211 Članki in prispevki UDK 37.01(091) Adam Sietzenheimb's Educational Handbook in the Light of Modern Pedagogy Namen besedila je predstaviti vzgojno delo Newbegläntzter Zuchtspiegel der Adelichen Jugend Adama Sietzenheimba, uradnika v Münchnu. Predstavitvi poglavitnih lastnosti novoveške vzgoje in pedagogike sledi analiza dela, ki je sestavljeno iz treh knjig. V drugi povzetek in primerjava s sodobniki. pedagogike, Adam Sietzenheimb, vzgoja education, Adam Sietzenheimb Abstract The primary objective of this article is to Zuchtspiegel der Adelichen Jugend, which was published in Munich in 1659, authored by Adam Sietzenheimb, a dignitary of the Carniola provincial estates and a educational theorist. Commencing with an introductory exposition on contemporary pedagogical par- adigms, the subsequent sections present the structure and content of the treatise. The latter segment of this exposition is dedicated to a examination of Sietzenheimb's scholarly methodology, accentuating the sources under- pinning his discourse and the rhetorical and argumentative stratagems deployed to engen- der reader persuasion and to substantiate his intellectual propositions. In the conclusion, there follows a summary and analysis of the main features of early modern education. 212 1 Da bi Speculum generosae juventutis oder Newbegläntzter Zucht-Spiegel der Adelichen v nadaljevanju kraj šano z Zucht-Spiegel). 2 stanov in pedagoški pisec. Kraj njegovega rojstva in smrti ni znan, v Ljubljano pa no Mazol in isti mesec dosegel zvišanje prejemkov. 3 samega sebe. 4 Handbuch zur Kinder- und Jugen- dliteratur. Von 1570 bis 1750 2 Celoten naslov se glasi Newbegläntzter Zucht-Spiegel der Adelichen Jugendt: Klärlich entwer- - . Speculum Generosae Iuventutis, na strani Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgo- je: glasilo Slovenskega šolskega muzeja Plemiške zgodbe: kranjsko plemstvo v šestnajstem in sedemnajstem stoletju Viharnik, 2009, str. 58–65. . Slovenska akademija zna Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl – Steklasa bolj pogosta v znanstveni literaturi. Self-Knowledge: A History, 213 paideia 5 Kot membnejša vzgoja, izobrazba pa je bila le njen bolj ali manj pomemben sestavni del«. 6 Pri tem so se avtorji opirali na etiko vrlin, ki je predmoderni zagotavljala kreposti sprejeli kot osnovo. Kreposti so se delile na kardinalne, med katere so katero se je oprl eden najpomembnejših mislecev Erazem Rotterdamski, ki je z delom pedagoških spisov, 7 kar so prevzeli številni avtorji, tudi Sietzenheimb. drugih stanov. 8 Examen de in- genios para las ciencias (1575) na podlagi Hipokratove in Galenove medicinske ki temelji na konstituciji telesa, duše in humorjev. 9 Humoralna medicina, na ka na konceptu, da je posameznikovo zdravje odvisno od pravilnega razmerja štirih 10 Vzgojna oziroma vedenjska literatura (ang. conduct literature), ki je bila v benih normah in idealih. 11 12 Šolska kronika: glasilo Slovenskega šolskega muzeja, 26, 2017, št. 3, str. 358–373. 7 Prevc 2017, str. 360. Od viteza do gospoda te, 1994, str. 49. enth Century Dissertations from Uppsala University, Nordic Journal of Educational History 6, 2019, št. 1, str. 74–6. 10 Peter Borisov, Zgodovina medicine: poskus sinteze medicinske misli 11 From Courtesy to Civility: Changing Codes of Con- duct in Early Modern England 12 literaturi. 