GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. ThcIarjotS!ov«i!in Daily p < in the United States r , Issued trrtry day except Sundays Šd and Legal Holidays. -:-] llf •c 50,000 Readers :- TBLMF01T: 4687 CORTLAKDT. Entered u Second Class Matter, September 21, 1908, at the Peat Office at' Hew York, N. Y, the Aet of Congress of March 3, 1879. MO. 294. — ŠT1V 294. NEW YORK, SATURDAY, DSOEMBER 15, 1917. — SOBOTA, 15. DECEMBRA, 1917. TELEFON: 2876 CORTLANDT. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Z laške fronte. ooo ITALJAKI SO ZAVRNILI NEMŠKE NASKOKE NAD OBLAKI. — IZ RIMA POROČAJO O VELIKIH IZGUBAH SOVRAŽNIKA, KI SO PRISILILE PRENEHA-Z NASKOKI. — BERLIN IZJAVLJA, DA ONE MOOOČUJETA SNEG IN MEGLA BOJE. ooo- Lloyd Georgeov govor. ; Vojn poročila. Rusko-nemška pogajanja. Tri inulaUua filM *rtth ttw jxw»t m«*t**r at New York. N. T. on Dec. MIT. i Dse i[)KI a* rafBltvd by tb^ Act »tf October 6, 1917. Italj&nski glavni stan v Italiji, 14. decembra. — Tre-i faza bitke na seven i i fronti, ki krije dvanajst milj >nte, se je razvila včeraj v zelo važen spopad, sledeč f-uemu in zgoduo jutranjemu obstreljevanju v velikem gu, s katerim se je nadaljevalo še danes. Pozorifiec boja se je raztezalo od Beretta do Monte loncia vključno Col de Orso in Monte Solarolo. Ceni se, da se je več kot 30,000 Avstrijcev vdeležilo ;oka na Monte Herat ta in namen naskoka je bil poskus »liti Monte Grappa ter obvladati Beretta dolino z iztoka. Ob istem času je bila peta nemška divizija pripravljena na Spinoncia. Protinaskoki so končno dovedli do zopet ne pridobitve d veli izmed treh visokih postojank na Beretta, katere so zavzeli Avstrijci. Danes se je nadaljevalo z naskoki v namenu, da se zo-l>et zavzame še druge pozicije. Boj se je razvil v bitko nad oblaki. Z ugodnega stališča sta Beretta in Grappa pogosto le za kratek čas pokazali svoja vrhunca iz megle, a v vsakem takem slučaju se je takoj pojavil velik artilerijski dvoboj. Pri prvih naskokih je prodrl sovražnik naprej v masivnih formacijah pod kritjem megle, ki je otežkočila koncentracijo laške artilerije. Boj se je kmalo razvil v boj strojnih pušk in moža proti možu. Prodirajoč saprej z veliko silo na fronti, ki je bila komaj milj široka, je sovražnik pridobil na ozemlju. Zatem pa so takoj sledili neposredni protinaskoki. katerih niso \ nrizorili posebni polki, temveč infauterijski linijski pol Ki, kar je znamenje novega duha, ki navdaja sveže čete v isti meri kot že izbrane in v boju utrjene, ki so se tako si* jajuo upirale izza časa umikanja od Soče. Dasiravno prevladuje splošna misel, da bo sovražnik vprizoril že en velik končni poskus, da dospe na ravan še predno pride vmes neugodno vreme, narašča vendar mnenje, da bo kinalo pričel nastanjati se za zimo, kar je namreč že trikrat poskusil najti slabotno mesto v črti, ne da bi mogel povzročiti kako umikanje. To mnenje je tfobila nekaj hrane vsled zadnjih nalivov, ki so pričeli nekoliko polniti vode reke. Rim, 14. decembra. — V zadnjem oficielnem poročilu, i/.da nem včeraj zvečer, se glasi: — Ob zori včeraj se je med Breuto in Piave rekama ob Jiovil z veliko živahnostjo artilerijski boj. V jutru s.no pridobili Col della Beretta okraju tekom enega nabili proving skokov večji del zakopov, katerih nismo mogli dobiti nazaj prejšnji dan. Zajeli smo enega častnika in 59 mož. V Calcino dolini smo zavrnili dva močna sovražniška naskoka. Krog poldne je obnovil sovražnik svojo naskoke vzhodno od Brente. Akcija je trajala celo popoldne v dolinah, ki se nižajo proti Breuti in sicer od obronkov severno od Col Caprin, Col della Beretta in Monte Assolo-r»e. — Proti večeru je sovražnik radi velikih izgub preneha! z naskokom. V naših rokah je ostalo par jetnikov. Krog treh popoldne je sovražnik vprizoril nov in še bolj močan naskok proti našim obrambnim postojankam. Ob Monte Tomba ob Piavi, južno do Monte della Fritda je bilo delovanje artilerije živahno. V tem odseku smo vje-li neko sovražniško patruljo. Berlin, 14. decembra. — V včerajšnjem poročilu ar-madnega stanu se je glasilo glede operacij na laški fronti sledeče: — Radi snega in megle je bilo paziti kaj malo bojev. London« 14. decembra. — Po tri dni trajajoči avstro- nemški ofenzivi med rekama Brento in Piave, drže Ita-ljani še vedno vstrajno svoje postojanke. Tako se glasi današnje poročilo vojnega urada v Rimu. Napadalci so včeraj dosegli samo malenkosten uspeh suverno od Monte Solarolo v pročelju doline Calciuo. Nemci neprestano ojačnjejo armade generalov Belo-\va in Krobatina, ki se nahajajo v tem okraju. Kljub temu pa se jim še ni posrečilo stvoriti zadostno silo, ki bi prodrla italjansko fronto. Italjanski glavni stan v severni Italiji, 14. decembra. - (Poročilo Ass. Press.) — Zadnji avstrijski napadi so se omejili na Col Beretta. kjer je sovražna artiierija ponovno napredovala. Italjani so bili sprvr na neki točki pognani nazaj, pa so kmalo zopet dospeli v svoje pozicije. Bitka, v kateri se bo odločilo, kdo bo kontroliral stra tegične točke na Col di Beretta, se še vedno obupno nadaljuje. Obe strani imata velike izgube. -ooo V svojem govora zahtev* Lloyd George se večjih irtev. — Opozarja na nemško nevarnost. — Amerika je npanje. True trituration filed with the post master at Ne.- York. X. Y. on Dec. 15. 1917, as required by the Act of October ti, 1817. London, Anplija, 14. decembra. Ministrski predsednik Lloyd Geor pe je danes v vznesenem govoru izjavil, da ie Anglija v popolnem •»ogla«*ju z izjavo predsednika WiJ-sona zaradi vojnih ciljev ter je zatrjevat da jc proti vsakemu miru iK»tom pogajanja, ali kakršnemkoli miru, ako ni posledica zmage ter je zahteval več mož, mnogo vet! mož, da drže črto, predno pridejo meri kane i. O sedanjih mirovnih pogajanjih je rekel: 4 4 Za trdno sem u ver jen, da navzlic nekaterim neugodnim dogodkom, navzlic prikaznim, ki ne navdušujejo, stanovitno napredujemo nasproti cilju, zaradi tega smatram mirovna pogajanja s Prusijo v trenutku, ko je pruski militarist ič-ni duh pijan bahavosti. za vara-nje velikega uverjenja, s katerim so moji tovariši in jaz sam napo:* njeni." Ako Rusija vstraj^. pri svoji sedanji politiki, je razlagal premjer bi s tem, da bi sovražnik potegnil iz vzhoda tretino svojih eet, bilo prostih vec stotisoe mož in množina materjala za napad Anglije Francije in Italije. "Bilo bi nespametno, da bi podcenjeval nevarnost", — je rekel. — "enako nespametno povečevati jo, največja nespamet pa bi bila, ne spoznati jo. Ako je ruska demokracija sklenila, da opusti boj proti vojaški avtokraji;i, .. potem bo sprejela (boj) ameriška demokracija." Premjer je izjavil, da se mora po zvati narod na večje žrtve iu treba je še več bojevnikov, dokler ne pridejo ameriške čete, da odvzamejo breme katero je bilo naloženo zaveznikom s tem, da je Rusija okužena in vsled poraza v Italiji. Zavezniki morajo sedaj braniti vse fronte proti sovražniku in imajo gibčno armado za vsako potre bo, je rekel premjer in dodal, da imajo zavezniki premoč v moštvu ua bojni fronti v Franciji in je še mnogo angleških rezerv doma. "To je najhujši trenutek", je nadaljeval premjer, "in sicer zaradi tega. ker je Rusija izstopila in Amerika se samo pripravlja, da pride. Vsaka ura, ki mine, bo" videla, da je vrzel, ki je nastala vsled odstopa Rusije, napolnjena vrednih sinov velike republike. Nemčija to ve in Avstrija ve, zaradi tega so ti obupni poskusi, katere zdaj vprizarjajo, da bi izsilili izia, predno je Amerika pripravljena. Pakel je. da je srečen, da ve, da se je zadnje pismo lorda Land so w-neja napačno razumelo in da je lord Landsowne v soglasju s predsednikom Wilsonom. "Tudi jaz", je dodal, "se .strt-njam s predsednikom Wilsonom in ne želim, da bi izsilil kak prepir, kjer ga sploh ni." Nemške zmage se poveličujejo pred svetom, je rekel premjer toda njene težave se ne najdejo v buletinih. Vendar pa jih je nekaj poznanih. "Svarim narod, da pazi na moža, ki misli, da smo na polovici med zmago in porazom", je svaril premjer. "So ljudje, ki menijo, da morete zdaj končati vojno na kak način, kar oni imenujejo mir — da vstvarijo zvezo narodov. To je prava politika po vojni; brez zmage bi to bila žaloigra." Govoreč o zvezi narodov je Lloj-d George rekel, da se sedaj ne more doseči z mirovnim pogajanjem. Zastonj je sedaj govoriti o varnosti, ki bi se dobila s tako slabim sredstvom", je rekel. V nobeni deželi ni varnost razun gotove kazni. Ni protekeije v državi, kjer je zločin močnejši kot postava. "Da bi končali vojno, v katero smo šli, da izsilimo pogodbo, ne da bi bil plačan prelom te pogodbe, samo a tem. da bi sklenili novo. bolj obsežno in obširno pogodbo! bi to bik Uioim, ki 1» kootala i. Varčujte s hrano. True translation filed with tbe poet Trocki govori o separatnem mitu. master at New York. N. Y. on Dec. i>„„i ax.__; -ooo 15, H»17, as required by the Act of October 6, 1H17. London, Anglija, 14. decembra. Naše čete so izboljšale svoje postojanke vzhodno od Bulleeourta, kar je bilo posledica bombnih bojev v tem okraju, kakor se je poročalo v siuočnem naznanilu. Sovražnik je sinoči napadel eno našo postojanko južno od Pron- ville. Pogrešamo nekaj naših mož. Na ostali fronti tekom noči ni bilo nič posebnega. Nočno poročilo: Bili so danes zjutraj krajevni boji jugovzhodno od polvgonskc ga gozda, kjer je sovražnik inalo pred solnčnim vzhodom napadel naše postojanke v bližini Poelder-hok Chateau. Napad je bil odbit razun na enem kraju, kjer se je sovražniku posrečilo vdreti v našo črto zakopov na okoli 300 jar-dov dolgi frorti. Sovražna artiierija je danes popoldne razvila veliko živahnost vzhodno od Bulleeourta. Tekom dneva je bilo tudi na obeh straneh živahno artilerijsko streljanje med dolino Searpe in Ua vrel le. Pariz, Francija, 14. decembra. —. Bili so hudi artilerijski boji v o-kraju Maisons de Champagne. — Vzhodno od Suippe in v Alzaciji. jugozajadno od Creny sfo uspešuo napadli sovražne zakope. Vzhodna armada, 13. decembra. V kolenu Orne in na desnem bregu reke je sovražnik t>o bombardiranju vseh naših postojank vpr». zoril več krajevnih napadov, ki so se izjalovili. Na več krajih je prišlo do bojev mož proti možu. Pogajanja med Rnsi in Nemci ter HOOVER POŽIVLJA NA POSTNE DNEVE IN DRU-njihovimi zavezniki se nadaljujejo. ^ VARČEVANJE. — EN DAN V TEDNU BREZ True translad^d with the post ' SVINJSKEGA MESA. — ENA JED BREZ PŠENIČ-master at New York, N. Y. on Dec. NEGA KRUHA IN BREZ MESA. - PORABA SLAD- 1917, ALrZfTi9i7 the Act of KORJA NAJ SE ZMANJŠA. — VSAKA OSEBA NAJ PORABI TRI FUNTE SLADKORJA NA MESEC. — AMERIKA MORA PREVZETI VEČJE ŽRTVE, DA ODVRNE POMANJKANJE ZUNAJ. Slovenci ptri Wflsonu. True translation filed with tbe post master at New York, N. Y. ou Dec. 15, 1917, as required by the Act of October 6, 1917. Washington, D. C., 14. dec. -V AVashingtonu se sedaj vrši več sej med drža^naim zakladnicarjem McAdoo in zastopniki ameriških organizacij, katerih člani so tuje-rodei, zlasti iz Avstro-Ogrske. Danes je McAdoo konferiral s Slovenci, včeraj pa s Hrvati, in Poljaki. Cehe bo sprejel pozneje. Včeraj so bili zastopniki teh organizacij predstavljeni predsedniku Wilsonu, ki jim je podal roko, kar se je vzelo za znamenje simpatij, katere goji predsednik na pram majhnim narodom, ki hrepe-ne po osvobojenju izpod avstrij-sk o-ogrskega jarma. Namen teh sej je, da se interesi teh organizacij naložijo v Liberty bondih in varčevalnih znamkah. Nekatere med njimi razpolagajo z velikim premoženjem ter so že podpirale zelo liberalno. Ameriški vstop v vojno prot Avstro-Ogrsju je mnogo bolj spodbudil kot pa potrl delovanje Jugoslovanov, Čehov in Poljakov, ki so podaniki Avstro-Ogrske in se nahajajo v tej deželi. Samomor boljseviškega zastopnika. Trne translation filed with the post master at New York, N. Y. 00 Dec. 15. 