2020 B1=B3-B2 116 TIM 3 »85/86 ■ 2050 GOSUB300 2060 NEXTN 2070 FORI = 1TO3500 = NEXTI : POKEV+21,0 2080 GOSUB400 2993 ROTH1320 3000 PR I NT" T : R0$= " ODŠTEVANJE " = PR INT " S " A0$" 1" : GORI IE200: 7$ 3010 IFMAX<10QRMAX>10000THEN1320 3012 PRIHT":i!M?M«Pl«---<• 3015 F0RN=1T0BR0J 3020 B1 = INT 3030 B2=INT CRHD C0)*B1> 3035 IF =0THEH3020 3040 B3=B1-E2 3050 GOSUB300 3068 NEXTN 3070 FOR i = 1TO3500 : NEXTI : POKEV+21.. 0 3080 GOSUB400 3999 GOTU1320 4000 PR I NT " n" : R0$= " MNOŽENJE" : PR I NT" Sl " A0f" i" : GOSUB200: Z :$=" 4010 IFMflXC10ORMRX>10000THEN1320 4012 PR I NT" -- 4015 FORH=lTOBROJ 4020 B1 = INT CRHD <@> #MRX/5> : IFB1=0THEN4020 4030 B2-1NT < RHD C 0 >*MRX/B1) 4035 IF C B2=0)OR < E1> =0THEN4020 4040 B3=B1*B2 4050 GOSUB300 4060 HEXTN 4070 FORI=1TO3500■NEXTI : POKEV+21,0 4080 GOSUB400 4999 GOTO1320 5008 PRIHT"r3" : R0$=" DELJENJE" : PRI NT" S "R0$" B" : GOSUB200: Z$ 5010 IFMRX<10ORMRX>10000THEN1320 5012 PR I NT " HSuMbM?]- 5015 FORN=1TOBROJ 5020 E1 = INT 5040 B3=B1«B2 : R1=B1 : A2-B2 : R3=B3 5042 B1=R3 : B2=R1 : B3=R2 5050 GOSUB300 5060 NEXTN 5070 FOR I = 1TO3500 : NEXTI •' POKEV+21,0 5080 GOSUB400 5999 GOTO1320 9000 REM SMEH 9001 BATA 0,0,0,0,0,0,0,0,0 9002 BflTfi 0,0,0,0,0,0,0,0,0 9003 BRTR 0,0,0,0,0,0,1,0,128 9004 BRTR 0,195,0,0,165,0,0,0,8 9005 BRTR 2,0,128,2,4y,128,1,1,0 9006 BRTR 0,254,0,0,124,0,0,0,0 9007 BRTR 0,0, 0 ,0,0,0,0,0,0 9010 REM JOK 9011 BRTR 0,0,0,0,0, 0,0-, 0,0 9012 BRTR 0,0,0,0,0,0,0,0,0 9013 BRTR 0, 0,0,0,40,0,0,198,0 TIM 3 • 85/86 117 9014 DflTfl 1, 1-31 .■ 0, 1,69, 0, 0,0,0 9015 DflTfl 0,56,0,0,124,0,0,198,0 9016 DflTfl 0,254,0,1,1,0,8,0,0 9017 DflTfl 0.R.0.0,0,0,0,0,0 9020 REH LASJE 9021 DflTfl 0, 8 ,0,0,16,8,1,190,0 9022 DflTfl 3,191,128,7,255,192,8,0,224 9023 DATfl 8 ,8, 96 , 8 , 0 , 32 ,8,0, 32 9824 DflTfl 3,0,32,8,0,32,0,0,0 9025 DflTfl 0 , 0,0,0,0,0,0,0 , 0 90126 DflTfl 8, 0,8,0,0, 0,0, 0, 0 9027 DAT fl 0 , 0,0,0,0,0,0 , 0 , 01 9030 REM GLAVA 9031 DAT fl 0, 0,0,0,0,0,0,0,0 128,7,255,192 5.255.224.63.255 1.255.240.15.255 5,255,224,7,255, 255,128,1,255,0 9037 DflTfl 0,254,0,8,0,0,0,0,0 REflDV. male železnice Matjaž Zupan Postavljanje tirov V prejšnji številki smo si ogledali, kako izberemo vrsto makete z obliko in glavnim motivom. Narisali smo načrt in nakupili potrebne tire, kretnice in ostalo. Tokrat si oglejmo, kako vse to sedaj se¬ stavimo in pritrdimo. Najprej na leseno ploščo, ki smo jo postavili na ustrezno število nog, ki nam omogočajo hojo po deski in tudi plezanje pod njo, namestimo vse tire, ki niso od talne deske nič dvignjeni. Tire sesta¬ vimo tako, da med njimi ni presledkov ali drugih napak. Če je potrebno, uporabimo tudi razne krajše tire, ali pa tire, če je to možno, tudi naža- gamo na ustrezne končke. Nekatere tire lahko tudi poljubno zvijamo. Pri tem najprej sestavimo glavni tir, nato stranske in šele na koncu slepe tire. Če kaj ne gre skupaj, lahko še spremenimo načrt, tako da bo vse v redu. Preko vseh tirov vozimo več vagonov, tako da preizkusimo, kako je proga sestavljena. Na¬ pake sproti odpravimo. Položaj tirov tudi nari¬ šemo na desko, tako da jih bomo znali sestaviti nazaj, če jih bomo še razdirali. Ko je nameščena talna proga, se lotimo vseh klancev in nato dvig¬ njenih prog. Za te moramo narediti ustrezne podloge. Pona¬ vadi jih naredimo iz vezane plošče, ki jo obliku¬ jemo