214 obnašajo. Te knjige spadajo v širšo kategorijo literature o vedenju, ki, kot ugota urejanje posameznikovega vedenja v skladu z normami«. 13 Vsako delo je lahko prebranega, saj vsa kljub razlikam v slogu in obliki obravnavajo ista vprašanja. ena najbolj pronicljivih raziskovalk novoveškega plemstva na Kranjskem, je bilo plemstvo v 17. stoletju v zatonu. 14 To lahko prepoznamo tudi pri Sietzenheimbu, marilo (182). 15 stanu in se vanj vzgojiti, lahko zanimanje za Zucht-Spiegel pripišemo tudi dejstvu, da je bilo na Kranjskem v 17. stoletju prisotno tako imenovano novo plemstvo testantskega plemstva je bil marsikomu podeljen plemiški naziv zaradi zaslug podjetniki). 16 dajali elokvenci, 17 18 Collegium Carolinum nobilium imenovanih kavalirskih potovanjih. 19 13 Dietmar Till, Conduct Literature, Encyclopedia of Early Modern History Online, ur. Graeme (dostop 26. septembra 2023). 14 , 15 16 O poplemenitenju trgovcev Peter Štih, Vasko Simoniti, od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja 17 Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem ba Slovenije, 1988, str. 120. 18 Il Cortegi- ano Štih, Simoniti 2010, str. 284. 19 Prav tam. 215 Zucht-Spiegel 20 ter vzgojiteljem, ki naj si ga preberejo ob vzgoji najmlajših. Do sedmega leta je za vzgojo odgovorna mati, ki nato prevza vzame tudi mladina in v obeh prepozna vzorce vedenja, ki jih mora ponotranjiti, kar velja še posebej za drugi del, namenjen krepostim in vedenju, med kateri Sietzenheimb opredeli pomen notranje plemenitosti. V tretjem delu se posveti vzgojitelja ( ). Med raziskovalci sta se s Zucht-Spiegel Šolski kroniki in ponudila predsta vitev dela in njegovo vpetost v intelektualne tokove predmoderne, medtem ko je Štuhec izpostavil napotke za vedenje, kot so na primer tisti za vedenje ob mizi, ter jih povezal s praksami in materialno kulturo plemstva. 21 Kot tretji se je z Si 22 O odmevu Sietzenhei dodatku k VI. knjigi Slave vojvodine Kranjske. 23 24 se, kot na primer Sietzenheimb, v naslovu sklicevali na novost, ampak ponoven 20 21 Zgodovina za vse 22 Dušan Kos, Zgodovina morale, 1: Ljubezen in zakonska zveza na Slovenskem med srednjim ve- 23 Branko Reisp, Mladostna potovanja Janeza Vajkarda Valvasorja, Kronika, 29, 1980, št. 2, str. 99. 24 Štuhec 1994, str. 1. 216 paradigem. 25 tov, naša naloga pa je, da jim sledimo in jih upoštevamo. Gre za preplet tradicije posnemanja (mimesis) in izumljanja (invetnio), ki ju moramo misliti skupaj, saj saj je znanje Mimesis ni bila le pomembna meto metafora zrcala dva pomena, saj ni le zgled, ampak ponuja tudi odsev sveta. 26 Svetem pismu. Srednje zrcalo pa je bilo uporabljeno v naslovih del, katerih cilj je bilo bralcem ponuditi ogledalo samospoznavanja za duhovno in moralno izboljšanje, kot vidimo v zrca lih kreposti. 27 in neizkušena oseba drzno vmešavam v to veliko umetnost, ki jo lahko predpiše drugem predgovoru k delu izpostavi, da ni ne šolnik (Schulmeister) ne dvorni vzgojitelj (Hofmeister ril, saj ni sodil v nobeno izmed dveh temeljnih vzgojnih kategorij. Zucht-Spiegel vsebuje tri bakroreze ter podobo na naslovni strani knjige 25 Kos 2015, str. 272. 26 27 O metafori zrcala , ur. 217 Frontispic Neubeglänzter Zuchtspiegel der Adelichen Jugend, 1659. 