Dlrektor »Iskre« v Kranju, tovariš Hras^t je odgovoril na naiše pismo z obšarniim dapisom, fci pa ga, žal, ne moremo objaviti v celati. V pismu pnavi med «hrug!i.m:
Moramo priznati, da v pagle-du prodaje Melkov v tretjem trimeisečju leta 1955 naišemu pod-Jetju ni bilo lahiko. ImeLi smo vrart« težkih izkuše.nj, ki pa so veindarle bile prehodnega zna-iaja. V glaivnem smo knizo hltro ki uapežno prebrodili.
Haidikal!n.i uikrepi v zvez! z »ma.njšanjem kreditov so nas za-idelii predvsem pri dveh artiklih.
Pnedvsem pni prodaji kinapro-J^kitorjev, ki je sicer iinvesticiijski anfciike1! prve vrste, ki pa ga mi limamo za tipi^čen airtikel šiiroke poitrošnj«, ker uma važne kul-*urn«. učne i/n vzgajne funkciije. Vstopmice po 20 do 50 din so daties dosegljive brez dvoma vseikeimu potnošniku.
Prt drugem aptiklu, števcih, je bil položaj v začetku leta 1955 nenaivadno  težek.  Znamo je,  da
Noben državljan sociali-stične Jugoslavije, ki sode-luje in tudi ODLOCA v katereni koli organu druž-benega upravljanja,
NAJ NE BO BREZ »NA-ŠE SKUPNOSTI«, glasila Predsedstva Zveznega od-bora SZDL Jugoslavije.
NAJVEČJI POMEN PRIPISUJEMO KOOPERACIJI
30 manofa^ru Stevci deficitaren antikel. Dozdaj so bili naši Slavni kupei elektroenergetični sistemi, komune in elektrarne, v južnih krajih države pa elektri-Eikacijske zadruge. Elektroener-getičnl sdstemi Sloveuije In Hrvatske, ki so kupovali po 50.000 do 70.000 števcev na leio, liso imneli v letu 1955 določenih unvesticijskih kreditov v ta namen.
Naš delovni k-ale-ktiv posveča aosebno pozornost kakavosti iz-ielkov in racionalni proizvodnji, »ravilni serijski organizaciji iitd., i či.mer ne povečuje samo delov-lega učinka, temveč zmanjšuje ludi režijske stroške.
Na>jve<!ji pomen priipisujemo Him utinkovMejše-mu izvajanju tooperacije z drugimi s-orodnimii ndustrijskimi podjetji ioi s-peci-ilizaciji v pogledu posameznih naSiih polfinalnih in finalnih izdelkav.
Razen sodelovanja v proizvod-nji avto-elektrike s podjetjem »Rudi Cajavec«, Banja Luka in »Saitumus«, Ljubljana (tudi v iz-3elovanju reflektorjev za naše JiTiame za kolesa) pripravljamo sedaij int&nzivno kooiperac:jo z tnštiitutom za elektrozveze v L.jublja«i in podjetjern »Teleko-munikacije« v Ljubljanl, ki ima v svaiem siklopu vrsto specialnih »bnaitov po vse.j Sloven.iji. Ta aaša kooperacga j« dobila koa-
kretno     obliko    v     industrijski skupnosti pod imenom »ITES« v
Ljubljaini.                                     |
Razen   tega    planiiramo    vrsto novih   industriijskih   izdelkov   s področja   telekomunikacij.  e!ek-troakustiike, pa tudi Izdelkov za : široko potrošnjo.