1617, as required by the Act o* October 6. 1917. London. Anglija, 14. decembra. Reuterjevo poročilo iz Petrograda pravi, da je tajnik mirovne delegacije maksimalistov brzojavil iz Brest-Litovska, da je general Skal-lom, je bil svoj čas generalni go-verner v Varšavi, izvršil samomor s strelom. General se je usmrtil nekaj ur potem, ko je prišla boljševiška delegacija na predvečer konference z Nemci. London, Anglija, 14. decembra Boljševiški zunanji minister Leon Trocki naznanja, kakor poroča Reu terjeva agentura iz Petrograda da so ruski zastopniki, ako se podpiše premirje za zapadno fronto v Rrest-Litovsku, pooblaščeni, da prično mirovna pogajanja. Amsterdam, Nizozemsko, 14. decembra. — Oficjclna nemška i" avstrijska naznanila pravijo, da so prišli ruski zastopniki v Brest-Litovsk v sredo in da so včeraj zopet pričeli s pogajanji za premirje. Petrograd, Rusija. 14. dec. — Civilni kaznjenci v petrograjskih ječah so bili prepeljani na deželo, da napravijo prostor za protirevo-lucjonarne osumljence, katere neprestano zapirajo. Aretirali so grofico Paniu, ki je bila namestnica ministra za javno blagostanje. Dolžijo jo, da je ves ministrski fond izročila državni banki ter je pustila blagajne v ministrstvu prazne, ko so boljševiki prevzeli vlado. Stanovanje gospe Kerenskijevc žeue prejšnjega ministrskega pred j>ednika. so danes vojaki preiskali. Rekli so ji, da stori najboljše, ako obvesti Kerenskega. da naj proste voljno pride v Smolny za vow. ali pa je v nevarnosti, da ga lin-čajo, ako ga najdejo. Člane stranke ustavnih demo kratov, ki se zdaj nahajajo v ječi bodo sodila revolucjonarna sodišča. Boljševiški voditelji izražajo mnenje, da bo njihova kazen obstojala v izgnanstvu v tujino za eno ali več let. Narodna skupščina je odločna da bo protestirala proti aretaciji princa Dogorrukova, A. I. Šinga-reva in Ko kotlina od strani bolj-ševikov navzlic temu, da so člani skupščine, katero mesto daje imu niteto. Boljševiki so prijeljali še en polk v Petrograd, da ojačijo svoje Čete. Poroča se, da je ukrajinska armada pripravljena, da brani narod no skupščino, ako bo zborovala v Kijevu. V boljševiškem glavnem stanu Smolny zavodu, se poroča, da pro-tiboljševiška stranka razpravlja da bo tajno organizirala skupščino, ter jo bodo nastanili v kakem drugem kraju kot v Petrogradu ter jo bodo razglasili za postavno. — Volilni obor provizorične vlade, ki je bil v nedeljo aretiran, je bil zopet izpuščen. Šel je v Tavridako palačo in poskušal prevzeti svojo službo, toda boljševiki so ga zopet razkropili. Mesto je mirno, toda širijo se govorice o nameravanih demonstracijah in celo o bojih. Boljšo viki so vkrenili vse potrebno, da preprečijo nemire. V zvezi z odredbo, da se uničijo vsi likerji v Petrogradu, je bila izdana tudi splošna proklamacija na vojake da se zdr/.e pijače, ker je potrebna zmernost, da se ohrani revolucija. Boljševiki so poslali proti jugu sto boljše viških kozakov. Nameravajo jih vtihotapiti v armado generala Kaledina, da bi pregovorili kozake, da zapuste Kaledina. Iz vseh delov Rusije hitijo boljševiški delegati k narodni skupščini, ker so jih pozrvali iz glavnega stana. Pri včerajšni organizatori-eni seji skupščine ni bil navzoč niti eden boljsevik. Pri prvi seji je bilo navzočih o-koli 70 delegatov, ponajveč soojal-ni revoluejonarji. Petrograjski župan Schreider, ki je predsedoval je imel govor, v katerem je »javil, da je skupščina otvorjena, toda poslanci so sprejeli resolucijo, -ooo- True translation filed with tbe postmaster at New York. N. Y 15. 1#17. as required by tbo Act of October 6, 1017. on Dec. Zmaga je vprašanje tonaže. Nemčija igra nevarno igro, ako misli, da se Ameriki ne bo posrečilo prepeljati svojo armado v Evropo. Rekel je, da je bodočnost od- ki izjavlja, da b^ skupščina imela visua od prizadevanja Angleške in vso moč, kadar bo postavno otvor-Ametike s tem, da povečata pri- jena, ki pa bo tedaj, ako bo aav. hod nje leto grajenje, ladij. Uvoz ~ , ,, ^ . , . ... . živeža prihwinjoleto 1 mora jZOc kv0rum' kalcor Je d6kM ^ zmanjšati za tri mfljone ton s tem|odbor- Med, tem Pa «© je da as povača dirwafi pridelek is * J sklenilo, da ae bodo Washington, D. C., 14. decembra. — Živilski administrator Herbert C. Hoover je izdal danes svarilo na ameriški narod, katerega poživlja k večjim žrtvam, kakor pa se je prej smatralo za potrebno, da se morejo pne hranit i zavezniki in prijateljske nevtralne dežele. Dokler se temu obširno ne odzovemo, je rekel, mora zunaj nastati pomanjkanje v brezprimemi razsežnosti. Hoover je naznanil, da je živilska situacija v Evropi mnogo resnejša, kot pa tedaj, ko se je pregledavalo svetovne zaloge zii letošnje leto. V zavezniških državah se j^* letina izkazala za manjšo, kot pa se je pričakovalo. Omejitev parobrodstva onemogoči, da bi se mogle pripeljati zaloge iz bolj oddaljenih krajev kot so Zdr. države. Vprašan zaradi dni brez pšenice in mesa, je rekel Hoover, da mora vsako gospodinjstvo prid jati en dan brez svinjskega mesa in vsakemu dnevu v tednu eno jed brez pšenice in mesa. Konsumentom se tudi priporoča, da rabi sladkor na podlagi ne več kot tri funte za osebo na mesec. — V tej potrebi je samo najpriprostejše življenje pa-triotieno, — je rekel Hoover. — Ta zadeva je vredna, da jo vsak resno premisli in da vsak on in ona mora jesti sm-tno to, kar je potrebno, da še ohrani telesno zdravje in r:ioč; in nesebično se mora izbrati tista hrana, ki odpravi notranje potrebe. V tej zimi 1918 leži doba. ko se bo v tej veliki svobodni deželi poskušalo vprašanje, ako je naš narod sposoben za prostovoljno individualno samozatajevanje. da reši — svet. — Nova navodila so sledeča: Vsak teden en dan brez pšenice in ena jed na dan brez mesa. Dan brez pšenice naj bo v sredo. "Brez pšenice'' pomeni, da ne jemo izdelkov iz pše- nice. En dan ua teden brez mesa, kar naj bo v torek in ena jed brez mesa vsak dan. — "Brez mesa" mislimo, da se ne je rdečega mesa: govedina, svinjina, bravina, teletina in jagnjetina, slanina, gnjat in mast. Dodatno k torku en dan na teden brez svinjine, kar naj bo v soboto. — "Brez svinjine" mislimo, da se ne je sveža ali soljena svinjina, slanina, mast ali gnjat. Sladkor. — Materjalno se more varčevati s sladkorjem, ako se zmanjša poraba kandija in sladkih pijač. Poskusni bomo vse, da bo dežela preskrbljena z gospodinjskim sladkorjem na podlagi treh funtov sladkorja za vsako osebo na mesec. Nikar ga ne porabite več! Človeška živila tvorijo tri bistvene sestavine: Protein, ki se ponajveč nahaja v mesu, fižolu, ribali, kuretini, mleku in do neke množine v žitu. Masti: t. j. sirovo maslo, smetana, slanina, margarin, kuhinjske maščobe, fižol, bombaževo olje ter druga rastlinska olja. Karbonliidrati: žito. sladkor, krompir in drugo so-civ je. Kot narod jemo in porabimo 80 odstotkov več pro-teina, kakor pa ga potrebujemo, da si ohranimo zdravje. Zaradi tega lahko brez škode zmanjšamo množino mesa, katerega jemo. Jemo in porabimo 240 odstotkov več masti kot je potrebno. Kar se tiče karbonhidratov, ravno tako lahko vživa-mo koruzo, oves in druga žita kot pšenico; imamo pa tudi dovolj zalog krompirja in sočivja. Nikar ne omejite svojih zalog mleka in sirovega masla, temveč povžite vse. Ne zapravljajte jih! Porabo masti lahko zmanjšate, ako prikrajšate pecivo in pražene jedi. Spominjaj se nauka o čistih krožnikih, o majhnih pore i j ah in prodaji malih zalog. Grabežljivost. — Vsaka oseba v Združenih državah, ki kupuje več hrane, kakor je pa ima običajno v svoji hiši v mirnem času, ovira živilsko administracijo v njenem namenu, da zagotovi pravično razdelitev hrane ter v njenem prizadevanju, da bi znižala cene. Nalaganje živeža v gospodinjstvu ni samo nepotrebno, ker vlada varuje zalog«, žita našega naroda, temveč je sebično in je vzrok visokih een. Tako postopanje tisočerih poveča zahtevo za železniške vozove in že zdaj, ker imamo velike vojaške potrebe, je zelo težko, prevažati življenske potrebščine na trg. V tej deželi je mnogo zahrbtne propagande proti varčevanju in povečanju pridelkov. Vsako nasprotovanje ta-teuv t^& č^ti&^moč sovražniku, ... .„-■ ...... ... ! "GLAS NARODA" (Slovenian Daily.) Owwd mM pobllebed by tli* ILOVKNIC PUBLISHING COMPAHT (a corporation.) _ ♦ maw K BAKKKlt President I/)PI» BKN1TOIK, Tre—orer PU-» of Baataew of tbe corporate and addreaaea at abtmm ottcn: r«rrs»ndt arm*. Borourfc of Manhattan, New York Ctty. N. T. _ ft* orlo \*u> relja ilM m Ameriko j Za celo teto ca mosto New fork 98.00 ta Canad«....................HM Ka pol teta ca neato New York.. 8.00 Ea (mi) leta .................... Z00 Za četrt leta M mesto New Tort UO Tm i»f .................. 1 JO Za tpoaematro ca celo teto...... t-00 t;i.AS MARoltA" ixhaja foil dan Urana« nedelj tn prazni ko* -GLAS NARODA" ("Voice of the People") 1Mii11 erery day exeefX Sundays and Holiday« _Sobaerlptloo yearly »3 50. AdvertlaflawaA on aft t wiiwrt< Dopfcri tores- podptna in oaefenoatl ae ne prlobsujejo. Denar naj ae blagoroH po«!jat1 po — Money Order. rti hi wM kraja oarotelkor proaimo, da ie nan tndl prajlaja HraOHc naanant, da httreje najdemo naaiomlka. Doplaow In pafilljatram naredita ta oaaiov: "Q L A 0 NABODA** ir» rwtltndtSL,___New York f C*loJ»-r H, 1U17. V Ameriki živeči Slovani, avstrijski Slovani, ki so prišli semkaj za boljšim zaslužkom ter v deželo prostosti tu enakosti, so lahko iz vsega srca hvaležni predsedniku Wilsonu za stališče, katero je zavzel glede njih kot nek-danjh podanikov Avstro-Ogrske, s katero se nahajajo sedaj Združene države v vojni. 