218 Morum Civilitate et Virtute gim delom je podoba, ki odpre vmesno podpoglavje, naslovljeno Frauenzimmer. napove metaforo vrta, na kateri temelji poglavje, medtem ko v ozadju vidimo namenjen stanovom, drugi pa bralcem. V prvem zapiše, da je delo nastalo, ko je paginiran predgovor). Prvi predgovor se bolj kot z vzgojo ukvarja z domoljubno 28 Po nov in morda celo vladarja. V drugem predgovoru na kratko predstavi delo ter se na koncu odzove na ki bodo negativno nastrojeni, a kot pravi misel iz Pregovorov ki leta, kakor lastovka, ki se spreletava, tako kletev brez razloga nikdar ne dos pe.« 29 Predgovoru sledijo verzi, ki so naslovljeni An den abgünstigen Momum in takih del po navadi niso brali od prve do zadnje strani, ampak so v besedilu iskali razmeroma dolgi in informativni, je bralec lahko hitro našel, kar je iskal. 28 cus Tullius Cicero, 29 Prg 26,2. 219 220 se zdi to preprosta naloga, opozarja, da gre za eno najvišjih znanosti, ki jo bo 30 Ljubezen staršev ne sme biti izgovor za popustljivo vzgojo, hkrati pa se moramo vprašati, kako 31 Kaj vladarju koristijo številna posestva in bogastvo, 32 V tretjem poglavju Sietzenheimb predstavi nekatere ustaljene razdelitve dem delov (23). 33 34 30 ki je kompromis med strogostjo in popustljivostjo. Ideal zmernosti je prispeval Aristotel, pred vsem z Nikomahovo etiko. Aristotel, Nikomahova etika 31 Primer na str. 22 Sietzenheimb povzema po Guevari. 32 O pomenu vzgoje vladarjev govori tudi v nadaljevanju na straneh 166–167. 33 Pri tem izpostavi pomen številke sedem, saj imamo sedem planetov, ki vse urejajo, kot tudi sedem dni v tednu. Drugi so zagovarjali, da je obdobij pet, medtem ko se je Izidor Seviljski od infantia pueritia in adolescentia 34 221 napove konec leta in v kateri je potrebno shajati s tem, kar smo nabrali prej (26– poglavje se bolj kot z Bogom ukvarja s sfero sublunarnega sveta in vprašanjem, (36). Svoj razmislek nadaljuje s predstavitvijo vpliva horoskopa, saj znaki dolo zarji. 35 zdravniki, medtem ko so otroci sonca vladarji. Merkur spodbudi razvoj dobrega lici, ki so povezani z vodo (42–44). Politike Natura, Consuetudine, oziroma narava, dobra navada in dober nauk oz. pouk (44), kar je opisal tudi Plutarh. 36 kot pravi Salomon v 8. poglavju knjige Modrosti, ne gre (46). Pa ima vsakdo res Sietzenheimb, ima vsaka duša lasten Complexio 35 Saturn 36 Sklicuje se na . Slovenski prevod Plutarchus, O vzgoji otrok, Keria: studia Latina et Graeca 222 37 Predvsem pa, nagovori Sietzenheimb starše, morajo ohraniti zmernost, saj pre posvetne zgodbe, ponudi navedke iz 3. Mojzesove knjige 38 spomin, ko odrastejo, ne samo pri Bogu, ampak tudi pri ljudeh« (60). ladata, bo otrok s svojimi usti posesal strupe, kot se je zgodilo rimskem cesarju jilje, tudi njegova nadaljnja prehrana mora biti urejena. Otroci so pogosto na prostem, potem pa kot obrok dobivajo kruh, sadje ali sladkor, kar ne more na 39 Tretja napaka so preveliki pregrel. Vse pregrehe vplivajo na otrokov razvoj in spreminjajo njegove lastnosti. Da bi se otroci in starši ustrezno razvijali, je potrebna pravilna telesna vadba ga poimenuje Sietzenheimb (69). 40 37 Christoph Ott, - , Ingolstadt, 1657. Knjiga je zbirka pridig o vzgo ji. Ott tako v naslovu kot v predgovoru poudarja, kako velika umetnost je vzgoja otrok. 