tako, kot bodo potekali tiri in jo podpremo z nogami. Ko nanje položimo tire in tudi te preizku¬ simo, jih pritrdimo, tako da se ne morejo več pre¬ mikati. Na slikah 1,2 in 3 vidimo potek polaganja tirov v spirali. Tiri potekajo kar v treh nivojih, ki jih delamo od spodaj navzgor. Paziti moramo na to, da na vsakem spodnjem nivoju že uredimo vse potrebno za električno napeljavo in tire pritrdimo, predno delamo gornji nivo. O električni napeljavi bomo govorili prihodnjič. Tudi slike 4, 5 in 6 nam kažejo postopno izdelavo dela makete. Najprej je postavljen spodnji nivo, nato podloga za gornjega in končno gornji tiri ter poskusno postavljanje raznih elementov (tovar¬ na, rafinerija, peron ali postaja). Pri postavljanju moramo paziti na prave naklone, na naklone v ovinkih in podobno. Pri takem prime¬ ru, kot je na slikah 7 in 8, vezano ploščo nažaga- mo, tako lahko en tir speljemo navzdol, drugega pa navzgor. Od strani vidimo to na slikah 9 in 10. Vse tire sproti temeljito preizkusimo in predvidimo vse električne prekinitve, priključke in podobno. Ne pozabimo tudi na žice pri kretnicah, izključenih tirih, signalih in drugih stvareh, ki jih najraje kar 118 TIM 3 • 85/86 Slika 1. Prvi del postavljanja prog je spodnji nivo. Ko je ta narejen, se lotimo podlog za višje nivoje Iz vezanih plošč, ki jih oblikujemo glede na potek tirov Slika 2. Ko je narejen tudi drugi nivo, se lotimo še morebitnega tretjega Slika 3. Ko so tiri položeni, jih še enkrat preizkusimo In odpravimo morebitne pomanjkljivosti pod tiri speljemo skozi luknjico v nosilni deski ma¬ kete pod maketo, kjer bodo počakale na vezavo na komandno mizo. Nato se moramo odločiti za videz tirov. Tiri to¬ varne Marklin imajo pod tiri že imitacijo pešče¬ nega nasipa, zato jih kar privijemo z vijaki na ma¬ keto. Privijemo le vsak tretji ali kvečjemu drugi tir. Vsi tiri imajo za pritrditev z vijaki že pripravljene Slika 5.... nato podloga za zgornjega In končno... Slika 6_tiri In preizkušnja. Na koncu tire pritrdimo z vijaki na podlogo. Tudi električne žice so tu že spe¬ ljane pod maketo luknjice. Pri običajnih tirih, kakršne ima tudi Me- hanotehnika, pa bo postopek, ki bo dal bolj pravi videz, bolj zapleten. Najbolj enostavno je, da si točno začrtamo potek tirov, nato tire odstranimo in desko pod tiri pobar¬ vamo s svio barvo, nato pa tire pritrdimo nazaj. Če pa želimo lepšo maketo, bomo del deske pod tiri pobarvali, nato pa namazali z lepilom. Takoj po- TIM 3 • 85/86 119 Slika 7. Pri primerih, kjer je potrebno del speljati navzgor, drugega pa navzdol, dosežemo najlepši prehod tako, da vezano ploščo nažagamo In s pod¬ porami speljemo v željen naklon Slika 9. Na tej sliki vidimo od strani potek podlog za ovinek na klancu, kar je dokaj zapleteno Slika 8. Na sliki vidimo zapleteno sestavljeno razve- jlšče prog, kjer je bila potrebna uporaba mnogih majhnih koščkov, različnih naklonov in naklonov v ovinkih Slika 10. Tudi ta motiv, ki se navezuje na tistega s slike 9, kaže vso zapletenost izdelave klancev in ovinkov Slika 11. Maketa je narejena do take faze, ko lahko pričnemo z izdelavo pokrajine stavimo na to tire in vse skupaj posujemo z drob¬ nim sivim peskom, ki se prime na lepilo. Pesek, ki ostane, pometemo z metlico potem, ko se lepilo dobro posuši. Tire seveda pritrdimo, ko je lepilo še mokro. Ponekod lahko kupimo posebne pla¬ stične podloge za tire, tako da omenjeni postopek odpade. Ko je vse končano, se lotimo električne napeljave in vse še preizkusimo ter odpravimo napake. Nato pa sledi izdelava pokrajine. 