1 Ve«i napovedjo vojne ho se vsi avstrijski Slovani v Ameriki, ki še niso državljani ter vsled tega "tnjci-so-%r.f/nikis strahom vpraševali, kaj bo z njimi, ee bodo t.roti njih uporabili iste določbe, katere nameravajo uporabiti proti Nemcem iz raj ha. Y t * -1 rt slučaju bi na tisoče naših rojakov ter Slovanih 11 bratov, ki so imeli smolo, tla so se rodili v Avstriji in < j»vki, izgubilo služb«*, delo in kaj bi pomenilo to v se-« tanj ih težkih <-a sili in vsprieo hude zime, ki prihaja v de-'••lo, >i lahko vsakdo predstavlja. Posebno bi bile prizadete družine z večjim številom h »<• ter vsi, ki so glede življenja odvisni od svojega dnev netu tlela in zaslužka. Kol ž'» poroeano, so vodili predsednika Wilsona pri njegovem sklepu razni razlogi. Prvič j<- smatral za neprimerno, da bi stavil Avstrijce, posebno pa avstrijske Slovane v isto vrsto z Nemci iz cesarstva. Avstrijski Slovani v Ameriki so vedno kazali svojo lojalnost napram Združenim državam, ne le z besedami, — .emvee tudi v dejanjih. Veliko jih je stopilo v armado in mornarico, drugi so se vdeležili domoljubnih prireditev, veliko jih je kupilo Liberty posojila, a predvsem se niso bratili z Nemci pri njih zarotah proti varnosti in obstoju Združenih držav. Kilo je in je se danes nekaj garje vili ovc med avstrijskimi Slovani v Ameriki, ki se se vedno zavzemajo za avstrijsko in nemško avtokraeijo, a njih število je majlmo in njih imena so dobro znana vladi ,T wasliingtonu. Ti seveda ne Ivwlo deležni dobrot, katere je naklonila administracija ostalim Slovanom v Ameriki. Drugi razlog pri sklepu predsedniški Wilsona pa je bil, da je večuia avstrijskih Slovanov v Ameriki zaposlje-nn v industrijah, ki so naravnost življenske važnosti za ameriški narod, posebno pa v sedanjih časih. Zap »si jeni so v premog«»rovih, jeklaraah, muiiieijskih tovarnah ter v številnih drugih industrijah, kojih delova-nje se je vsled vojnega stanja še pospešilo v vsakem o žiru. — • , Ker pa ni na razpolago drugih delavcev, bi bilo skrajno neumestno nastopiti proti tem miroljubnim in pridnim 'h laveem slovanskega rodu iz Avstrije, iu posledice tega koraka bi bilo občutiti v najkrajšem času. Kili so t rej tudi materi jalni razlogi, ki so dovedli administracijo do obzirnega in prijaznega postopanja proti avstrijskim Slovanom. Kljub temu pa je treb;f pripomniti, da so v glavnem moralni razlogi dovedli do razlikovanja med Nemci iz rajha ter Avstrijei in Ogri. Vladi v Washingtonu so dobro znane notranje razmere v Avstriji in Ogrski. Znano ji je, kake pni vire uživajo avstrijski Slovani in kakšna je bila in je še danes njih ]>olitična zgodovina, zgodovina neprestanih bojev proti nasilju, proti potujče-vanju in zgodovina velikanskih naporov posameznih slovanskih narodov, da si iz lastne moči in neglede na ovire od strani vlade ustvarijo svojo narodno civilizacijo ter postanejo s tem enakovredni člani družbe civiliziranih narodov. Vladi je nadalje znano, da so slovanski narodi v svojem bistvu demokratični, da ne poznajo stanovskih razlik in da so le prisiljeno živeli pod nagajko avtokratov, ki so si te narode podjarmili v temni dobi Srednjega veka ter jih oato le izrabljali v svoje samopašne namene. Vse to je vladi v Washington« znano in ni se torej čuditi, da se je njen sklep gtasil tako. Slovani v Ameriki pa bodo od sedaj naprej ali ie bolj navdušeno na delo, da skupno z dragimi dwnokimfcifcitai mrmi piaj* v Jli UsTrjv piv T IVA IM t^mcVBPVSJKtCHUBH^p^ip*-^' GIiAg ^AROpAlS. J)EC. 1917. Tuj d — sovražniki. -ooo- (Prom The Sun.) -—ooo True translation filed with the postmaster at NewJ York. N. Y. on Uec. 15, "»17, as required by tbe Act of Jctober 1917. Nek veliki delodajalec Je pred kratkim obiskal uradi našega časopisa, da govori o problemu, s katerim se bo imel pečati on in veliko število načelnikov drugih.družb. On ima zaposljeno veliko Število delavcev, ki so dejanski v smislu postave avstrijski podaniki in vsled tega tudi po postavi — tujei-sovražniki. Dejansko pa so bili vsi ti in so še dobri Amerikanci ali pa na poti, da postanejo dobri Amerikanci. Ali naj jih torej 011, ker se nahaja sedaj ta dežela v vojni z Avstroogrsko, odpusti iz službe svoje kompanije? Seveda bi bilo zelo težko nadomestiti jih. Ti možje so bili dobri delavci. Trdni delavci in voljni delavci, izvršujoči neprijetne posle, a kljub temu kažoč veliko vstrajnost in zvestobo v svojem poslovanju. Bili so Cehi, Slovaki, Ogri, Hrvati, dočim je bilo število avstrijskih Nemcev zelo majhno. Večina njih je javno zanikala vsako simpatijo s sedanjo avstrijsko vlado ali stvarjo centralnih zaveznikov v evropski vojni. Njih stališče pa ni bilo pogosto le stališče simpatij in lojalnosti napram Združenim državam, temveč stališče grenkega sovraštva do Avstroogrske, kar je posledica avstrijskega zatiranja, ki so ga videli in občutili. Celo nemški Avstrijci med temi delavci so se v vsakem oziru razlikovali od Nemcev samih, dasiravno tujci sovražniki niso netili in povzročali zadrege in izgredov v Združenih državah in vspričo sedanjih razmer so le želeli, da se jih pusti 11a miru. Nadalje pa so ti možje dejanski dokazali svoje simpatije do Amerike potom obilnega podpisovanja posojil svobode. Iz svoje tedenske plače posojajo še sedaj svote po en ali dva dolarja vladi Združenih držav. Ali je mogoče najti boljši dokaz za njih lojalnost kot je taf NjiL plače niso velike in življenski stroški so visoki. Naš obiskovalec ni mislil na brezdvomno težkočo, 11a katero bi naletel, da dobi delavce na mesto teh sedanjih uslužbencev. Bil je v zadregi kot človeška oseba vspričo misli na njih žene in otroke. Večina teli uslužbencev ima družine v takem obsegu, ki še ni postal starokopiten v nekaterih delih sveta. Mislil je 11a miroljubne in koristne delavce, katere je imel zaposljene in 11a to 11a iste delavce izven posla brez — denarja s stradajočimi družinami, kar bi Vzbudilo v njihovih srcih obup. Ali bi ne mogli ti ljudje vspričo takih razmer postati orodje v rokah nemških agentov? Ali jih njih lastna nemoč, obup, zavest krivice, potreba denarja ni prisilila, da poslušajo zarotnike, širitelje laži in metalce bomb ? — Pa kakšno bi bilo stališče vlade i — je vprašal naš obiskovalec. — Ali bi zahtevala odpust teh " tujcev-sovraž-mkov"? Veseli smo bili, ko smo čitali v proklamaciji predsednika Wilsona, da je sprejela vlada popolnoma liberalno politiko napram tem možem. Ta politika temelji na razmislekih kot jih je pojasnil naš obiskovalec in ki je skoraj istovetna z lastnimi izjavami predsednika glede razlikovanja, ki ga je treba u-veljaviti med vladami in narodi. Predsednikova proklamacija, ki jo je podal v sredo, ni le domača politika, temveč tudi modra — zunanja politika. Take stvari no morejo ostati neopažene v širšem svetu. Pravica in celo malo velikodušnosti bo imelo svoj u-einek med narodi, iz katerih so izšli ti nasi delavci. Dopisi. Clymer, Pa. Clyuier je prijazna naselbina kjer prebivajo vsakovrstni narodi. Tudi vročekrvnih Italjanov je precej. Pred kratkim so se Avstrijci ( ?) stepli z Italjaini in so enemu obrezali vrat ter so zdaj zaradi te^a nahaja v bolnišnici. Kaj je bil temu vzrok, ne povem, ker pravijo, da devetim odgovori, kdor molči. Hujši vzamem v roke ''Glas Naroda" in.preberem do-pise. Delavske razmere so srednje. Večkrat nam primanjkuje železniških xw, zato si pa gremo ob taki priliki pogledat Indiamo, ki je samo deset milj ed tukaj. : Pa drugič kaj več. Nrck Kariovič. Burton, Ohio. Ker se iz vseh krajev oglašajo naai slovenski farmer ji, zato bom tudi jaz nekoliko poročal iz tu-kaisnie iarmerske naselbine. Slovencev tukaj iii drugih kot jaz s svojo družino. Letošnja letina je bila še precej povoljna. 7'ukajšaiji farmerji se pečajo večinoma z živinorejo, kar jim prinaša precej dobička. Želel bi, da •hi se kaj več Slovencev naselilo v tem kraja, zfotsrti onim v Oleve-laudu bi to priporočal, ker ni preveč oddalje»no. Mesto liurton leži JiO nutlj vzhodno od Cleveranda, Ha prijaznem .gričku, kjer je tndi postaja električne železnice. Železniška postaja se nahaja v ^Tid-dlefieidu ter je oddaljena 5 milj od tukaj. Ce bi katerega veselilo priti na farme, naj se obrne name in mu bom drage volje dal natančnejša pojasnila. H koncu pozdravljam vse Slovence po Združenih dišavah. Frank Bouka, R. F. D. 2, ■ Burton, Ohio. Kojakom munanjamo. da no sačott mgwifljatt Ejplsdir. Vojaki r Cleveland* g* laho dobe pri po. diulalfll tTrdkeFmk rtopoflnyr. Docdaj * nsvočenihle m kot eOOOtfktoOT. T« boot« naj ^rMpiinii. KernotiakellSo- Vi lahko rabite sto različnih zdravil, toda le eno je uspešno zdravilo za protin. D ET ^^ PROTIPROTINSKO I« ^^ ŽLIČKO ZDRAVILO To je etlmo uspešno zdravilo za protin, bolečine v hrbtu, na straneh, ohromelost kosti in druge bolezni, ki nastanejo vsled prehlada. Ena steklenica $1.00, tri steklenice *2.t>0. šest steklenic, popolno zdravljenje $o.00, K meni lahko pridete s I CROWN PHARMACY katerokoli tajno boleznijo, ' in zdravil vas bom popoi 2812 E. 79th STREET, E. noma tajno. ------CLEVELAND, O. Iz težkih ur. Črtica. — Spisal I. Mohorov. Zima je bila, huda in dolga, da je ljudje že davno niso ponmili' I take. Kaokr da je podivjalo nebo, (rjovelo je čez snežene holme; beli oblaki snega so drvili in padali! težki kot smrtna shitnja na polja in goizd, da so ae ječe prkpugibaie veje smrek, t sto- volkov v anri aamkila ^ •■^»l*. fihi ,uu ""Aioieueno, aa je vzplapo-■ lala zakajena petrolejka :ia mizi. I " Peterček !* ' J 'Jelica I" J Otroka sta se privila drhteča . drug drugemu, oči so jima žarele strahu, drgetaje sta gledala v tre-pteoče šipe na < nu. j "Moliva. Jcli potom poj deva spa.t; ko zaspi va, naju ne bol strah!" ] j Jela sla moliti, tiho, škoro še-' . petajoee, in njun glas je drgetal t groze. Zunaj pa je brez irehanja I zaganjalo se v streho, jokalo, pro- - ft«ilo, grozilo, šumelo... :j Otroka srta bila odmolila. 11 L Spaaije pa nista mislila. V dušo L jima je bil legel pokoj in govorila l fcta o šoli. o očetu, o rajni mamici I in angulih varuhih. In njiju duši sta snivel: o pomladi in cvetju, , prihajale so jima v spomm prav-i Ljice rajne mamice. "Tako je bilo tedaj, ko je šla pastorka v gozd po jagode, kaj > ne, Peterček f" -j "Da, in še huje je bilo. A ker . je bila piidna, so se je usmilili - vetrovi ter ji pokazali jagod." j Isti čas je zašumelo nad ujinin - kot da je sedlo tisoč vranov na - streho. Zahreščalo je, zabobnelo, : tramovje je zaškripalo. l$fl je tre-l mrt-ek groze in besnenja. Otroka r nista videla, a slutila sta, icaj se - je dogodilo. j "Peterček, Peterček, hiža, stre-» ha se podira!" j Planila sta od peči in sta t repe 1 čeča strmela v prihajajoči trenu- > tek. In iznova je zahreščalo, iz-1 .nova je zašumelo nad njima: bur-. ja se je vprla z vso silo v šipe in i po sobi je zavilirala burja. Luč > je ugasnila. / i "Jelica, Jelica!" t! Deček je prijel sestro. Stisnila • sta se v kot in molčala. -| "V vas morava, Jeii«-a, tukaj ? .ne moreva — : Deklica je plakala in se okle-1 pala brata vse bolj plašno, vse i.bolj strast ne je. Bila sta v temi in 'brez pouiočd. Tedaj je začntil delček prečudno moč v sebi. Postal i je bil v trenutku mož, ki mora 1 -čuvati sebe iii sestro. I "V vas morava!" j Zadrgetal je ob misli, da 1110-, rata skozi temo in noč po snegu, a le za hip, zakaj videl je, da jo .zastonj vsak strah, i; "Jelica, obleci očetovo su3;njo, 1 pa primi se me!" * - Deklica ga je poslušala joka je - >n drhteča. Potem se ga je okle- - nila. Stopila sta na prosto. Obje-l la juje zima ter burja in noč. V i obraz jima je zapihalo. Njiju te-1 lesi pa sta se ix>glablja!i v sneg. ' llropeča sta sopla liizdol. Bila jc (brezkončna tema, samo sneg: je , odbijal nekaj svetlobe. Padala 1 sta, dvigala se. Ko ju je objela iburja, sta se prijela tesneje ter I čakala, da je odnehala, Hodfla sta s.težavo, ude jima je objemala čudna otrpljenost in mraz jinia je (šel do srca, da se je ledenila kri I v njunih žilah. j "Aii — bomo — kmalu — Peterček —-?" j "Kmalu — Jelica — pa zavij se, — da ti ne bo mraz!" "Trudna sem že." "Čakaj, te ponesem." Vihar je glušil in odnašal njihove besede, objemal ju z divjo radostjo; tako objemije smrt svojo žrtev. j "Jelica, ali to zebe?" Dekletce ni odgovorilo. Njemu se je zazdelo, da je vs« težje treme na ramenih. Vse bolj se je potapljal v sneg, noge so mu drgetale, motilo se mu je... "Jelica!" Ni se oglasila. Zaspala je, si je mislil deček in broail navzdol. Pa zazdelo se mu je, da hodi že celo večnost. A kje ee va«? Strme* jo1 okrog vsepovsod noč, temna | ®oi« Sel je dalje, hodil & teža- vo in grozo. Začutil se je naenkrat tako silikega in plahega da bi zajokal. Zbral je vse sv .jc m >-či in šel dalje. A vasi.ni, moral bi že biti tam... Pubis lil se ga jo blazen strah, da je m- dobi ' Klical bvojt. morebiti ni da-kč". mu je prišlo na misel, a burja je zamorila njegov krik. Ilro-dil je dalje, breme iilu je povaljalo neznosno, omahnil j,- Objela ga je mehka utrujenost, zašumelo je okrog njega — postalo mu je toplo in prijetno, tako nekaka j sladko... Nad sjpavajočo dvojico je iliv-ji:!a burja in sneg ju je zagri-njai.. . j Diatgo jutro so ju dobili vašča-ni konec vasi zinrzla; na h-.lmii pa ni bilo omiga črnega vranu, samo veliki zameti so krili četve-I ro nagih sten. Oče pa sc ni vrnil, I zagreblo ga je bilo. ko se je vračal domov, omagal ie bil. V mrl je z vročo molitvijo na ustih za sre-1 čo svojih malih. zapu.