38 39 40 - 223 menil, da je treba ohranjati pretok krvi, saj vpliva na zdravje otrok. V zadnji, šesti otrokom, ki se bodo lahko ponašali s takimi starši. v sedmem poglavju znova nagovori matere, kako pomembno je, da same dojijo. 41 Matere, ki ne morejo do zdrava, saj bo otrok z mlekom posrkal tudi del nje, kar bo nanj vplivalo (87), saj lastnosti in humorje, saj je nevarno otroku dati mleko, ki ni primerno njegove se Sietzenheimb opre, prevreta kri, zato je tako pomembno, kaj oseba, ki mleko Deveto poglavje nameni opazovanju otroka. Starše primerja z zdravnikom, ki mora podrobno (s)poznati paciente, da jih lahko zdravi. Prepoznati morajo simuli- ern prilagodijo njegovim potrebam. 42 Ta misel oriše Sietzenheimbov antropološki Consuetudo est altera natura 41 Breastfeeding, the Family, and the State in Antonio De Guevara's "Relox De Príncipes (Dial of Princes)", Hispanic Review, 69, 2001, št. 2, str. 153–174. Tudi Plutarh v O vzgoji otrok opozarja, da kot dojilja, ki delo opravi za denar. Plutarh, 2006, str. 151–2. 42 Pretvarjanje oz. simuliranje je bilo vprašanje, ki je zaposlovalo številne novoveške mislece. Med številno literaturo je treba izpostaviti Jon R. Snyder, Early Modern Europe 224 tam). kovi besedi Jezus in Marija, nenehno pa naj jim dajejo v branje verska besedila Verecundia), predstavlja skromnost in sram, s je dobro, dokler ima otrok sram (105). Tretja barva je purpurna, barva dvora, ki predstavlja je zlata, barva delavnosti, ki jo mora vsakdo imeti, 43 s tem pa Sietzenheimb ne ra 44 tabula rasa v dojemanju otrok (111), bodo lahko s temi petimi barvami ustvarili popolno sliko in naslikali kar najboljše kreposti. Ideal otroka kot nepopisan list ljeno za pisanje. 45 kaznovanja navaja iz Svetega pisma starša oziroma senca palice prisili otroka k poslušnosti (115). 46 Pomen nagrade 43 44 Sam navaja primer Exercitiuma, kot je prisoten na Majorki. 45 Aristotel, O duši 46 225 Prvo poglavje drugega dela posveti vzgoji deklet, kjer uporabi analogijo vr mühsamen Kunst), 47 ki je blizu vzgoji. 48 Krepost je podobna sadiki, ki jo morajo starši obrezovati, okopavati in lipane visoko obarvane lepote (…)« (157), kar nas spomni na prej predstavljeno povezovanje kreposti z barvami. 49 dopisovanje in sramotni pogovori (140). Devica naj bo zato slepa za oprezanje, nema za opravljanje, hro ukvarjajo naj se s pletenjem, tkanjem, šivanjem, ustvarjanjem umetelnih pre lusu & oblectatione govoriti, a z majhnimi odmerki. 50 Eden izmed pedagoških idealov humanizma je bil horacijevski utile dulci Omne tulit punctum, qui miscuit utile dulci, 51 saj je 47 48 steblo, mati pa korenina. 49 plese. 50 Prevc 2017, str. 367–8. 51 Ars poetica lectorem delectando pariterque monendo 226 Uvodni bakrorez drugega dela 227 52 53 ter la (174). 54 52 Kronika, 56, 2008, št. 1, str. 19–46. 53 bavarskem dvoru in je napisal vladarsko zrcalo Politicorum lib. X oziroma kot ga sam imenuje Christlichen Policey-Ordnung. 54 literatur) Georgica Curiosa Georgica Curiosa 96–7. Podobno Erazem Rotterdamski. Prevc 2017, str. 366. 228 toritete pa naj ne gradi na kaznovanju. 