1 20 TIM 3 • 85/86 tirno vi ogiasi Kupim bencinski ali dizelski mo¬ torček od 0,5 do 2,5 ccm In balso. Prodam pa dirkalno stezo, dva telefona In plošče. Cena po do¬ govoru. Drago Bobnarič Apače 57 69253 Apače Prodam llght-show ter nekaj drugih elektronskih naprav. Iz¬ delujem pa tudi elektronske na¬ prave po vaših željah. Za odgo¬ vor priložite dopisnico. Aleš Tomše Milavčeva 15 68250 Brežice DV napravo Varioprop 14S z dvema frekvencama In dvema sprejemnikoma, motorni model Maxi ter nekaj drobnega mate¬ riala prodam. Spisek dobite po pošti. Marjan Gujt Vegova 13 69000 Murska Sobota Prodam Hi-Fi bokse 2 x 30w/8fl, predojačevalnik s šestimi vhodi in ojačevalnik 2x35W/8fž. Vse je domače iz¬ delave. Za podrobnejši opis in dogovor pišite na naslov: Franci Kuič Gosposvetska 27 c 62000 Maribor Prodam načrte za izdelavo LED VU metra, oddajnika, elektron¬ skega metronoma, avtomat¬ skega polnilca akumulatorjev In podroben opis postopka za frlzi- ranje bencinskih modelarskih motorčkov. Milan Balažič VP 2977/41-1 11000 Beograd Prodam nekaj nesestavljenih maket v različnih merilih (1:72, 1:48 ...). Martin Hostnik Šmartno 93 61275 Šmartno pri Litiji Tel. (061) 882-252 pop. Prodam železnico HO sistem, ki vsebuje: 1 lokomotivo, 7 potni¬ ških In 9 tovornih vagonov, 60 krivih in 40 ravnih tirov, 2 kretni¬ ci, križišče ter zapornice. Pr¬ vemu kupcu dodam škatlo za baterije. Prodajam po delih! Prodam tudi komplet OPTIK za sestavljanje, ki vsebuje: 2 dalj¬ nogleda, mikroskop, teleskop in 2 elementa za gledanje diapozi¬ tivov. Jernej Čuček Pod Trško goro 71 68000 Novo mesto Tel. (068) 23-577 Prodam trikanalni Light-Shovv z močjo 100W na kanal z vsemi priključnimi kabli ter usmernik od 0—30 V, 0—30 A s tokovno in napetostno regulacijo. Matjaž Hacin Ojstro 14a Trbovlje Prodam napravo za DV SIM- PROP SAM-FM (7-kanalni oddajnik z mlkserjem, spreje¬ mnik, 3 servomotorji S1 in akumulatorji) ter napravo za DV SIMPROP SSM 2—4 (4-kanalnl oddajnik, sprejemnik, 2 servo- motorja S1 in akumulatorji). Prodam tudi jadralni model na DV ULTRA-FLY In čoln na DV GRAUPNER MINI-SPEED. Boris Jokslmovič Ul. Bratov Učakar 70 Ljubljana Tel. 578-640 Prodam PADDLE (potenciome¬ tra) in modul LA-MANS za C-64. Marko Baloh 64274 Žirovnica, Moste 11/j Tel. 80-345 SPECTRUMOVCI POZOR!!! Na kvalitetnem printerju tiskam iz¬ pise (listinge) in kopiram slike z ekrana (SCREENS). Stane Ogrinc Dolina 8 Črnuče 61-231 Prodajam različne elektronske naprave v kitu, kot so LIGHT SHOVVI USMERNIKI, OJAČE¬ VALNIKI, itd. Nič več vam ni treba Iskati elementov, v kitu dobite ves potreben material, ploščico tiskanega vezja ter vsa navodila. Za katalog poslati znamko. Robert Žagar Ledine 24 65000 Nova Gorica Tel. (065) 21 -367 od 15. ure dalje Prodam 16-kanalno napravo za daljinsko vodenje modelov Simprop SSM CONTEST. K na¬ pravi priložim popolno oprem¬ ljen tekmovalni model čolna. Igor Štrumbelj Petrovičeva 19 61110 Ljubljana Tel. 40-828 (dop.) Prodam DV napravo ROBBE- TERRA (16-kanalno), motor COX 1,5 ccm in nekaj materiala, vse po ugodni ceni. Janez Podobnik Palovška 17 61240 Kamnik Prodam RC postajo