š«"'<>nth o-tiok. Bog ga je bil uslišal. vzel je bil tudi onadva k sebi isto noč i kot očeta... 1 Se zdaj stoje šiit-i Ktene tam gori na hotniu. Pomlad in /.'i mi je jih objemije. One ]>a stojijo kot mračen spomin na viharne in hude č: se. 11I in i ostanek i/ težkih f " —- I Slovenske novice. MINNESOTA. Chisholm. Mis* Mary Grizold, učenka Du-luth normalne šole je bila zh Zahvalni dan doma 11a obisku svojih I sta riše v. 1 — Miss Kose Lovšin, hčerka .Tohna Lovšin in Louis Zgoiie sta i bila poročena od Kev. J. E. Seli if-frer v cerkvi sv. Jožefa, ilavrae Lovsju in Kiaucis Perko sta bili tovarišiei. dočim sta bila John Perdan in John PahuUi tovariša, j Ženitovanjski obeti se jr vršil ;na domu nevestinih starisev. Novo-jpoi-očenea bosta živela na Chis-tholmu. I — Kampanja za K. of C. vojni *klad je bila t« zelo uspešna. Nabralo se je nad ti 100.00. Nashwauk. ( Naše mestece je sedaj največje I v ltasea okraju. Steje uad HOOO j duš. Biliniške oj>eraeije v velikem .obsegu so v dveh letih povzdignile to mesto. Navadni delavci dobijo po £3.90 ua dan. rudarji dobijo malo kdaj manj kot $100 na mewc, dočim oni, ki so upoaleoi pri i»arnih lopatali služijo od do *300 na mesec. Ni čuda, da jc začela obrt eveteti vsepovsod V bližini mesteca obratuje enajst rudnikov. Izvoz rukie ob koncu sezone bo znašal nad 3 miljone tonov. LISTNICA UREDNIŠTVA. A. Š., Iselin, Pa. — Poslano še ni zrelo ?,a tisk. J. R^ Girard, Ohio. — V Rusiji je, ako \štejemo tudi azijsko Rusijo. okoli 140 različnih narodnosti; v Avstro-Ogrski pa jih je ko-maj 12._ OPOMIN. ^►pe»minjam vse one, ki mi kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg. Ako ne, potem bom va* z imeni poklical. Tony Hervatin, Box 2, * Mount Jewett, Pa. __(14-35—13) _ NEKAJ POSEBNEGA. Dekle, mlada in zmožna treh jezikov, se želi.eeznautti z mlade-trtftem od 25 do 55 let starim. Pis-• ma poaijite Miss A. M. Smith. 1805 Fulton Rd., Cleveland, Okie. .....».-,..'ji. .... . -jhil. , , Vojno-varcevalne znamke vlade Zdruz. držav -OOO --- GLAS NARODA, 15. DEC. 1917. S teui, tla je ponudila občinstvu ** vojno-varčevalne Munke", je dala vlada Združenih držav na razpolago vsakima moškemu žen»ki ah otroku v deželi koristno, priprosto ia varno nalaganj« denarja. Kaj so vojno- varčevalne znamke 1 Vojno-varčevalne znamke s« odgovor velik« demokracije na zahtevo vladnih obveznic demokrat lene| bodo Združi ne države plačale $~>jU0 pri vsakem poštnem uradu ali pri zakladnici v Wtash-mgumu za vsako /natnko, pritrjeno na 14 vojno-varčevalnem c**r-litik&tu". Kadar nabavite znamko za $•"00, jo morate pritrditi nu. gra-viraiu list. *raau pod i me: ion "*ojno-\arčevalni certifikat". Ta certifikat nosi ime kupca ter ga more unovčiti le oseba, koje ione *»e nahaja na njem, raiveu v slučaju smrti ali nezmožnost i. Ta certifikat vsebuje 20 prostorov. 1 e se te prostore Izpolni z vojno-varce*alnnoo znamkami med 3. deeensbrom 1917 ter JI. januarjem L 191 H, b0. To temelji ■ia obrestnem podstavku plačljivih četrtletno od 2. januarja 191H naprej. Število vojno-vareevalnih znamk, katere t»e pro-d>a «au osebi ob kateremkoli času,j ue sme p trgati 1100.00 in nobena oseba naj ne drži več teh voj-| no varčevalnih znamk več kot do »kupne s vote $1000.00. Ce najde lastnik vojno-varče-: valnega certifikata za potrebno] unovčiti ga prod dozoritvijo, lah ko mori to ob vsakem času po 2. januarju 1918 po lOdnevnem pi afnem opomin« na katerikoli poštni ursd. Nato bo dobil za v»a-| ko pritrjeno znamko plačano avoto poleg dodatnega onega centa sa vsak mesec po mesecu nakupa posameznih znamk. Begi strt rani certifikat pa je mogoče rešiti edmole na poiitziem uradu, kjar se ga je registriralo. Z drugimi besadami je ta načrt priprost, naraven in g^tov. La*t-j nik certitikuitov ne more ničesar, urgubiti tir le lahko pridobi. On kupi najbolj varno obveznico naj svetu v najbolj udobni obliki, kot je kaka velika vlada sploh kdaj ponudila svoje obveznice. Zakaj naj bi kupili vojno-varčevalne znamke? Glavni v«rok za nakup vojno-varčevalnih znamk je ta, da s«* nahaja vaša dežela v vojni. v'a«a dežela potrebuje vaakega vinarja, katerega more prastediti vsak moiki, ženska ali otrok, ter ga posoditi, da se prehrani, obleče, ob oroii in opremi »raeriike vojake in mornarje ter da se iz v o ju je to pravično vojno v obrambi ameriške časti ter stvari demokracije po oelem svetu. Ce hočemo zmagati v tej vojni, maramo zmagati kot združen narod. Prihranki vsakega moškega, < vsake ženske in otroka so potrebni, i« hočemo poapettti zmagoviti kot^jojna. Vojni varčevalci so i » . , j x naj primejo za orožje v njeno t obrambo, niste slikah nobenega s posameznega vojaka odklonit: i, službo z izjavo, da ne bo njegova .- služba sama izvojevala zmage v e vojni. Vsak posamezni je bil pri-'pravljen vršiti svojo nalogo. Tako j ustvarjena velika armada pa gre ? naprej, da se izpostavi ognju bit- 0 ke ter ri.skira vse za varnost na-a ših domov in družin ter za eksi-^ steneo samo naše dežele. J To so možje, za katere se vas prosi, da varč ujete te«- posodite „ svoje dolarje. a Dežela, za katero se je vredno boriti, je tudi dežela, za katero je vredno varčevati. J Varčevati denar pa je reševati življenja. Kupujte vojno-varfe-B val ne znamke na poštni uradih in bankah, trustnih družbah ali drugih avtoriziranih ageoturaii. Načrt vojnega varčevanja. t' — Kaj je vojuo-varčevalni na- B črt? ti — To je načrt, potom katerega t: morete posoditi majhne prihraji- - ke svoja vladi, po *tiri odstotke J obresti, plačljivih četrtletno. i' — Kako je to mogo6e storiti? i' — Potom nakupa vojno-varče--! ralnih znamk. ■ j — Kaj je vojno - varčevalna ii znamka? I — To je znamka, za katero j vam bo pilačala vlada $5.00 dne j 1. januarja 1923. — Koliko stasne ta znamka ? -J — Med $4.12 in $4.23 tekom 1 let« 191», odvisno od meseca, v kat»»rv*n se jo kupL ij — Kaj je Thrift stamp? — - To je znamka, ki stane 25 J centov ter se jo rabi za odplače-» vanje vojno-varčevalne znamke. i Ona ne prinaša nikakih obresrti. - Namen pri tem je omogočili ljudem nabiram je denarja v malih jsvotab do potrebnega zneska, da j se kupi vojno-varčevalno znamko. — Kje jih lahko kupim? — Na vsaki pošti, v bankah in , »avtoriziranih agent urah. 11 — Kak a j pa naj jih kupim? !j — Vsak dolar, posojen vladi, . pomaga reševati življenja naših i'vojakov ua fronti ter pripomoči do zmage. Vojno-varčevalne znamkef in certifikati. 1 — Želim pričeti varčevati po načrtu vojnega varčevanja. Kaj j naj storim? j — Vzemite $4.12 ter pojdite ž njimi na pošto, v banko ali kako avtorizirano ageaturo, kupite sil I tam vojno-varčevalno znamko ter (zahtevajte vojno-varčevalni ceiti-tikat. j — Kaj pa je vojno-varčevalni certifikat? j — To je izkaznica, ki vsebuje 20 pratznih prostorov, na katere se pritrdi vojno - varčevalne, 'znamke. — Ali je vojno-varčevalni certifikat vladna obveznica? — Postane obveznica takoj, kakorhitro je nanjo pritrjena ena ali vec vojn o-varčevalnih znamk. — Ali lahko dobim vojno-varčevalni certifikat, nc da bi kupil znamke? — Ne. — Ah ta vojuo-varčevalni certifikat kaj stane? — Ne. Agoot, od katerega boste kupili znamke, bo napisal na certifikat vaše ime an naslov ter | vam bo dal tudi ovitek, v katerem shranite ta certifikat. — Kaj naj storim potegi? — Prilepite vojno - varčevalno znamko na certifikat, in sioetr na prostor štev. 1 ter ga nato dobro shranite. i — Kaj naj Morim potem? — Tedaj ste poštah vojni varčevalec. Nadaljujte z nakupovanjem vojno-varčevalnih znarek vsaki teden aii mesec ter jih lepite nit certifikat, dokler niste izpolnili vseh dvajset mest. Ko ste ' storili to. m lahko kupite nadaij-no vojno-varčevalno znamko ter dobili boste zastonj drug certifikat, na katerega lepite nove znamke, kakorhitro ate jih ku 1 pili. — Ko sem izpolnil teh 20 pro- J štorov na certifikatu, kaj naj sto- i rim nato ? < — Obdržite certifikat do 1. ja- ] nuarja 1923 iu vlada vam bo plačal« zanj $100.00. — Koliko vojno - varčevalnih ) certifiaktov lahko izpolnim? « — Deset. Postava dovoljuje < vsaki osebi, da laatuje m $1000.0) « ... ll ► j — Katera je največja množina,! i j katero lahko kupim ub kateo cena $4.23. | — Zakaj je cena vsaki mese-j, višja? — Ker služijo znamke obresti Thrift znamke in Thrift izkaznice — Ce nisem nahrani! dosti denarja, da si kupim vojuo-varče.-valuo znamko ter morem, varčevati le. v majhnih zneskih, kaj naj storim i 1 i" — Kupite sa iza 25 centov varčevalno (Thrift) znamko na pošt j j nem uradu, v banki ali kaki dru- , gi avtorizirani a gen.turi ter zahtevajte Thrift izkaznico, na ka-' tero laiiko prilepite znamko. j — Ali se kaj računa za to i Thrift izkaznico? ! — Ne. Dfi se vam jo, da si shranite Thrift znamke ter ima tudi prowtor za vaše ime in naslov. — Koliko teh znamk drzi ta iz-kazsjdca ? —" šestnajst znamk, ki predstavljajo vrednost. $4.00. Izmenjava Thrift irkamic za vojno-varčevalne znamke. — Ko sem izpolnil Thrift iz kaznico, kaj naj storim nato? — Odnesite jo ita poštni urad. batnko ali pooblaščeno agenturo,' | izročite tam karto ter plačajte vj gotovini par centov razlike med štirimi, $4.00 vi*e srtruila, če bise plače 1 ................. ......... ! kih šest mesecev in iz teh vzro-. kov zadržuje vlada Združenih dr-jžav obresti do 1. januarja 1923, ob kat»-rein času bo izplačala na-grojitadene obresti ter glavnico, kar bo znašalo skupaj $5.00. obrazno vrednost vojno-varčevalnih znamk. — Ali naj prodam svoje Liberty obveznice ter nakupim vojno-varčevalue znamke? — Ne. ^'arnost za Liberty obveznicami in vojno-varcisvalninii certifikati je ista. Ohraaaite svoje Liberty obveznice, a kupujte tudi i vojno-varčevalne znamke, j — Ali se denar, katerega se (sprejme iz vojno-varčevalnih ter Thrift znamk, uporabi v isti namen, kot denar, sprejet za Liberty obveznice! — Da. — Ali naj vzamem denar iz hranilnice, da nakupim vojno-varčevalne znamke? — Ne. Hranite, kolikor morete vsaki dan ter kupujte Thrift znamke ter vojno - varčevalne znamke s temi prihranki. | — Ali je kongres odobril te | voj no-varčevalne certifikate! | — Da, s postavo, ki je bila i odobrena 24. septembra 1917. — Kako veliko svoto vojno-varčevalnih certifikatov je mogoče izdati pod sedanjo postavo? — $2,000,000,000. Prenos. — Ali morem prodati ali prenesti svoje vojno-varčevalne certifikate na kakega drugega? — Ne. Ti certifikati niso prenosljivi ter imajo vrednost