55 56 uporabimo lastno pamet pri aplikaciji. Kot je zapisal John Locke v eseju Some Thoughts Concerning Education tako pogosto spravljajo v zadrego in jim dajejo toliko dobrih napotkov ..., se je 57 Peto poglavje govori o koristi študija, saj je neznanje sramotno za vsako posti so bogastvo, ki ga nosimo v sebi in ga tudi vojna ne more vzeti (185–191). in se ga bojte« (193). Pod številko dve izpostavi sovraštvo do pregreh, pod številko 55 56 Plutarh 2006, str. 152 57 Povzeto po Bryson, 1998, str. 5–6. 229 izvesti, kot pa poizkušati zajeti vse, saj to lahko vodi k izgubi osredinjenosti. das buch des nächsten williger bedienung nebeškega znanja in starodavne modrosti« (219). Sietzenheimb ponavlja ustaljen topos obvladovanju uma in telesa (224). Plemstvo ne temelji le v krvi, kot mislijo tisti oziroma Civilitas, kot se löblich). Kot vojakov ne naredijo bojevitih podobe, ampak šele dejanja (237), se tudi pravi ravnajo (239), 58 58 230 denjskimi navodili, kjer opozori, da morajo biti geste in gibi usklajeni in zmerni. podrobna navodila vedenja za mizo ( ). Posvetimo se še tretjemu, zadnjemu delu, ki je med vsemi najkrajši. Veliko Grand Tour dobivanja znanja. 59 Potovanja so podobno kot pogovor, lov ali vadba veljala za odvrniti od odhoda. Prav tako jih ne smejo odvrniti številni primeri mladih, ki opomniti, kako pomembna je priprava. Da bi podkrepil koristnost potovanj, na 59 O kavalirskih potovanjih Justin Stagl, A History of Curiosity: The Theory of Travel 1550-1800, - zur Kavalierstour österreichischer Adeliger im 17. Jahrhundert. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 79, 1971, št. 1 str. 408–434. Med Kranjci je bil najbolj pri 231 Da bi olajšal pripravo, navede niz vprašanj, ki mlademu popotniku in njego vemu dvornem vzgojitelju ( ), brez katerega ne sme na pot, pomagajo pri potovanju. Lastnosti dobrega so podobne lastnostim dobrega resnost (gravitas jih jezikov in tudi prebrisanost. Le tak bo poskrbel, da se mladi na potovanje ne odpravijo kot voli, ampak se na pot pripravijo z nizom vprašanj, ma. Sietzenheimb si ne more kaj, da ne bi izpostavil dobrih navad, ki so jih imeli dragoceni domovini, ter nadaljuje s hvalnico nemškim navadam, kjer izpostavi manir in ploden nosilec visoke modrosti« (306). Predvsem je nujna zmernost, pri 60 na primer 60 Sietzenheimbove ugotovitve so podobne tistim, s katerimi je Guevara sklenil drugo knjigo svoje Zlate knjige Antonio de Guevara 232 nagovarjanju bralcev, še posebej staršev oz. vzgojiteljev, kar pritegne k branju. 61 intelektualna nota dela, ampak mora biti branje prijetno, podobno kot vzgoja. 62 pomen. V besedilu se predstavi kot skromna oseba, ki se zaveda svojega znanja in Sveto pismo (15), deklet razlaga z analogijo vrtnarjenja, ki je bila pogosta v novoveških vzgojnih delih, 63 medtem ko se v tretjem delu opre na primerjavo potnika z mornarjem. 64 Pogosta so tudi ponavljanja, kako stvar ponoviti kot izpustiti. Pri tem se velikokrat opira na pregovore oziroma zgodnjem novem veku kulturno povezana z italijansko kulturo, še posebej z Be netkami. 65 61 Tako na primer na str. 134 s pregovorom potrdi kakovost materine vzgoje, kar še dodatno pod 62 63 Glej Rebecca Bushnell, A Culture of Teaching 64 historia o Marku Avreliju in Favstini. 65 O tem Luka Vidmar, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013. 