PoStno tefcoči račua štev. 24. St. 14." V GorJoi, due 1. aprtta 1920. Ivetnik III. Izbaja v Oorici vsak če- trtek opoludne. Velj» do 31. dec. 8 L, pol leta 5 L, četrt leta 2'50 L, me- sečno 1 L, za inozemstvo do . dec. 10 L. — Na na- sočila brez doposlane na- ročnine se ne bomo ozi- rali. — F'osamezne šte- viSke v Qorici in na de- želi stanejo 15 stctink. Uredništvo: ulica Car- dacci 4, uprava ulica Vetturini 9. Rokopisi se ne vračajo. Ozlasi, katere se mora vnaprej plačati, se raču- najo v širini enega stolpa in en mm visoki za en- krat 30 stotink. Za več- krat po dogovoru. — Izdaja konsorcij »Goriške Štraže«. Odgovorm' ured- nik: Josip Vlmpolšek. Tiska: »Narodna Tiskar- nac v Gorici, ulica Vet- turini štev. 9. Vstajenje. Te dni praznujeino enega najpomemb- nejših praznikcv krščanske vere. Veliko- ncč. praznik vstajenja. praznik božanske zmage življenja miti smrtjo. Vsa narava oživi, odcva se v praznično obleko, pov- sod cvet in brstje, pcvsod znaki nadvlade življenja. ncvcga rajanja, priprave k plo- dovitosti. Ca kdai, imaino <;oto\o scda.l ^oriča- ni največ povoda veseliti se tega prazni- ka; če jo imaio k]e, imamo zlasti r'oričaiii pravico zamisliti se v tajinstvencst te- ga praznika. '• u pri nas je hila za- viadala smrt. strašna ugonobitev, ki jo je izzvala prešla, tcda ne prebcljena voi- na. Bila je smrt cvetočih Ijudskih sil, bila je smrt gospodarska. Neštetc življenj je prenehaio. ogromno gcspodarskih moči in dobrin je biio uniCenih. Toda mir nam je prinesel našc vstajenic. Bcgunci se vrača- jo, hribi in doline se zrpet obljudujejo, na~ ša plot)itve željna zemlia je dobila zopet delavcc. živina prihaja na ta ali oni način zopet v naša gospodarstva. barake vsta- jajo: v>e skupaj le dalnji odsev nekdanje- ga živahnega življenja v teh našili lepili, danes tako žalostnih krajili. Vidimc prenovitcv na lastnc oči, vi- dimo obnavljanjc ip prenavijanje. a za nas Ere vse prepočasi. Vajeni dela, truda in trpljenja bi radi videli tukaj, da bi zavrelo naše predvojno dclovanje, da bi nastcpili naši predvojni uspehi. Toda do tja je šc daljna pot. Viscka in dalmja ic bila naša Kalvarija. Nismo še dospcii do nie vrlia. Vstajenje, ki ga vidi- mo krcg sebc, je šcle obet na novo razcvi- taiočega se udejstvovanja, ie selc predpo- doba dejanskeoa gospodarskega preroje- nia, ki ima nastopiti še le tedai. ko bo vsa naša težko preizkušena dežela obnovljena. Kdaj bo to? Odgovor ni odviscn od nas. Odgovora so dolžni javni činitelji, ki imajo dolznost. poskrbeti za oirogo-citev obnovitve. Naši liudje s izgubili gospo- darske dobrine, zato iih sami tudi ne tno- Tejc nadomestiti. Izgubili so iih radi vojne. ki se ic bila radi splošnih interescv, kako.r pravijo. nikakor ne radi interesov dežele same. Skupnost je torej dolžna nadomesti- ti njih skcde, skupnost je dolžna vrniti jim vsaj deloma to, "kar so brez svoje krivde izgubili zaradi drugih. Skupnost pa pred- stavlja vlada v prvi vrsti. Torej je dcrtž- iiost vlade skrheti. ^a se cimpr^j zacelijo Tauc p' v./,-o:?ne po vojni. Ali ^o to vrši v onem obsesu^kakcr f?i trtbnlo. kakor tc zahtevajo obstoječe razmere \- deželi? ^i nam treba dati od- jro\?ora v tem oziru. Pritožbe v našem li- stu, nesteta pojasnfla v našeni kotičku za A-rra.sanja, govorijo dovolj jasno. da se ^hr^yitev ne vrsi — ne rečemo tako ka- kor bi trebalo - marvec niti tako. kakor bi to zahtevalo najencstavnejse presojanje in «važevanje gospcdarskih prilik in gospo- darskc bod-cčitosti. Dela se: ta vidiš posta-vljati barako, tain za silo popravijo hišico. tu ti popra- , vijoi in napravijo iepe ce.ste. celo krasijo j jiii lepo ob jarku s travnatinii kepaini, ki \ jib drugod izrezavaio v nemalo škodo j travnilcov. '^u zagledaš popravljeno ob- \ zidj'e pokopališča, tu iiekai. tarn zopet ne- i kai. 1'oda vse to se vrši v zelo skromni | useri rekli bi, da se pckaže dobro voljo. j Vprašaš, je-li dovoij barak, popravijcnih 1 hiš, gospodarskili poslopij za živiriC' in pridel'kc? Vprašaš, so li že izravnani jar- ki, odstranjene žičr.e ovire, poljske utrd- be. razstreljena povsod okrog ležeča raz- streljiva, se li več ne dogajajc-' krvave in j sinrtnc nesrečc z razstrtlj'vi? Prijatelj, dan na dan čuješ hude poke razstreljenih izstrelkov. dan na dan p: kajo šipe povsod j ckrog:. ni li H to dovolj? Fa ne gre li do- volj hitro po brdih in holniih, ko zagledaš prav pogostd požare, smojo trave, ki pa