GosDodarstvo- KRIVICA GLEDE TROŠARINE NA ŽGANJE IN VINO. K« je finančni iniuister predložil predlog o dvanajstinah narodni skupščini, se je v finančnem odboru drugi dan razparve, dne 20. junija razvilo tudi vprašanje Irošarin. Tndi tu se godi nam Slovencem in Hrvalom velika krivica. Od žganjekuhe morajo naši kmetje, bajtarji in viničarji plačevati tako visoko trošarnio, da pridejo slroški s trošarino vred pri cnem litru žganja na 50—60 K in šc višje. Kje pa je vrednost sadja, drož ali tropin ler deio in diugi stroški! V Srbiji je žgnnjekuba popolnoma prosfn. Proti tej dvojni meri je nastopil v finančnem odboru poslanec Žebot in je stavil predlog, da se ta krivica odpravi. To vendar ne gre, da bi naši Jjudje morali plačevati tako ogromen davek od žganja, a Srb, črnogorec in Makedonec pa nič! Ta krivica se je upeljala, ko sla bila na vladi Pucelj in Kukovec. In srbski radikali, za katere sta se pri nas ob volitvah toliko ]x;hala šcntpcterski Verlič in radgonski Jurkovič, so odklonili predlog poslanca Žebota, da se naj glede žganjekuhe dajo vsem pokrajinam enake pravice. Ni cuda, da slovenski kmet ne more prodali svoje robe, kcr Srbi lahko liter žganja prodajo za 50 K ccneje kot naši. Nadalje je poslanec tudi prcdlagal, naj se y bodoče sprejrue določba, da so da- vek na žganjekuho plaeuje poznej«, a ne naprej. Minister Stojadinovič je končno «obečal«, da se bodo davki, trošarinc in taksc «izravnale« in da be predlagal odpravo davka na žganjekuho. Poslanec Vcsenjak pa je cb lej priliki se loplo zavzemal za naše slovenskc vinogradnike. Predlagal je odpravo trošarine na vino ter tudi odpravo kontrolnih listov. Da imajo financarji pravico stikaii po kleleb in izvrševati nepotrebne sekature po kleteh kmctskih posestnikov-vinogradnikov, to je upeljano po zasiugi samostojneža Pucelja, samo v Sloveniji in Hrvatski. Seveda srbski radikalec finančni minister ni maral nič slišati o upravičeni zahtevi poslanca Vesenjaka. Tako vidimo, da poleg novih davčnih krivic, ki nam jih upelje sedanja srbska radikalna stranka, ki je na vladi, ostanu tudi krivica glede žganja iu vina. Tudi te nove gorostasne krivice ne premaknejo zagrebškega Radiča, da bi primarširal s svojimi 70 izvoljeaimi poslanci v Beograd ua pomoč našim poslaneem v boju proti krivici. Radičeva poliiika pomeni za Siovence in Hrvate gospodarsko snirt! Vinogradniki, ki prosijo za točenje vina «pod vejo«, niorajo plačati vsc prislojbine (trošarino itd.) v naprej od cele količine vina, katerega hočejo iztočiti. Kje pa naj vzanie revež vinogradnik, posebno niali poseslnik, toliko denarja? Xa prošnjo mnogih občin je poslanec Žebot posredoval pri finančni upravi in je prosil v imenu vinogradnikov, da bi se trošarina ne pobirala od vsega vina, ampak sproti samo od posamez- nih sodov. Ko iztoči 1 ali 2 soda, zadača še le druge in sproti plača trošarino. Poslanec je dobil zagotovilo, da se bo k'j želji ustreglo. Prizadeti naj n:ipravijo prošnje na pristojno finančno ravnateljstvo — seveda pravočasno. Prošnja se kolekuje s 3 D in priloži se rešitev kolek za 10 D. Na drž. sadjarski in vinarski šoli v Mariboru prične novo šolsko lcto dr.e 15. septembra t. 1. Šola je dvoletna. 2 njo je v zvezi internat gojencev. Zavod ima predvsem namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki ima jo pri sprejemu prednost pred vsemi drugimi. Kolekovane, lustnoročno pisane prošnje na celo polo (kolek 13 dinarjev) za sprejem je pošiljali ravnaleljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 25. julija t. 1. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. odpustuica odnosno zadnje šolsko izpričevalo, 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. izjava staršev, odiiosno varuha, s katero se ti zuvezujejo, plačevali stroške šolanja, G. obvezna izjava star šev ali varuha, ki reflektirajo na državni ali kak drugi šiipendij iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske potlpor iz javnih sredstev, ravno tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; Slipendist, ki nepovoljno napreduje, zgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna najmanj Ijudska šola. Sprejemali se bodo pridni, dovolj nadarjeni zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča ludi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine in računslva, katerega so oproščeni samo absolventi meščanske ali kake nižje srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravniku zavoda, ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbovalnina znaša do preklica mesečno 2-40 I). Plačujc se v dveh enakih polletnih obrokih. Sinovom ubožnih posesinikov se morejo dovoliti popolnoma ali do polovice prosta državna mesta. V tem slučaju je treba podpreli prošnjo z uradno (od obč. in davč. urada) potrjenim ubožnim spričevalom. — Absolventi te šole uživajo ugodnost po členu 8. zakona o Iistrojstyu vojske, to je skrajšano vojaško službovanje (dijaski rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 22. t. ni. se je pripeljalo 216 svinj, 6 ovc, 2 kozi in 1 kozliček. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tcdnov kcmad 600—1000 K, 7—9 iednov 1200—1600 K, 3 —4 mesce 2600—3000 K, 5—7 mescev 4500—4600 K, 8 —10 mescev 5500—5800 K, 1 leto 80000—9000 K, 1 kg žive leže 95—100 K, 1 kd mrtve teže 110—120 K, koze 900—1000 K, ovce 900-1000 K. Tržne cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa I. 26—27.50 D, II. 24—25 D, III. 21.50—23 D, prvo- rrstna teletina je po 25—27.50, II. 20—24, 1 kg prašičjega mesa stane 35—40 D. Kože: 1 komad konjske kožc 175 D, 1 kg goveje kože 17.50—20, telečje kožc 30, svinjske kože 7.50—8.75, gornjega usnja 105—160, podplatov 100—140. Pe- rutnina: 1 komad poščanca majhnega 30, večji 40, kokoši 50—60, gosi 40 D. 2flo: 1 kg pšenice 4.25, rži 4, ječmena 4, ovsa 4, koruze 3.75, prosa 4, ajde 2.50, navadnega fižola 6. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0. 1 kg pšenične moke št. 1 7.50, koruzna moka je po 4.25, ajdova po 9. Krma je 1 q 150—200 din., ovsena slama pa po 100—125 D. 1 kub. meter trdih drv 170, mehkih 110. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 87.50—8825 D, francoski frank slane 5.45-5.50 dinarjev. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1235—0.1215 D, za 100 čehoslovaških kron 264 in pol do 265 in pol dinarjev, za 100 nemških mark 0.625 do 0.CC5 ilinarjev in za 100 laških lir 399—401 D. V Curihu znaša vrcdnosl dinarjn 5.35 cent. (1 icntim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja narasla z;i 10 točk.