233 66 argumentacijskimi strategijami, ki jih uporabi, so tudi etimologije in jezikovne igre. Tako zapiše, da vinum ne sme postati venum beljenim natisom, kot je primer starega nemškega pregovora na strani 151. Kakor vidimo na primeru Zucht-Spiegela, so bila vzgojna dela kompilacije pregovorov, la svojo koherentnost. Opazno je, da Sietzenheimb argumentacije ne utemeljuje saj se pojavljajo le v manjši meri, kar je verjetno pogojeno s tem, da se je bilo vzgo znova razlaga, osvetljuje z drugih zornih kotov, odpira nekatere poudarke, vse, da bi bralca spodbudil k udejanjanju. Tudi s tega vidika je njegovo delo zanimivo, nestrukturirano navajanje drobcev, iz katerih moramo razbrati celoto. Kot smo videli iz vsebine dela in iz predstavljenih argumentativnih in re sticus z delom pedagoške prakse so pokazale izjemno vztrajnost in odpornost na spremembe, ideal paideie 66 strategij. Sietzenheimb je zagovarjal mnenje, da poezija v sebi povzema vse veje umetnosti in znanosti (143). 234 bral neposredno ali je njihova mnenja poznal prek drugih avtorjev oziroma knjig 67 prakse na Sietzenheimba vplivale posredno. nejša zaradi številnih zgodb in primerov , ki jih prinaša, medtem ko so viri doktrine vzgojo. Spregledati ne smemo pomena knjig Pregovorov in Modrosti, ki sta prina da svetopisemskim avtorjem daje prednost pred poganskimi, a se na slednje skozi - ryenen Zuchtmeister 68 Podobno je cenil tudi Plutarha, ki ga je ), s Manj navaja sodobne avtorje, opira pa se na tiste, ki jih je bral, na kar lahko sklepamo, ker je ob sklicevanju na njihova dela zapisal naslov dela in številko strani, ki jo navaja. Izpostaviti je treba španskega škofa, dvornega pridigarja in kronista Karla V. ter nadvse plodovitega pisca Antonia de Guevaro (ok. 1481– Sietzenheimbove oznake kot tudi številni navedki v Zucht-Spiegel. Kljub temu da pomnil, da nobena knjiga, razen Svetega pisma, ni bila tako pogosto prevedena kot njegova (Relox de principes). 69 Med sodobnimi avtorji neposredno navede na primer delo danskega avtorja Christopherja Dalbya Peregrinatio Mortalium, Hoc est: Habitus Multiplicis Pe- regrinantium Lustratio Et Accommodatio avtorja La Nourriture de la Noblesse Thomas Pelletier z letnico 1610, ko je izšel po natis, medtem ko izvirnik nosi letnico 1604. Ob Guevari se med sodobniki najbolj 67 Printed Commonplace-Books and the Structuring of Renaissance Thought versity Press, 1996. 68 ri (112). 69 The Rise of Pseudo-Historical Fiction: Fray Antonio de Guevara's Nove- lizations 235 mestu, ni jasno, verjetno bi podobno misel lahko našel še marsikje drugje. 70 Vire nimo najpomembnejše. Ker narava ne more zagotoviti krepostnega vedenja, pristopiti aktivno in poskrbeti, da dobijo otroci vse potrebno. Vrlina zahteva dob 71 opominja, naj nikar ne pozabijo na vzgojo otrok. Otrokom ne smejo dovoliti, da potrdi s sklicevanjem na Likurgov primer, da je potrebna umetnost (disciplina), 72 nostjo in sramoto oziroma neprimernostjo posameznika stanu, ki mu pripada. 73 70 71 72 73 O procesu civiliziranja: sociogenetske in psihogenetske razi- skave 236 Georgica Curiosa 74 formativnosti zgodnjih let. Tudi Hohberg poudari, da otroka ne smemo prezgo preobremenjen. Ker so mladi po naravi nagnjeni k veselju, kar vidimo tudi pri dovoliti tek, sprehode, skakanje, pri 12 ali 14 letih pa se lahko lotijo tudi jahanja. ustreznega vzgojitelja, ki ga Hochberg opiše kot pogumnega, razumnega in priza devnega. 75 V nadaljevanju doda, da so njegove temeljne lastnosti, da je sam dobro ), otroke«, zato jih ne sme zaupati komurkoli. 