le za lastnika, ralzven v slučaju smrti ali nezmožnosti. — Ali naj prodam svojo Thrift izkaznico akteremu — Ne. Vaša Thrift izkaznica -nosi vaše ime ter jo je treba izpolniti s šestnajstimi Thrift znam kami po 25 centov ter jo izmenjati na postnem uradu, v banki ali kaki drugi pooblaščeni a gen Um za vojno-varčevalni certifikat. Registracija certifikatov. — Ali naj registriram svoj vojno-varčevalni certifikat ? — Da, če si želite zagotoviti ■plai-ilo v slučaju, da izgubite ccr-tifiakt. — Ali sem primorau registrirati ga 1 • — Ne. — Kje ga lahko registriram! — Na vsakem poštnem uradu prvega, drugega ali tretjega, razreda. in sicer soglasno z določili, katere bi predpisal glavni poštni mojs-ter. — Kdaj ga lahko registriram i — Ob času nabave certifikata ' ali ob vsakem poznejšem času. | — Ali se kaj računa za regi-r'st racijo? — Ne. i — Ali lahko registriram svoje Thrift znamke ter Thrift izkiz-■;nico? — Ne. — Ali lahko registriram vojno-• varčevalno znamko, ki še ni pri- leljena na vojno-varčevalni certifikat? i — Ne. ; — Ali ialiko registriram vojno-1 varčevalni certifikat za, katerega drugega 1 ; — Ne. — Ali naj rabi omožena ženska svoje lastno ime, ali ime svojega moža pri registraciji? -- Svoje lastno. — ilrs. Mary Rrown in ne Mrs. John Brown. — Vzemimo, da noče poročena ženska izpremeniti svoj vojno-varčevalni certifikat, ki je regi- ; stri ran, v svoje dekliško ime? — V leni shičaju naj se podpiše: Mary Jones, sedaj omožena Mary Brown. — Ce imam pet vojno-varčevalnih znamk na svojem vojno-varče val ne :n certifikatu ter je slednji registriran in nalepim nato še eno znamko, ali ga moram zopet registrirati, da zavarujem svojo šesto znamko? — Da, vsaka znamka mora biti registrirana. Izguba. — Ce izgubim kake neprilep-liene Thrift znamke, ali lahko dobim nazaj svoj denar? — - Ne, te znamke predstavljajo vrednost le za nosite) j a prav kot poštne znamke. — Ce izgubim svojo Thrift izkaznico, kaj naj storim.' — Napišite zagotovo svoje ime in naslov na Thrift izkaznico. Če i jo kdo najde ter vrže v katerikoli (poštni nabiralnik, se vam jo bo l>raz poštnine vrnilo. — Ali ima n ©prilepljena vojno-varčevalna znamka vrednost za onega, ki jo najde? Da. Iz tega vzroka jo morate tudi prilepiti za vsako vojno-varcevalno iznamko, prilepljeno na vojno-varčevalni certifikat? — Ali pri zakladniškem de-partmentu v Washingtonu ali pri kateremkoli poštnem uradu z de- . narnioni pošiljatvami po desetdnevnem obvestilu. — Kje se denar izplača, če je certifikat registriran ? — Pri poštnem uradu, kjer se je certifikat registriralo. ! | Izplačanje pred dozoritvijo. j — Ce bo potrebno. r;nin obvestiti peštni urad? —■ Deset dni preje. — Če bi mi bilo potrebno izmenjati svoj vojno - varčevalni certifi akt za gotov deuar, koliko obresti bi dobil za svoje posojilo? — Malo manj kot tri odstotke. — Co sem registriral vojno-varcevalni certifikat v enem mestu teir se preselil v drugo, ali moram iti nazaj v ono mesto, kjer sem certifikat registriral, da do bim nazaj svoj denar? — Ne. Pišete laiiko poštnemu mojstru, pri katerem je bil certifikat registriran in vašo regwtra- [ , cijsko karto na katerikoli poštni urad, ki ga določite. — Ali lahko zapišem svoje ime na znamko, tia jo identificiram/ — Da. Informacije. ' — Kako velika je Thrift znamka? — Maio večja kot je poštna znamka za dva centa ter zelene barve. • — Kake oblike je Thrift izka'.-niisa ? f — Vsebuje prostor za 16 Thrift znamk ter gre zganjena lahko v žep. Obsega 4 proti 8 inčev. — Kako velika 'je vojno-varče-valna znamka? — Nekako štirikrat tako velika kot so poštne znamke ter tze- I lene barve. — Kako velik je vojno-varčevalni certifikat? ' — To je zganjen list. 4 proti 8 inčem v obsegu ter vsebuje dvajset mest za vojno - varčevalne znamke. — Kje jo mogoče dobili informacije glede voj no-varčevalnih, certifikatov in Thrift znamk f — Pri vsakem poštnem uradu, banki »ali drugi agenturi, ali če se vpraša pismeno na National War-Savings Committee, Washington. D. C. NAZNANILO. i (.lanom društva sv. Barbare št. v Moon Runu. Pa., z gL sedežem v Forest City, Pa., nazna-njam, da se je vršila glirvna letna seja dne 2. decembra, na kateri so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1918: j Predsednik Mihael Klopčič, P. O. ftox 213; podpredsednik IV. Ambrožič; I. tajnik Frank Pod-miijšek. P. O. Box 222; H. tajnik Jožef A. Arh; blagajnik Jožef • Podm iljšek. P. O. Box 91. ' Nadtoorni odbor: Frank Dejak. Anton PetrovčLč in Alojzij Der-nač. Zastavonoše: John Skvarča, John Kokal in Anton Kobal. ! Bolniški nadzornik Frank Maček. i Opozarjani vse člane našega i društva, naj se v bodoče v vseh ozirih. kar ima stik s tajništvom, obrnejo na novoizvoljenega tajnika: Frank Podmiljšek, P. O-Box 222, Moon Run, Pa., in ne več na mene. S sobratskim pozdravom !_Fr. Močnik, bivši tajnik. IŠČEM ŽENSKO^ katero veseli delati v gostilni in klavarni. Plačam po pogodbi. Pišite ali oglasite se na naslov: John Martinjak, 1924 Laflin St., Cor. 20. St.. (14-15—12) Chicago, 111. Slovensko Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1918 Rasen koledarskega dela ima še slede do vsebino: ~ " ~ Pesem. Nemški napadi s plinom. ^ Pesem jetnikov. Važen zgodovinski dokument Živali in aeroplani. Kozaki in njih vojska, Popolen pregled svetovne vojne. Ruska revolucija. Litvinski kmetje. Prasnik v Petelinji vasi. Program ruske socijalistične stranke. Nevidna poslanica. P**fi?« Aforinni. Buchara. Problem Alsacije-Lotarinške. Normalni potek ruske revolucije. Čudne pogrebne določbe. Ukradeno pismo. Rusija. Album. J6^ J __. Nemški cilji in Rusija. Krščanska svatba pri Kafrih. veliki dobitek. Padec rodbine Romanovcev. Večni koledar. Rasno o otrocih. Prednost brsojava. Petelinji boji O^l^ega iunulUrta. St&n& xa goBpodin,.. O postanku koledarja. * Oglasi Koledar krasi nad trideset slik, ismed katerih jih je skoraj polovicam soške fronte. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 OORTLODT 8TREBT, NSW YORK CITY, H. Y. ■> .1 . , ________i . "" GI^S NABQDA- 15. DEC. 1917. SILVIH 8ABDENS0: Pred k mots k i m domom jfoji podrt. Nabirat pojdem v šumo mah, mlin, ob nilluu porušen most. Čez že bliia sveti se. večer, vodo drži brv. Pred njo križ. Sre-j (Vzame košek iu odide.) di vhod v hišo, na levi v kaščo, na| desni v mlin. Na tleh leže razme- j Gaber: tane deske in nekaj praznih vreč.;Le pegdi, Marjan moj! O, dete, srečno dete!' Gaber iv l»eli obleki pregleduje mlin in dom j 4 Nazaj domov! So vrag je bežal!' — veleval nam je glas vojaški. Begunci so se povrnili in našli dom smo siroinaški. (Sede na klop in se zamisli) Nemara so .le hude sanje f (Spet vrtane in pobira deske hi vreče.) B o a t a j t prihaja od desne •rt rani) O. Gaber, grozno razdejanje: Na jasli misliš mirne, ko v jadni boj poljane pogreznjene so širne. 0» dete. srečno dete! Ti iščeš mah zeleni, ko travniki in gozdi s krvjo so oškropljeni____ Polona (prihaja počasi.) Pod Bukovjem še cerkvica stoji. A naše župne cerkve? Več je ni! Hotela tja sem v sveti hram, iskat tolažbe duši tam. in našla kup sem razvalin Zdravil« zoptr kalcij. Kadar potrebujete zdravilo zoper kaSolj. tedaj potrebujete dobrega. Nikoli se ne bost« zmotili, £e zahtevate dobro praisku&sno in učinkovito zdravilo, znano kot Severa's Balsam for Lungs Mr.W.KoiodztoJ. - ChMtar. W. V«., um j* pisal: "J*i pripombam vak»-mn, da kuri Severov* tdtiril*. ker SO dot«, IK-**boo SwvervT Ra.lxn.rr. za pijač*. Boijiih nL' Moji otroci »o im«*i hud kaietj in pr.<-uso nznt zdravila, toda rse j« hilo XaStOOj. K O smo pe kupili Severov Btlum u ptf • je kaielj zgiL. po par po-pltkih." polomljen, mlin, razdrta stopa----\hi večne luči strt spomin. Gaber (nev oljen.) Boštaj, Ie svojo bajto glej! (Pobira dalje.) Boštaj: Pri meni vse je kakor prej. Kjer ni, še vojaka nima ropa. Par vrb urežat prem na breg, da svežem z njimi krov in rftrešnik pa s pipo sedem na čelešnik... dokler ne zapode nas v beg. — (Odide.) G « h e r (»topi v kaščo; spet ven- kaj; kliče ženo.) Polona! Gledi — prazno kaščo! Pobrano žito, med in lan. Kolovrat v kosce razčešljan, * pomiti na našo rajno taščo. O, prav, da šla je lani v grob, da jih ne vidi teh strašnob. Polona! (Mirneje.) Menda spet jc v cerkvi Čemu! Ku vse je izgubljeno. Kar je, ne zmore ni molitev, da bilo bi še nestorjeno. O žena, kaj sva doživela; J>a hčerin mož in uajiu zet i»o radoKtui je poroki namesto v dom živet, za dom — umret. In s vato v »k a je žeuitniua postala mu rt na nam sedmina. (Hči Martina prihaja, obraz za krivajnč s predpasnikom.) Nevesta! Žalostni otrok! M a r t i n a (si odkrije obraz.) Nevesta bila sem njegova trenutke komaj tri; zdaj sem spod moževega krova zbežala, kar se zdi, da sem brez njega kakor vdova : obstanka več mi ni.... Gaber: Se Rokov djm stoji? Martina: Sam zid. Kot grobni spomenik. (Hoče v hišo.) Gaber: Ni mirtere! L«' Marjan v hiši truden spi. Mart i n a (žalostna.) Ni mature ? Se niso davi a begunci povriuii? Ni matere pod krovom več? Tolažbe ni za hčer nikjer.... nikjer.... Jaz grem — na pot miru.... t Odide po brvi.) G a b c r < iščoč krut; sebe.) Razbit je golobnjak celo. Kam šle ste, ptice? Pod nebo? Kako je daleč do neba! 1X1 sreče *mo odrezani, t noči verigo zvezani, faprti v ječo smo gorja. Marjan (pride iz sobe.) Ne morem »spati, očka. &rmpnela žvižga.... Gaber (*» milo pogovarja.) Nič ae ne boj, le aapa žvižga. Marjan moj! Marjan: Pod <>kiiova »e zaslišal vzdih. Nemara Rok? Gaber: Na, ni bil Rok; le ptica toli ikoii log. Marjan: Ah. očka, čaj t ropot kole« tg grom topov. Gaber: Ki bojni h rum 1« daljne reke divji ena. Marjan^ AI MMrffHmiK&v hlkjifi A. ižIL. iffafel^ ana> * Gaber (zamišljen.) In up si našla strt. Poglej oli hiši: prazen križ; Odr»*šenikova podoba oskrunjena lezi na tleh. Kjer ni Boga, ni upa več, ni je rešitve, ne tolažbe. Polona: En up še kot postrv v potoku mi v duši bega plašen. Gaber: In prazen. Polona: Morda pa zdrav se vrne Rok? Junak, ki šel je s hrabrim srcem cesarju prestol branit, nam dvigne dom in up. Gaber (se obrne od žene.) Moj up je sinrt. Moj dom je grob. Od silnih vleknjen tesnob. Tesneje mrtvemu ne bo, kot mi je živemu tesno. Kaj čakam se med svetom? (Odhajaje v hišo.) Naj zdaj pogle. dam za dekletom. Polona (začudeno.) Za Tino? Kje je? Ah ! ona je begunka dvakrat Gaber (vrnivši se iz hiše.) Je ni! P o 1 o n a (v strahu.) A kam je šla? Gaber: Da, kam je šla? Baš malo prej je rekla, da gre iia pot miru. Pol o*n a (vznemirjena.) Moj Bog! Če sem te prav umela... (Severov Balzam za pljuča}. Na roiita samo: "Žeiim nekaj za moj kaielj." Navadite aa zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da ae izognete nadomestitev. Zadnjih 3? let je Severov Balzam za pljuča uepetno zdravil kaielj in prehlade in take bolezni katerih prvi pojavi so kaielj, kot na pr. kaielj pri influenci. vnetju sapnika, oslovskem kailju, hripavosti in vnetju grla. Isti j« izvrsten za odrasla in otroka. Cena M in 60 centov. — V lekarnah vseoovsod. i'a Celd ni Grip Tablets CSeverove Tablete coper prehlade la hripo) bo tune, dm prežene jo-prehlad r Jtejkiajtem 4uu. Severov* družinska zdravi!