SAM FM 7 k. Marjan Topolovec Sp. kraj 7 62391 Prevalje Poceni prodam več kompletov novih necinjenlh uporov. Kom¬ plet vsebuje 500 uporov različ¬ nih vrednosti, moči In toleran¬ ce. Cena kompleta samo 900 din. Prodam tudi termostik pištolo za hitro in toplo lepljenje vseh materialov z desetimi na¬ boji za 2500 din. Bojan Skrblnek Doljni Leskovec 18 68280 Brestanica Time od letnika 78/79 do 83/84 prodam Matej Mikaš Tomšičeva 30 Slovenska bistrlca Tel. (062) 812-044 Prodam DV napravo ROBBE s štirimi servomotorji, starter Graupner za motorje do 10ccm, glovv plug motorja 3 In 5ccm, polnilec Ni-Cd baterij, šestmi¬ nutni tlmer, model Minldelfin v kitu, model Piper Pa-18 v kitu, ASW15, balso in razne drobnja- rije. Gregor Malenšek Nad mlini 48 68000 Novo mesto Tel. (068) 25-046. Kupim keramična kondenza¬ torja 100 /J.F (30 V) in 10 /jF (3 V), IC SN 74000, tlrlstor za tok 4 A pri 100 V, Nl-Cd akumulatorček 6 ali 4,5 V s čim večjo kapacite¬ to. Franc Vrbahnčlč Moškanjci 43 a 62272 Gorišnica Današnja plovila so zadnji člen v verigi, ki je dolga deset tisoč let. vendar se razvoj tudi danes še ni ustavil. Še pred tridesetimi leti je ulla ladja z nosilnostjo petdeset tisoč ton vrhunski dosežek la¬ djedelništva. Danes izdelujejo la dje s šestkrat večjo nosil¬ nostjo od te. pa s tem še ni bila rečena zadnja beseda. Največji proizvajalci ladij so Japonci, manj znano pa je, da so na dru¬ gem mestu Danci. V ladjedelnici v Odensu so pred kratkim splovili serijo turbinskih tankerjev z no¬ silnostjo 286 tisoč ton. Ladje¬ delnica Helsingpr (blizu gradu z istim imenom) je izdelala naj¬ večji trajekt za prevoz vlakov in avtomobilov v Evropi in med drugim tudi potniško ladjo Zlati Odisej (na sliki), ki velja za naj¬ lepšo te vrste na svetu. Načrt zanjo je izdelal znameniti projek¬ tant danskega rodu Knud Han- sen. Sprejme lahko preko 500 potnikov in bo plula po Sredo¬ zemskem morju. Na prvi pogled se zde avtomo¬ bilski modeli na sliki skromni. Vendar v njihovem razredu na lepoto nihče tudi ne pomisli. Oblika modela je predvsem funkcionalna in rabi izključno za doseganje čim večjih hitro¬ sti. Model svetovnega prvaka, Švicarja Christiana Schmutzeja poganja motor s prostornino vsega 5ccm, na krožni tekmo¬ valni stezi pa doseže hitrost do 273 km/h, svetovni rekord Fran¬ coza Celestina Durana v naj¬ močnejši kategoriji do 10ccm pa znaša 308 km/h! Ta model je dolg do 60 cm, tehta do tri kilo¬ grame, gorivo, ki ga poganja, pa je sestavljeno iz 80 % metana in 20% ricinusovega olja. Povsem novo obliko otroškega kolesa so iznašli in ga tudi izde¬ lujejo v Veliki Britaniji. Imenuje se Roller-bike, izdelovalci pa si obetajo od njega podoben tržni uspeh, kot so ga imele svoj čas znamenite rolke. Brez napora, brez prahu, brušenje lesa, kovin, premazov in kitanih površin. Tračni brusilnik — lahek, priročen, primeren za delo tudi na težje dostopnih mestih — enostavna menjava traku — avtomatska kontrola nastavljanja traku — močan sesalnik prahu, ki se zbira v srečki — zaščitena pogonska valja — dva tipa v programu. Vibracijski brusilnik — veliko število gibov za fino obdelavo — enostavna pritrditev brusnih papirjev — tiho delovanje brez tresljajev — trije tipi v programu Iskra za vsakega mojstra BATERIJSKI VRTALNIK ELEKTRIČNI SKOBELJNIK VRTNE ŠKARJE POVRATNA ŽAGA Z NIHAJNIM MEHANIZMOM