76 Do vzgojitelja oziroma kot ga imenuje Hohberg, ne sme kazati nezaupanja, a ga mora nadzorovati. Tudi pri Hohbergu se mora vzgojitelj narediti priljubljenega, svoje znanje pa mora po dajati prijazno in dobro ter brez jeze ali sramotnih besed opominjati na napake. nja najprej vzgoji, šele nato osedla. Prve lekcije naj nameni osnovam slovnice, pri 77 74 75 primeru dveh umetnikov, ki jima je v obdelavo dan enak kos, kar je sorodno prej omenjeni ana logiji pri Sietzenheimbu. 76 Hohberg 1682, str. 96. 77 Prav tam, str. 96. 237 razumno, pravilno in zvesto ravnati v vseh zadevah. Hkrati je njegova naloga tudi 78 Iz povedanega je razvidna sorodnost med obema avtorjema, kar dokazu od vpliva zvezd na otrokova nagnjenja do dojenja in meril za izbiro dojilje, do dobrih navad in posameznih telesnih del, pomen zunanjega videza ali o koristi toposi, ki so bili temeljni dejavniki vzgoje. V Zucht-Spiegel 79 o krepostih ne smemo le govoriti, ampak jih moramo udejanjati. Kot so opozorili Zu- cht-Spiegel Viri in literatura Viri O duši Nikomahova etika O vzgoji otrok, prevedla Dragica Fabjan, Keria 8, 2006, št. 1, str. 149–164. Georgica Curiosa Šola govorništva - , Ingolstadt, 1657. 78 Prav tam, str. 98. 79 O tem, zakaj ga ni, piše Sietzenheimb na str. 178–179. 238 Newbegläntzter Zucht-Spiegel der Adelichen - - - Sveto pismo Stare in Nove zaveze: slovenski standardni prevod Literatura Kontext gegen Ende des 17. Jahrhunderts und Geistesgeschichte, 2011. Zgodovina medicine: poskus sinteze medicinske misli vec, 2009. From Courtesy to Civility: Changing Codes of Conduct in Early Mo- dern England A Culture of Teaching liger im 17. Jahrhundert. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, 79, 1971, št. 1, str. 408–434. O procesu civiliziranja: sociogenetske in psihogenetske raziskave, Handbuch zur Kinder- und Jugendliteratur. Von 1570 bis 1750 venteenth Century Dissertations from Uppsala University, Nordic Journal of Educational History, 6, 2019, št. 1, str. 71–93. Antonio de Guevara Saturn in melanholija: študije Zgodovina morale, 1: Ljubezen in zakonska zveza na Slovenskem med Printed Commonplace-Books and the Structuring of Renaissance Tho- ught . Slovenska 2013. (13. maj 2023). Izvirna objava v Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl – Steklasa znanosti in umetnosti, 1967. 239 the State in Antonio De Guevara's "Relox De Príncipes (Dial of Princes)", Hispanic Review, 69, 2001, št. 2, str. 153–174. Šolska kroni- ka: glasilo Slovenskega šolskega muzeja, 26, 2017, št. 3, str. 358–373. Kronika, 29, 1980, št. 2, str. 99–108. The Rise of Pseudo-Historical Fiction: Fray Antonio de Guevara's Novelizations Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem Self-Knowledge: A History 2017. Kronika, 57, 2008, št. 1, str. 19–46. , A History of Curiosity: The Theory of Travel 1550-1800 - vinskih kultur do konca 18. stoletja njuhalni robec. Zgodovina za vse Encyclopedia of Early Modern History On- line dx.doi. (dostop 26. septembra 2023). , Lju Plemiške zgodbe: kranjsko plemstvo v šestnajstem in sedemnajstem stoletju Od viteza do gospoda lozofske fakultete, 1994. Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje: glasilo Slovenskega šolskega muzeja, 11, 2002, št. 1, str. 7–14.