* «o naprodaj v leti vsepovsod. Zahtevajte "Severova*' ponji-i potnem imenn. iv jih ne moreta dobiti v l Murni, MtoCite jih mumTBoti od W. F. SEVERA CO.. Cedar Gaber (malomarno.) Prav! Polona (s po vzdignjenim glasom.) Gorje otroku, mož, in tebi, ki nisi pota ji zabranil, v nje žalosti ^ nisi ganil! Gaber (trdo.) In tebi. materi, gorje! S krvavimi uohtmi lase i iz glave bodeš si ruvala, | da nisi bolj je varovala. ■S*:::!.. Polona (žalostno.) jO Bog, Doklej, doklej molčiš? Gaber (nejevoljno.) Umolkni tudi ti! I Ni ognja toli močnega, da luči bi nam mogel dati: ;ni zvezd plamena jasnega, I da razsvetli to strašno noč. j Jaz pojdem za Martino. Poslednji uredim račuu in spet z beži m — begun____ (Žena *rtopi pred križ.) ne zdite več se mi hudi; spet bliiaui Vašim se očem, čeprav ste rekli vsem ljudem, da več pred Vaš obraz ne smem... Vaš oče rekli so: "Ta volk! poprej naj plača svoj mi dolg. Potem šele____(Pogleda v okno.) A bodi molk! Polona (vstane in se ozre.) Boštajev Lovro? Praviš.... Morebiti. Zavoljo ljubega miru besedo rekla sem jezijivo; zavoljo vašega domu — nikoli. L o v r o (stopi za materjo, ki odhaja proti vratom.) Sedaj smo vsi ubofri bajtarji.... Ta divji boj je vendarle pohleven, kot klas bogat in reven v en snop povežejo: neveste bogatinov in ženini trpinov si lahko v roke sežejo. ; P o 1 o n a (s preplašenim glasom.) ! Skrivnostno govoriš, j kot bi še vedno snubil.... i Nemara skrivaš vest. Ida naš je dom izgubil____ j L o v r o (ji seže v besedo.) j Zeta? Resnično: Rok je mrtev. Polona (odstopi od praga, proti križu.) Je mrtev? Rok? Naš Rok? O res! Odkar je šel, zapisano je v srcu mojem: dn mrtev naš je Rok; s krvavimi ■*-» črkami to pisal strah. In brala sem.... Gaber Le moli Polona okrene in gre v hiio.) prazen kril! -i ot'Te solzo; moli -oiaa.) Gospod, doklej, doklej bo gledal to morje krvi, solza? Nikoli ni doslej nebeški up se izneveril; nikoli nisi vlil gorja, Če nisi prej area izmeril.. Gotpod, dovolj, dovolj je polna knpa, napolnjen* je do brezupa. Uael nam preasolenje, ne pusti, da življenje, ukrade nam obup! Boštajev L o v r o (zaflodavfc O aaiinarjf■» M ln a^aflca: Frani Vodoplroc. Baltic, Mich.: M. D. Llkovlch. rslinl, Midi. In okolica: M. 9 iLobe, Martin Bade ln Pavel 8 halts. _ Minn.: Frank Govfta, Jak Potrldi ■U. Mtan. in sksilca: Ivan Gonfla ■m. J Peabel, Anton Pcdjanec ln Lonls ■»duik Mm: Loma Gorfe ln JnrIJ tiObeet, Mlnn. m sfeaBen: L. Tni, Minn : Ivan Ponfla VbsW^ Mlnn.: Frank Hrovatlch. ■t. Lonls, Ma: Mike Grabnaa. O*. M sat.: Gregor Zobec. Orsot FaBs. Moot.: Math. Urlek. Mmn*Vb Msnl.: Tarnal Panlin. rii lisa is, N. L: Kari SteralSa little Fsfls, M. I/. Frana Uicgoik. ^JjJjjrt* a m okaBca: Mat> Mdccport, O.: Michael KoCerar. Csflhin aai. O.: Mata Slapnia Clfiiriand, O.: Frana Sakaar. Jafcm O^o^e. Ctmm KarUnger, Frank Mak in Jakob Beanlk. Unin. O. m shades: Loots Balam la J. KnmSe. NBsa O.: Frank KogovAek-Yiftiwi, a: Anton KlkelJ Orsfon CMTtOn«.: M. Jastm m i *W0T »if lji n.i M. Klarlcfa. Mflllib Fa: Frank JakSo. Kossmsr, Pa: Lonla Hribar, ^»■■ftl t m. Pa m okoBca: tatu OmOHfcms, Das John KakUeh. Cmmmm^. Fa: Iras Pajk. TM fki Anton Jodna Mi ABtm mmm ^ikimu^a tam Mpp^pMm ..... _ _t* Faren, Pa: Anton Valentina«. Greensborg, Pa. la okolica: Fra«» Novak. Bostetter, Pa la sftoUeai Frail Joroan Imperial, Pa.: Val. Ivt«-ruel. Box 172. Johnstown, Pa: Trank Gabrenjs la John Polanc. Luzerne, Pa In okolica t Aatofl Ooolnlk. Manor, Pa In okoiiea: Fr. Demlart Moon Bna, Pa: Frank Maček ln Fr. PodmllSek. Pittsburgh, Pa la okolica: U. LA Jakobleh, Z. Jakshe, K Is rich Mat., L Magister. Beading, Pa In okolica: Fr. S pehar. South Bethlehem. Penna: JtraJ KoprlvSek. Steelton, Pa: Anton Hren. Turtle Creole, Pa la okolica: Frank Solil frer. .; , West Newton, Pa: Josip Joraa Willock, Pa: J. PeterneL Murray, Utah in okoiiea: J. Ka«te3i0j Black Diamond, Wash.« •< . Porenta Davis, W. Ta In shoUcni Jo2J roslch ln John Tavželj. Thomas, W. Va la skoBeal A* Korenchan. Sniwaukee, Wis.: Andrew Fon la Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton He, Johi Stampfel in H Svetlin. West Allis, Wis.: Anton Demiar Frank Bkok. Bock Springs, Wya: Frank Fortnaa, A. Jnntin. In Valentin Martdna. Iz zakladniškega urada. WS.S. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE. UNITED STATES GOVERNMENT HRANI IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE STRICU SAMU. On jih potrebuje .sedaj! Vi jih boste potrebovali po vojnL KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDRUŽENIH DRŽAV. Nosijo štiri odstotne obresti, plačljive na četrt Usta. Lahko pričnete S PETINDVAJSETIMI CENTI, čc kupite varčevalno znamko Združenih držav. Vaš poštar, vaš bankir, v,aš časopis in številno dragih prodaj&lnih a-gentur vam bo povedalo vse glede teh znamk. Oglejte al jlfel TO JE VAŠA DOLŽNOST. TO BO OHBAKILO ŽIVLJRKJTE. TO BO IZVOJKVAbO VOJNO, Božična slika. Gaber (jcszno.) In čakal, da se morda v njem namelje bela moka zate. . Da ti----Martina----hm! scve. napolnil vročo bajtarsko. I Lovro (ga miri.) A danes,o če, mlin stoji.... In kameni ne meljejo še Vaše moke ne. Gaber (vzraste bolj.) Kajon! Li.sjak! Polona (stopi med oba.) Imejta mir! Pustita mlin! ■ Ni dosti vama bolečin! Ni vama še gorja dovolj? Gaber (kakor prej.) Lisjak! Izvil si se iii stisuil v kot. Na boj bi »el! Kaj delaš tod ? Junak! Za Rokom pojdi! * Lovro (mirno.) Pojdem, oee! Kod dan mi žalosten napoči kakor Roku.___ Polona (proseče.) Lovro! Zamolči žal besedo! s Gaber (srdijo.^ Zamaši gladnežu gladovna usta! Polona (odhaja čez most.) Jaz vaju več poslušati ne morem. Gaber (stopi v hišo.) Ne vaju jaz. \ Lovro (sam gleda za Gabrom.) Le eno pesem rad si eul — zvenenje zlatov; ob njej si jok in stok prečul trpečih bratov. Kolo pod mlinom pošto j i in mleti jenja; a Časa se kolo vrti in vse se menja -Zdaj poldan moj je, tvoj — večer. Ne bo več Roka. Drug zet bo snubil tvojo heer. Ojt ta poroka ! (Se začnje zvonenje.) Zvoni.... Mirujte, ve strasti, božični mir zvoni. So rekli včasih, oče moj: Jta i>kali njeno obličje, njer vrat, njeni ustni. Katarina je odprla o a, probu divii se iz kratko nezavesti in i grozničavega navala, ki j<» je bi' za trenotek tako močno prevzel •"•isto, sveto, sanjavo, liki vzhaja- Češki spisal Julij Zeyer. joči zvezdi sta zažarili te zenici v »njegove v otrasti skaljene oči. Zatrepetala je; v njegovem usmovu in pogledu se je javljal neznan, tuj izraz, ki ji je prinesel več groze nego prejšnji delirij. Ni vedela kaj to pomeni, no instinktivno se le umaknila ter njegovi tresoči se roki odvrnila s sebe. "Pusti me!" je rekla mirno in "udeč se. "Jene Marija, ali si to ur- | Pustil jo je ter se hipoma pro. budil iz te nove, zaklete blaznosti hujše od prejšuih. Pokleknil je pred čistostjo tega pojava iu bolestno je kliknil: "Odpusti mi, Katarina! Odvrni e vzkliknila, zapazivsi iznova njegovo rano. j "To ni nič", je odvrnil. "Maj-hna ranite v —". Popolnoma se je iztreznil. | Zazvonila je, odprla duri in naročila vstopivši SuntarelJi, naj prinese sveže vode. Jan Marija se je nahajal v za-' dregi, ko sta bila zopet sama. Kma u pa je Francesco prinesel vode. Katarina je postala zopet z vso! lušo usmiljena sestra. On se je n-•nival, a ona mu je pripravljala obvezek na čelo. "Povsem dobro mi je", je rekel Tan Marija. "Le trudnost čutim. Menim, da bom dobro spal." Zdel se je popolnoma miren, i "Lahko noč torej", jo rekla Katarina s svojim običajnim, krasnim, detinskim usmevom. "Tudi jaz sem trudna." In sta si potresla roke in se ločila. Zmenila sta se, da prenoči Francesco pri bolniku. Jan Marija je ležal z zaprtimi, očmi. pa ni spal. Trpko si je očital j tisti vrtinec svoje počiilnosti, tisto J divjo požrljivost in prosil je njen angelski pojav odpuščanja za žali-1 litev, o kateri ni vedela. Pozabil je svojih sanj, lista iz Prage iu nepremično je ležal vznak, brez misli, top in za smrt tniden po toli-kerih vtiskili in bur j ah. Katarina je bila mirna, takoj mirna, tla se je temu čudila. Tudi' ona je otopela iu je iinela na dnu duše nedoločljiv, neprijeten, čuden občutek. "Sva li oba zblaznela!" se jc vprašala. In je videla tisti njegov čudni, tuji smeh. Stresla se je, mučno ji je postalo. Legla je, upajoč, da zaspi in pozabi. Spati je hotela, saj je morala ostati močna. Sun. tarella je sedla polejj njene postelje. To se je zdelo Katarini prijetno. Spomnila se je dobe detinstva. ko ji je starka tako dolgo pravila bajke, da je zaspala, in ko je sedaj trudna dremala, so se ji vrača-1 li celi kosi onih starih bajk, in v J te odlomke se je nagloma primešala pesnitev monsignora Astue-i eija. Videla jc vitko mladeniško' postavo z otožnim pogledom. "Na-' čiketas. ..." je šepetala. Pa ji je, šinila nekaj v dušo, neka strahovita vraža : "Pila si njegove solze, njegovo kri ", ji je šepetal notranji! tajni glas. "sedaj si njegova, ne-1 ločljivo njegova, v življenju in v! >mrti, njegova na veke____" la je zaspala s čudnim, zagonetnim u-j snievom. Suntarella se je zagledala v njen j bledi obraz in žalostna je potresla z glavo. "Drugače je prišlo, nego sem mislila", sta šepetali njeni veli trepetajoči ustni; potem je razbirala, kaj je človeška ljubezen, in ko jo je zabolelo srce, je vzela rožni venec, ob katerem je končno tu-! di ona zaspala. Tiho je bilo v domu in zunaj, na! pusti kampanji je presta! veter, ni sumil dež, le nekje daleč je zate-; gnjeno, klavrno lajal brez pristre-j šja pes, "na smrt", kakor tudij vrala. Na smrt. ki je in ni podob-j na času, korakajoč brez prestanka. i kakor leti on. VIII. ' Jana Marije se je polastila drugi dan popolna duševna Ietargija. Ni mislil ne o življenju, ne o smrti, ne o premoženju, ne o nesreči. Tudi telo mu je bilo brez prožnosti čutil je vso svojo težo, ni se mu zdelo lahko, dvigniti roki ali zgi-bati z glavo. Vendar pa izraz njegovega obličja ni bil otožen, in dremota. ki se ga je v Časi polastila za trcuotje, je privabila na nje^ gov obraz lahko rdečico, ki je Katarino varala proti njenemu prepričanju. Zdelo se ji je, da je miren. pa je bil saino utrujen. Dan je minil spokojno; in naslednji je bil prav takšen, in tako je minilo pol tetina. V tem je prenehaio deževje, in pomlad je obhajala popolno zmagoslavje na zeleni, s cvetovi pokriti kampanji; zemlja in nebo sta bila sama radost, oba velik simbol življenja, zmagujočega nad smrtjo. Zdelo se je, da so ti zlati žarki delali čudeže tudi znotraj o-tožnega doma v San Cataldu. Otopelost, malomarnost se je izgubila v Janu Mariji iz duše, njegove oči so se zopet svetile in u sme v je sedel zopet v njih in na ustnicah, kadarkoli se je Katarinr pojavila v sobi. Kazalo se je, da \ SC njegove sile vračajo. M*33 Kankin za žensko pravico. Vsako jutro ga je opravil Fran CerVMBMT NAMII * SWIM. WASH. Major E. J. Atkisson, načel. 'Gas and Flame' bataljona. m tu -r.-.-: z z- Vestno zdravilo dela čudeže. Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene._ Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsrkega odjemalca. TRINER-JEV ameriški Elixir grenkega Tlia ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari 'ter strupene substanee, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. V vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izrinjenjn, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah. TRINE&-JEV AN TIP URIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah. Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. cesco, in ko se je po hladu in noči in zgodnjega jutra ogrelo, ga jr , vedel na vrt ali pa pred dom, kjer 'l i je bolnik sedel na lahkem pletenem naslanjaču. Potem se je pridružila Katarin? s knjigo, z ročnim delom in je go vorila ter brbljala, mu čitala al' mu pela njegove najljubše pesmi Naslajal se je ob godbi njeneg; glasu, na pol zapiral oči ter se po grezal v misli. Spominjal se je često one groz niča ve, divje noči, ko jo je bil pro sil, naj umrje ž njim. ko je bil na njo zrl s pogledom nesvete stra sti, in trpko si je očital in umeva tistega naglegla navala čutov, njil pobune v trenotku, ko ni prieako val česa takšnega. O, kakšen miste >'ij je ta temna čina propast, ki j na dnu leže poželenja kakor oko vani vragi.... Ali, z enim samin pogledom je bil pač onečastil ol tar svojega božanstva, no kot pra vično kazen za ta neradovoljn greh si je želel smrti! Smrti!.... Prestrašil se je: smrt je pomeni Ia ločitev na veke! Ona o^tne tu kai pod smejočiin se nebom in po zabi nanj, ko bo on pod zemljo kamor ne pronikne solnee! Teda; je široko odpiral oči in golta-vzduh, kakor bi se hotel napiti te ga žara, vse te krasote še enkrat predno se zgrudi v temo.... Zakril si je obraz. "Ali sluti, kaj še godi v meni?" se je vprašal. In ona je slutila, toda molčala je. Ni več upala iu je premišljevala s krvavečim srcem. O Bog ali za trdno ve, da mora oditi? Ali ie pozabil tisto grozno noč, ko se ie mešalo obema ? Ali še želi, da bi šla z. njim? Ah, kako ga naj j>oto-lažim ? S kakšnimi besedami gr naj pripravim k temu, čemur ni mogoče uiti? Dalje prihodnjič.) Washington, D. C., 13. dec. — Miss Jeannette Rankin je v svojem govoru v hišnem naselniškem odboru danes resno zahtevala, da ameriške žene, ki so poročile tuj ie, zopet dobijo svojo državljansko pravico. Rekla je, da bodo ženske v drža vah, kjer imajo volilno pravico prikrajšene, kajti žene, ki se porodijo s tujci, izgubijo volilno pravijo, katere pa se poslužujejo žene ujega rodu, ki pa imajo za može Amerikance. Rekla je: "Ako kak mož, ki je bil rojen v ujini, pride v to deželo in postane Iržavljau ter pošlje po svojo že-io, dobi (žena) volilno pravico akoj. ko pride. Neizogibna posledica takega po-ožaja je, da se poveča število no nteligentnih volilk in se zmanjša nteligentni razred." Bombardiranje Madeire. True translation filed with the post master at New York, X. T. on Dec. IS, 1017, required by the Act of October 0, 1917. Lizbona, Španija, 13. decembra. Nemški podmorski čoln je bombardiral glavno mesto Madeire Funchal. Oddanih je bilo 40 strelov; ubitih in ranjenih je bilo več oseb; vež poslopij je bilo poškodovanih. ! Podmorski čoln je pobegnil, ko P-4—4til so ga napadli patrolni čolni. ■=':= Zeppelin na Nizozemskem. True translation filed with the post master at New York. X. Y. on Dec. 15, 1917, as required by the Act of OetoU'r C, 1017. Amsterdam, Nizozemsko, 13. decembra. — "Telegraaf " poroča, da se je danes zjutraj nek zrakoplov, ki je imel francosko zastavo, spa stil na strehe nizozemske vasi Eem-nes. Posadka je že prej zapustila zrakoplov. Zaprte šole v Clevelandu. Cleveland, Ohio, 13. decembra Tukajšnje javne šole bodo zaradi pomanjkanja premoga zaprli za štiri tedne. KAKO SO NEMŠKI SOCJALISTI IZDALI 8QCJATJZKM. — Spisal dr. Josip Goričar, — bivši avstrijski konzul v Združenih državah. Knjiga je izšla v angleškem jeziku. Naročajte pri: ALBERT MAMA TET, Pittsburg, Pa JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist,! 1333-1343 SO. ASHLAND AVE., 6HICAC0, IU. mm mm MOŠKE BOLEZNI fSS?" Dr. Koler najstarejši slovenski zdravnik, specialist ▼ Pitts-burghu, ki ima 28-letno akni. njo v zdravljenju vseh moških bolezni Hydrocele ali kilo zdravim ▼ 30 urah in brez operacija. Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v križu in hrbtu in ostale bolezni te vrste zdravim z gotovostjo. BEVMATIZEM, TRGANJE, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BO-LEČINE. OTEKLINE, ŠKRO-YLE IN DRUGE KOŽNE BO-T.F.ZNI, ki nastanejo radi na-fciate krvi, ozdravim v kratkem času, da ni potrebno ležati. Jas rabim 606 in 904 za krvne bo. Uradna« mre: Vsak dan od 9. ure s jutra j do 8. vre svefar; v petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. popoldne. Dr. KOLER, 638 PENN. AVE., rzuftsu»a^ fi Slovenski zdravnik. Slovenska-HrvatskaZveza v Združenih Državah Ameriških in Canadi. Ustanovljena 1. januar ia 1913 v Calumet, Michigan. •A, Inkorporirana 11. junija 1916 v državi Mich. GLAVNI ODBOR: %PredseutUk: FKANK. GREUOK1CH. Boi "JD. DodgevUle. ilich. Podpredsednik; UEOltGE KUTZE, 115 Grant Avenue. Eveielh, Ulnn Prvi tajnik: ANTON UESHKL, Borgu Clock, Calumet, Muh. Zapisnikar: MA'1'HIAS OZANlc Li, Seveuth Street, Calumet, Mich. Blagajnik: VINCENT AIMS AN AS, First National Cauk, Caluiiu-t, Mich. NADZORNI ODBOR: L nadzornik: ANTON GERZIN, Chishulm, Minn. IL nadzoruik: JOHN li. MALNAIt. Calumet, Mich. III. nadzornik: PAUL M1ALTZ, 20» Seventh St.. Calumet, Mich. POROTNI ODBOR: I. porotnik: MATH. ZGONC, Bo\ Ely, Minn. II. porotnik: VILJEM MIHELIČ. Calumet. Mich. III. porotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103. Aurora Min»* POMOŽNI ODBOR: JOHN KAMBICH. 417 Oseenla St.. I^iuritun Mich LFKAS STEFANEC, Calumet. Mich. MARKO JOTICH. Calumet, Mich. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. JOHN S STEFANEZ. 268^ First Avenue, Milwaukee, Wis. ODVETNIK: AXTHONY LUCAS, Calumet, Mich. Opomba.—Vsa dopisovanja, kakor tuost master at New York, N. Y. on Dec. 15. HUT. as rcqnired by the Act of October 6, 1J)17. Amsterdam, Nizozemsko, 13. decembra. — Avstrijsko-oprski vojni minister general Stoeger-Steiner je v svojem odgovoru »;t vprašanje vojnega odbora avstrijske ile-legaeije, kfik^r pravi današnje dunajsko poročilo, naznanil, da Turki ne bodo poskušali zopet polastiti se Jeruzalema. Kje je Srb? Portugalski predsednik je izgnan Triu- translation filod with the post master nt New York, X. Y. on Dec. 15, 11»17, as required by the Act •>£" October ii, 1017. Lizbona, Portugalska. 13. dee Nova vlada je danes razglasila odredbo, da mora predsednik Maeha-do, proti katerega vladi je bila o- brnjena zadnja uspešna revoluci-, Kojaki nliro,3jle ^ na -Glaii Naro. ja, živeti izven Portugaiske, dokler da", največji sloienski dnevnik v Zdru-ne mine doba. za katero je bil iz- ž enih državah, voljen. Kadar H kako dnitro aameajeao kopiti teadaro. Mata««, (odteM lnitramente, kape itd., alt pa kadar potrebujete ure, »eriilo«, prlr«#^ jrataiM iti, ne kupite prej nikjer, da tudi naj a& cene rpraiat* UpnJaaJ« l* ui jaz prekinila najino razmerje. — Zdaj je vse končano. — Bo p bo odločil, če boste vi prvi pozabili name Ali jaz na vsa Komaj je izgovorila Madelajna te besede, je 2e stopil iz trgovine nek vitek plavolaa mladenič ter začel začudeno motriti Leona. Zatem ie rekel Madelajni par besed ter stopil i njo vred v kočijo, ki je čakala ob tratoarju. Voz je odrdral. Madelajna se ni niti enkrat uzrla z« ->vojiin prejšnjim ljubimcem. — Leon je stal kot da bi bil vkopan v tla. Madelajna je v Parizu! — Madelajna. elegantno oblečena, ob strani mladega človeka. — Ali je mogoče? — Ali je sanjal? —' Toda ne, Madelajna ni mogla tako globoko pasti. En sam pogled iz njenih krasnih deviških očeh jra Je dodobra prepričal, da je že vedno nedolžna in nepokvarjena. — Nehote mu je prišlo na ustnice Karino ime. — Ves se je stresel in plašno pogle-dil krog sebe. Ubogi Leon. — Blisk čiste ljubezni je bil šinil v njegovo srce. I pa je takoj zatem ugasnil. — Spomnil je ostrih in odločnih beseo • Madelajne, ki so se glasile kot očitanje, in zazdelo s,, mu je. Ja ga ij" s temi besedami razzalila. — Torej ona me zavrača! — je šepetal sam s seboj]). — Tudi • nm me obsoja, tudi ona noče ničesar slišati o svojem bratrancu, katerega so postavili pod kuratclo. Tedaj se je vprviČ zgodilo, tla je stopil sam v gostilno Lu je iz-(pil nekoliko več šampanjca kot je bila njegova navada. Malo pred večerjo se je vrni! domov. • Vino jra je bilo razburilo in nekoliko razveselilo, taki* da se je j Kari njegovo vedenje nekako čudilo dozdevalo. — Takoj se je po-■ mirila, ko ji je povedal Leon da je bil s svojimi prijatelji v trostil- ai, kjer se je poslovil od njih. Naslednji dan sta se dolgo časa posvetovala, kam bi odpotoval. Kara je predlagala naj gre v Amerka, in Leon je bil s tem popoj-uoma zadovoljen. — Nikar ne bodi polovičarski — je rekla. — Pojdi v Zdmzen„ države, da bodo tvoji stariši lahko prepričani, da nisva skupaj. — Potovanje t.- bo razvedrilo in ker jc pot dolga, si boš laliko več pri-štedii. Naslednje dni. katere je preživel Leon še v Parizu, je bil večkrat pri svoji materi, ves ostali čas je pa posvetil svoji ljubici. — Nikoli prej ni bil tako prijazen žujo, niktjli prej je ni tako strastno poljubov al. Določeno je bilo. da se vkrca v Liverpoolu. Ker je imel ravno ta čas Byasson nek opravek v Manchestru If že vsaj tako je rekel), ga je spremil do tega mesta. Kara je spremila svojega ljubimca do severnega kolodvora in tam sta se ljubimca v vozu dolgo, dolgo časa poslavljala. — Kolikokrat sta se poljubila, kolikokrat sta se objela in kolikokrat sta .si prisegla! Ko se je vrnila Kara domov, je bila čisto mirna in hlakluo krvna. Luiza je ravno spravljala obleko in perilo v dva velika kovnega. — (Dalje prihodnjič). predlogu tvoje matere. Saj sem ti vendar rekel, da j Ali imate ali Imata katar? na JatrahV ti—m, glavobol, aa-prt Jot N •čisto krt. ootoeiao In tata v«. fcaMJ, olafca pijiria. i na 1047 M — Neprestano sein premišljevala — Zakaj »i premišljevala o tem? ne Imuu nikamor odpotoval. — Kavno to me muči. — Dobro m spominjam, da *em ti rekla včeraj: —- Niti za eno um me ne bon zapustil. — Toda to je bil samo izraz se4»ičnoati m »»i nesli. Teti a j mislila samo na svojo ljubezen in na svojo s' eeo. Z:t tvoj mir in za zdravje tvoje matere s«' nisem zmenila. In kljub temu ne »meva pozabiti tvoje matere. — Bojim se. da bo prišel čas, ko me bo« še proklinjal. - < «• bi tebe proklinjal, hi moral tudi samega sebe prokleti. , Ne, ne. — .Faz mislim drugače. — Danes zjutraj sem vprašala nekoga za svet. eah, aH v irofturju. — Koga si vprašala * ! Vprašal sem nekega, na katerega ti nt treba biti ljubosumen.! *>u j • boljši kot si ti. — Bila sem v cerkvi ter se posvetovala z Bo-: goni. — On mi je povedal, katero pot moram ubrati. — O kateri poti v",v«riš# —- je vprašal Leon, ki ni bil posebno, o) veren. — Tako »e mora zgoditi kot je določila mati. — Njena 'ŽeljaJ mom biti na vsak način izpolnjena. Kako.' — Ti torej hočeš, da bi odjKiloval ? — je vzkliknil] L- ou ia*'-odeti. — hi ti mi to svetuješ? — Ti? — Da, j«* hočem, da odpotuješ. — Kako mi moreš kaj takega svetovati? — Nikar me tako grdo ne glej. — Jaz sem popolnoma uganila tvoje misli. — Ti si ljubosumen. — Na, jaz uuem ljubosumen, pač pa samo presenečen. — Kaj uaj vendar mislim o tvojem predlogu? — Ti si < rni nehvaležnež. moj dragi Leon. — Jaz mislim samo na te in na zdravje tvoje matere, ti si ni pa vbil v glavo, da se te Ločem iznebiti. — Ce bi hotela biti prosta, bi postala prosta, ne da hi vprašala tebe. Živa duša bi mi ne mogla braniti. — Ali sva morda poročena! — Ne, nisva. — Jaz sem samo tvoja ljubica in te lahko i» danes ali jutri zapustim. — Vzrok, da ne .storim tega, je to, ker tc Ijnbi. — Vedi, da samo za to, ker te ljubim. — Iz