158
3.  Delavne krave imajo ravno toliko mleka, %) kakor de bi vhlevuftale,zhe fe njim le ob zhafu vezhiga dela bolj i klaje pol o s hi.
4.  Zhe ne bo kmet vezh ne vdlam ne konjem kladel, bo lahko namefto 3 ali 4 krav, sanaprej 10 do 12 redil , ktere fe v delu verftiti samorejo.
5.  Delovnih krav mleko je bolj maftno, kakor nedelovnih — zhe je tedaj mleka na mero manj, je pa bolj L
6.  Rasun vprege nima kmet od konj in volov drusiga dobizhka. Per kravah pa ima vprego, vfaki dan fhe mleko, in od vezhiga fhtevila krav, tudi veliko telet.
7.  Vosne krave gredo rade po plemenu, in fe hitreje vbrejijo, kakor druge, ki ne vosijo.
8.  Shivini je k sdravju, de fe po sraku ras-hodi, smerno delo jo obvarje pred mariiktero bo-lesnijo, kteri fo fizer krave podvershene, ki na pafho hodijo ali pa v hlevi jalove ftoje!
9.  Od gotoviga dobizhka shivo prizhujejo tifti, ki s kravami orjejo in vosijo, ter nozhijo tega opu-ftiti in fe le zbudijo, de tako dolgo te dobrote spos-nali nifo.
10.  Mali semljaki bi ii prav lahko s kravami polje obdelovali, ki fo dosdaj onizhe najemati, in jih drago plazhovati mogli. Zhe bodo s fvojimi kravami orali, jim delo ne bo drago hodilo.
11.  Veliko prasniga fveta bi fe obdelalo, kte-riga marfikteri savolj drasiga- najemanja orazhov kakor pufhavo pufti.
Na to bi, vtegnil kdorezhi: ..Per naf ni fhega s kravami vositi, in zhe bi fe ravno to s velikim dobizhkam ftoriti dalo, vender le nozhe nobeden tega sazheti; ljudje bi fe mu fmejali, ja fhe zlo poflibi savolj framotc ne hotli s kntvami vositi: krave bi fi poprej roge polomile, kakor de bi fe dale k voshnji pervaditi" in takih prašnih sgovorov fhe vezh, bi snal kdo nafhteti. Na te odgovorimo: Xe mladi konj, ne vol, nozhita per pervi vpregi vositi, dofti truda je s njima, preden fevoshnje privadita: ravno tako je per kravah. Ne miflite tedaj, de bi (i roge polomile; kadar fe krave jarma pervadijo, prav lepo in pohlevno vosijo. Krave fe dajo k voshnji privaditi, pa ne na enkrat, tudi drevo ne pade na en mahlej, s poterpljenjem fe pa vfe ftor/. Med pofli fe tudi taki tepez dobi, kteri  fe raji s kako medlo merho
*) Nam fe posdeva , de ta fpifek en malo prevezh obeta; *akaj ponatorne poftave fe ne dajo , kakor bi zhlovek hotel, filiti. Ravno tako, kakor shivina pri pitanju pozhitka potrebuje, tako tudi krava ne bo veliko mol sla, zhe bi jo vfaki dan k terdimu delu, kakor konje vpregal. Manj mleka bomo gotovo od vprcshene krave dobivali, kakor od take. ki jarma ne posna. Hudo delo v jarmu ji vsame meto, mali in mleko. Nikoli nam ne bodo tedaj krave nameftvale konj in v^lov v vpregi bres pogube mleka. Majhne dela jim pa ne bodo fhkodvale, kar fmo tudi mi v 25. liftu teh Noviz rasloshili. kjer fmo v ti rezhi kmetam to le priporozhili: ,,Vfe polkufite, in kar je nar boljfhiga obdershite, farno to pasite, de zhes mero ne mahnete.'4                                                                Vrednifhtvo.
Od kravje vprege.
(Dober   fvet  sa  male   kmetije.)
Mali kmet potrebuje nar manj dveh krav; sra-ven teh mora tudi fhe par kljus, ali par junzhikov sa potrebno obdelovanje fvoje kmetije imeti, od kte-rih nima drusiga dobizhka, ko de fi s njimi kmetijo klaverno in teshavno obdeluje. Zhe pa nekteri kmet lepfhi shivino ima, fe ve, de jo le savolj tega bolj dershi, de bi ga ljudje ne saframovali; molsno go-vedje pa s nar flabfhi pizho medli in mori, ker ve, de flaboll in kumernijo faj po simi nobeden ne vidi, po letu pa fvojo nemarnoft per shivini s mnogoterimi sgovori pokriva; sdaj obdolshi pafho, sdaj veliko vrozhino, ali hude muhe i. t. d. Ko bi mali semljak nameftopara merhavih kljus in medlihjunzovfifhtiri krave napravil, in jih vprege privadil, bi s fhe-ftimi kravami fvojo kmetijo lahko in urno obdeloval, in sraven tega pa vfaki dan mleka namolsel in mafla napravil dovelj, in zlo na leto fheft telet priredil.
Krave vprezhi, in s njimi polje obdelovati, pernefe
kmetu velik dobizhek.
Snano je, de fe s tifto klajo, ki jo le en konj potrebuje, dve kravi preredite; in krave rediti, od kterih fe mleko perdobi in teleta, fploh vezh vershe, kakor pa vole ali konje. Konjfko mefo, je drago mefo, vender ga nihzhe ne je. IMladiga konja kupiti, mora kmet sa-nj veliko denarjev fhteli, saflaro merho pa mu nobeden dobre befede ne da, fheko-njaderzu mora kaj plazhati, de mu jo od hifhe fpravi: pitati in sa domazhijo pobiti, jo tudi ni, kakor govedo. Konjem fe po navadi vfa boljipizhapoklada, in fhe zlo veliko shita fe jim sa sobanje isdaja. Konjfka oprava je pazh draga, potrebuje veliko ufnja, mefinga, in drusih drasih rez hi; kovazh veliko rajtingo naredi, in taki potrofhki nifo sa majh-niga kmeta. S eno befedo: konji vtegnejo le pofh-tarjem, in kerzhmarjem po velikih zeftah dobizhek prinefti, nikdar pa malim kmetam.
Namen prizhijozhiga fpifka je dokasati, kako velikih potrofhkov fe snebiti, in koriftnifhi vosno ali delovno shivino, kakor fo voli in konji, pri kmetovanju fi napraviti. V nekih krajih na Bavarfkim she sdavno krave vpregajo, in vfe poljfko delo s njimi opravljajo. Pred 40. letmi fhe nifo tam krav vpregovali, pa franzoska vojfka je takrat po de-slieli vfe konje v foldafhko voshnjo vsela, vole pa vezhidel pojedla, de fkoraj ni bilo mogozhe polja obdelovati. Kaj fo ljudje v fili ftorili? Sazheli fo krave na plug vpregati in s njimi polje obdelovati , in to je kmetam velik dobizhek doneflo.
To fe dalje tako le rasloshi:
1.  Kjer je perhka in lahka semlja, orje par dobrih krav, ravno tako, kakor par volov.
2.  So krave bolj urne in bolj gibizhne, kakor voli.
okoli vlazhi', kakor de bi lepe gibizhne krave gonil, pa le puftite taziga famoglavza, fzhafama fe bo she fpanietoval. Norzi naj fe pofmehujejo kolikor hozhejo : kdor pa pravo sheli' in hozhe, najde tudi dobre pomagavze. Kdor fe nasadnje fmeja. fe fvo-jimti pridu fmeja.                                 Lerkovi*.
159