tega ti je jasno razvidno, da te ljubim samo zaradi tebe, ti pa še vedno dvomiš o moji Jjubem. — Tvoja mati je bolna, kaj ne? — Samo ti ji zamoerš vrniti zdravje. — - Najboljše jc, če odpotuješ za nekaj časa v Nemčijo, ali v Ameriko, dočim bom jaz ostala lepo v Parizu. — Najprej morava misliti na mir in tolažbo tvoje matere. —• Vse drugo je za eukrat poatranska reč. — Ti nisi bolan, pač pa samo zelo nervozen, ker te upniki neprestano nadlegujejo. — In vidiš, to je povsem tvoja krivda. — Namesto, ida bi štedil, troaiš zadnji čas kot da bi ga imel na kupe. — Ti igraš in staviš, misleč, da boš dobil več denarja. — Toda sreča ti dosedaj še nikoli ni bila mila. —- Vidiš, o vsem tem sem premišljevala v eerkvi ter prišla slednjič do zaključka, da se pokoriš svoji materi. — Zdaj pa napravi karkoli hočeš. — Jaz sem napravila vse, kar sem mogla, zdaj si pa operem roke. Kara je govorila to tako premišljeno in pametno, da je bil Leon ginjen v dno srca. Seveda njegova dolžnost kot sina, je bila stati n* strani matere. Po dolgem premisleku se je Vdal ter t»e odpravil po obedu k materi. Ko ji je povedal, da je sklenil odpotovati, je zajokala od vesolja — Samo majhen pogoj ti stavim, draga mati — je rekel Leon smeje. — Povej, govori! — Če mi ne pišeš v štirinajstih dneh, da nisi popolnoma zdrava, sc bom vrnil in ostal v Parizu. Proti večeru je odšel od uje ter se odpravil po bulevardu des Capucines. Obstal je pred neko modno trgovino ter začel ogledovati šenake klobuke v izložbi. Sklenil je bil namreč kupiti pred odhodom malo darilo. Ko je hotel opreti vrata, so se odprla, in iz trgovine je stopila neka mlada elegantno oblečena dama. Leon je obstal kot okamenel. ona je pa do ušes zardela. — Madelajna !— je vzklikni in jo hotel prijeti za roko. — Gospod Haupois! — je zajecala Madelajna — Vi se motite.. .. jaz nisem..... — Na kakšen način govoriš z menoj, Madelajna? , Madelajna se je pred njim visoko zravnala ter ga pogledala s Posebno naznanilo. Doktor Cowdrlek. oajroe* SpoetaUat, Jo prlnoool a aobo] v Clorolaaa vao m» alno atrojo aa adrarljonjo bolnih mot In Son. Tukaj bo nadaljeval tati napots oafita adravUenja. kakor ga ja uporabljal * najboljSlb klinikah ▼ Evropi PoIm toga ne radona al« aa naarote ln prollfio vsako bolno ooebo a Z-Sarkl broaplatea ako aa pnatl potem prt ajom virarttL Vaoono jo, kdo la kako Vaa Jo adrarll. al kako dotao ato So bolni: prtdlto k ' moro aa Vaa otorltt. ta pokallt Vaša priložnost. imata ari i »ko, aa vpraiata a> ovot voli kopa i pod a t lata. ki Vaa wn ti£o natanko a X ftarkl. to nlkdo a nudil taka lopo prt lika bolnim moiktn In tanakam v tor moat«. Nujno Vai »oživljamo, da n» takoj vpraiato a* avot. Na Cakajto odiaftanjo Jo navar ZA $1100.00 X-2ARK0V SE RAN ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE AKO STE BOLNI. Mdlto takoj tn puatlto ao natanko protakatl po tam Spodanatn: potov kodn '•daK aa VUo pravo boloion tn ako morete oxdravetL N jezov napoh ln dober kU* to poaledlca vootn« proiakavo ln atenlh metod, katerih oo poohiknjo v vaakom al* 4aja Njegovi raallCnl stroji, katere je nabral ■ vaeh delov aveta. tvorijo najpopol »ejil la najboljši urad v tem mestu. Tukaj morete najti mnogo Čudodelnih strojev «1 dooeaejo evoj namen, ko vaa drugo nI ve« pomagalo. Je rečeno, kaka je Ve*, boleaen; ako odravnlk najde da Je osdrartjlva. ae bodete preprlftaU, kakor hltr. Vaa priteo adravltl. da ste na potu boljianja In stalnega adravja. Zdravnik ne man VeSege TeSko prleluSenega donerja. ako nlate dooegll popolnega Oelaalt* •o prt ajoai la povejte mu evojo botoaen privatno tn aanpno. DOCTOR COWDRICK, Specialist ' 9th Street 4th Floor Betw. EneM ft Procpect, CTlereland. 0 ■i efc Mamllilli k ure iMral a »»lir Ob nabitih n* «e CENIK KNJIG katere ima v zalogi | SLOVENIC PUBLISHING COMPANY P | Cortlandt SU New York, N. Y* \ Rad bi izvtxlel za svojega brata STEFAVA P1R1H. doma i/ Šentviške jrorc iui Primorskcn Ako kdo rojakov v ujt tiuitvtij znn kaj o njem. sra prr>sini. iiaj mi naznani, za kar nni boui ja ko hvaležen, če pa Ivre te vrsrtice. naj piie svojemu brati. ] 1 Vtru Pirili, 5407 Butler St.. Pittsburgh. Pa. l.^-l'v- 12 i Puzor. rojaki v ujetništvu! Ra«i bi izvedel za naslov svojih dveh bratov JOŽEFA in VALENTINA PAVŠEK. Doma str. iz Žva-rolj. fara Kolovrat, Kranjsko. Jožef je v ruskem ujetništvu otl decembra 1*>14, Valentin*]<• bil pa pred dvema letoma na ktaljanski fronti. Prosim oncga ki kaj ve, da ni i poroča, ali naj se pa sama ogrl-nsita. — John l^avšek. Box 347, Herminic. Pa. 1*. S. America. (13-15—12% Rojake v ruskem ujetništvu prosim. da mi kaj poročajo o rno jih dveh bratih FRANCETU iti MARTINU ŠKARABOT. Na- dalje tudi prosim onega, ki kaj ve o moji dniž.ini. ki je doma i* Se t ti pasa pri Gorici, da mi javu za kar b«»m zelo hvaležen. — Joseph Skarabot, 649 Fed*> ral St.. Yoitu^stoAvn. Ohiu L" America. (l;M5—12) Rojaki narotajte se na "Glas Naroda". največji slovenski dnevnik v Zdrv i enih državah. SLUŽBO DOBI Slovesu ka, katero veseli pomagati v restavraciji. Vožnjo plačnai ne dalje kot od Clevolanda pn do stilli. An d v Gaber. Box 1121, Gallup, N*. Mex. (12-17—12 > Dr.LORENZ. Jaz sem edini slovensko govoreči Sperlalist moških bole mi ▼ 1 Httsburgbu, Pa Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do iu i»opol. DR. LORENZ, specialist molkih bolezni. 1644 Penn Ave. II. nadst. na ulico, Pittsburgh, Pa HARMONIKE POUČNE KNJIGE: Vojua na Balkanu 13 zvez. Ahuov nemSko-angl. tolmač vezan —.50 Zgodovina c. kr. peSpolka št. 17 Domači zdravnik v hrvatskem „ s slUta:ni jezlkn, vezan _.00 ZivUenie "a avstrijskem dvoru Hitri računar (nemSko-angl.) I a,! 811111 eesarjeviča Rudolfa vezan —Jio Poljedelstvo —.50 RAZGLEDNICE: Popolni nauk o čebelarstvu, vez. fl.00 NewjorsLu, božične, velikonočne Sadje^eja v pogovorih -—.25 in novoletne komad po fechlmpffov nemSko-slov. slovar $1.25 ducat Albnm mesta New York s kras ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravo vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter računam po delu kak or sne kdo zahteva, brez nadaljnih vprašanj. JOHN WENZEL, 1017 East 62nd SU Cleveland, Ohio. POZOR ROJAKI NaJaapatnaJ« maallo aa lan^a laaa, aa- kor tudi aa molk« brke ln brado. Od taca tn>«lla araatejo v Stik tednih kraanl Cos ti ln dol al lasje kakor tudi meCktm krasni brki la brada ln S3 bofio odpadali ln oalvali. Revmatirnem, koatibol ali trganj« v rokah, nogah ln v krito, ▼ o—Ik dneh popolnoma oadravlm, rana opekline, bule, tur«, kraste ln crlnta, potne nog«, kurja oCasa. ozeblin« v par daevlb popolnoma odstranim. Kdor bi moje sdravlla braa nspeba rabil aa JamWm aa ff-tt. Pilite takoj po eenik. ki ga takoj KOLCOAM aa Me 9*1 J JAKOB WAHClO, 8702 Bonna Ave., Clerelan4 Ohio, Cenjenim rojakom v Coloradi naznanjamo, da jih bo ▼ kratkem obiskal nai aeetopnik Hipuotizeni Doli z orožjem Mesija 2 zvezka ^ Odkritje Amerike' Pegam in Lambergar Pod Robom, 8L Večernice I*ostrežba bolnikom Slov. novele in povesti Socijalizem Socijalna demokracija Trtna iu in trtoreja Umna živinoreja Vel ki alovensko-angleški rnims^ Tn^ka Opaafea: Naročlioa je pr tMilal aakaaaM aU prJftk wm aesa - i-J3* f—HO nimf slikami ZEMLJEVIDI: ▲vstro-ltalijanska vojna mapa c—Avstro-ograld. veliki vezan 1100 Geli svet mali —.35 Celi svet veliki —J30 Evrope vezan -JS0 F—JL5 $2j00 uma Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo, Cal. itd. po Združenih držav mali Združenih držav veliki Združenih držav ifn-lrs mapa aa drugi strani pa celi svet taaacno wadaoat, bodisi v g fmmbrn Ja prt vaeh rmmh Se d n !■■ 1 " > ki je pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glaa Naroda" In iedajall tozadevna potrdila On je pred lati rlvru 1'EZ DIH bo obiskal rojake v Forest < "ity. I'a . in okolici ter je p«»-oblaščeu pobirati nariK-miiu za "l.Jlas Narotla". Rojakom ga pi-av toplo priporočamo. 1'pravništvo Ulas Naroda. (13-12 v d> Kje je IGNACIJ KCUEL? IKwna je ij: Trebine, fara Mirna, Dolenjsko. Pred dve mi leti je bil v Gross. Kansas, iidliaja. ii'i ni cenjene rojake, ;:ko je komu znatu njegov naslov, da {fa mi Rojake v ruskem ujetništvu pro-aim, ako kdo ve za mojega brata Valentina ferkoua Pred poldrugim letom seru dobila sledeči naslov: Valentin Ferfolja, P F. k. u. k. Inf. Reg No. 5+7. prisonnier ile guerre, boiiLL>j)K'a, Moskva. Russia. t_Kl tistega časa na moje pisanje 11 i bilo več odgovora. Doma je iz Opatjega sela na Krasu. Srčno bom hvaležna vsem, ki mi kaj sporoče o njem. ali naj se pa sam javi svoji se^rtri: Mrs Elizabeth Htibner (rojena Ferfolja). 365 Louisiana Avenue, Detroit, Mich., U S. America. (13-15—12) ;as. kje se sedaj, i znano. Prosim' e, ako je komu _____ u naslov, da ga mi naznani ali pa naj sc sam ogla-j .si. išee ara njegov sorodniki njegov Frank Pakiž, ,5238 St Ave., Cleveland, Ohio. (13-15—12) Clair STATE DEPARTMENT OF liABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyorski urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: ) 704 D. S. Morgan Building. \ DELAVCI, ki delajo na yardu v usnjarui Proctor. Ellison & Co. v Elk land, Pa., zaslužijo od pet do sedem dolarjev 11a dan. Delo samo za stalne delavce. Vprašajte v pl^ar ni usnjarne v Elklandu, Pa. __(10-15—12)_ Kad bi izvedel za nmjega prijatelja ALOJZIJA TOMŠIČA, doma iz Tacna pod Šmarno goro. Mislim, da se nahaja v Cleveland u, Ohio. Prosim, da bi sc mi oglasil na naslov: John Medvod. Iti Broadwnv, Gowanda, X. V._ (13-15—12) Rad bi izvedel, kje nahajajo tile moji sorodniki: MAKS in FRANC HLAD. brata, JOŽEF, FILIP in FRANC K OBAL, stričniki, vsi doma iz Dolenjo vasi pri Ipavski Planini; ANTON' VIPAVEC, vas Potok-Šrnarje. Primorsko: JOŽEF M.AHNTC. svak; JOŽEF STO-KEL. R ritih. Ce bo kdo gori omenjenih bral ta oglas, npj so javi, ali pa če kdo rojakov ve kaj o njih, naj piše, za kar mu bom jako hvaležen. — Joseph Hlad. 5407 Butler St., Pittsburgh, Pa. (13-15—12 SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJ«. kateri imajo v rokah na£a potrdila za denarne poiiljatve. a itevilka- mi, kakor ao označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prav komogoče evoj natančen naslov radi važne zadev«. Pisma katera amd jim ooslali, ao ae nam povrnila Tvrdka Frank Saka«. Baehnik Prank Jankovic Mihae' PinUr No. 329639 33039f5 No. 830843 Bartol J. Kaatelic John ^^JJ™ No. 330733 No. 44708 No- 260622 Bear Dan Resman Frank No. 2*50638 Kovač Frank No. 44296 Beljan Ana No. 260641 samide Frank No. 319997 Kožel Louia No. 330721 Besena May ttiaa No 333307 Binm JohjI No. 330062 . Lenarsič Joali No. 330763 Bobiž Vajo Nq Spaniftek Bosi R N.^2605^. Meden John No. 328894 Bozičkovic Djirc „ . XT 0(trv,a, No. 331014 Starčevi« Johao' No. 260581 No 331W4 Braun Mary ^f^T Tehler Anna No. 260643 No- 331355 No. 328896 Dolar Valentin Mikolich John charlea No. 330086 No. 323252. No. 330361 Grgurič Blaž Oewald Lmiae Xnrk Ivan No. 260573 No. 260632 No. 260647 Gubert Giuseppe Oewald Joe Turk Jernej No. 323085 No. 260621 No. «29741 MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda V8AX0VBSTNE TISKOV IMS nsvBiujE po nizjuu OTWAH. 9 ■■ DELO oxunro, ■ CEVBSTTJX PREVODI DRUGE JEZIKE. CHU8K0 OBOAKIZnULHA. • ■ ■ DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. VIA NAKOClLA FOfiURI MAi Slovenic Publishing Co.f tt OartlaadtSL, Mew To*. M. V m? ..^a* i