osmodijo in uničujejo tudi dobrc drevje? Misüs si. da ni dcvolj barak za vračajoče se begunce, naj si iih pa oinislijo, nasto- uijo naj krizev pot za doscgo barak! Zdi se ti liudo, da mcrajo begunci plačevati carino za qpravo, karerc so vzeli seboj v bcgunstvo in jo resiü. pa jo sedaj prioelie- io zopct v domoviiio. Čemu so jo pa re- šili? Oiej. kdcr je moral prav vse doina pustiti, dobi odskodninc, po vrhu pa ne plača carine! Nili to v redu? Praviš, da je treba veliko poti, predno se doseže odškodnina, odriosno za sedaj poscjilo na odškodnino. Čuj, ne bodi tako ncpotrpežljiv. AH te ni pet let vojne in nad eno leto premirja naučilo §e potrpežlji- vösti? Pcčakaj, kmalu se bo izplacevala odskodnina, dobiš svoje soldke in potem zidaj, popravljaj, kakor sam lipčeš, naku- pi si, česar ti srce poželi. Misliš, da ne bo dovolj. praviš, da utegneš dobiti n. pr. za hiso 4 in pol krat predvcjno vrednost, da te bo pa stalo zidanje sedaj vsaj 8krat to- liko? Kdo pa pravi. da ti ie treba zidati hiše, kakcr prej, cinisli si inanjšo, če tudi ne bo v njej dovolj prostora ne za tvojo družinc'. ne za tvojo žival in za gospodar- ske svrhe. Zadovoljen bodi, da sploh kaj dobiš. Pomisli, da ni tvoja zasluga, da si se narodil na Gcriškem, zato tudi ninias pravice kaj zahtevati- Toda šalo na stran, ki je ža! obenem bridka resnica. Bližajoča sc Yelikanoc, bližajoče se obnavljanje in prercjenje v •naravi te je spravilo iz ravntežja, vzbu- dilo ti je željo, da bi se tudi gospodarska cbnovitev tako hitro in tako vspešno vr- šila, kakor pričakuje hudo preizkušeno prebivalstvo oškodovanih krajev. Priča- kuješ opravičcnc to od države. Toda za- pomni si, du veljäjo tudi zate foesede. ki jih je napisal »Qiornale di Udine« dne 30. oktobra lanskega leta: »Pričakovati tako delo od države je norost. Drfcava ni spo- sobna za tako pcdjetje, ki nima para, ki zahteva smelosti in znanja načrtov in iz- vrševanja. F^enečani (v mislih ima člankar ol>e Benečiji, tudi Benesko Julijo) ^i ne smejo delati iluzij glede funkciie države: žalostni dnevi bi se v tem slučaju nada- Tjevali brez konca in kraja.« Zato so si ustanovili svojo obnovitveno organizaciio. Temu zgledu naj slede tudi oškodovanci v naši deželi. Popclnoma na meshi je bii članek »Vojrii poškodovanci, organizirajte se« v št. 12. našega lista. Pctrebno pa je, da se ta orr^anizacija tudi prav kmalu ustanovi. zlasti naj razmišljajo o njej na- še občine in ukrenejo čimprej vse pctreb- no za obistinitev te organizacije. Le s skupnim nastopcin se bo dalo doseči to, kar oškodovaneem gre, le s skupnim vpli- vom se bo dale obvarvati nase ljudi na- daljnje skode, ie s skupnim pritiskom se bo da la obnevitev pospešiti. ' | li pa. prijatelj, ki Te obvladujojo vc- likonočni vtiski in Te pclnijo s strahorn in upom, pomni: Krist je vstal, večno življe- nje jc zr.iagalo nad smrtjc! Tudi zate pri- de konee kalvariie! „Jugoslovanka NaHca". Ustanovitev „Jugoslovanske THatice" v Lju- bijani. Dne 21. inarca se je v Jugoslaviji ustanovilo cbrambno društvo „Jugoslovan- ska Matica", ki ima namen v Kulturnem in gospodarskem oziru podpirati neodre- šene sobrafe v lujini. V vseh mestih in krajih Jugosiavije so se ta dan ustanav- ljale podiužnice tega društva. V Ljubljarri je ta iTUJmfestacija uspela nad vse sijajno. Zborovanja na trpu pred hoteiom Slon se je udefežilo nad 30 i.'soc ljudij. Z balkona hotela Slen je zborovanje otvoril Ijubljan- ski župan dr. Ivan TavČar, ki je med dru- dim očrtal krivice, ki se godijo sloven- skein u narodu s strani mirovne konference in s strani tistih, ki tlačijo naš narod v robstvu. Povzdignil je posebno namen in nalogo Jugoslovanske Mat ice, ki obstoji v tem, da olajša bedo neodrešenih bra tov, in da dela z vsemi močmi na to, da bo konečno tudi zadnji slovenski brat zdru- žen 7. Jugosiavijo. Nimamo pros to ra, da bi mogli pri- nesti vse govore, ki so se tarn govorili, zato naj tukaj navedemo Ie resolucije, ki jih je na tem zgodovinskem zborovanju v imenu vseh strank predložii naš rojak dr. FornazariC. Resolucije se glase sledeče: Vsi narodno čuteči Jugosloveni vseh političnih sirank in vse njihove kulturne, gospodarske in socijalne organizacije, zbrani v ogromnem številu 21. marca 1920 ob ustanovitvi gJavne podražnice Jugosioven- ske Matice na manisestacijskeni sbodu pod milim nebom v Ljubljani. 1. z ojjorčenjem protestirajo, da mi- rovna kenferenca, gazeč načelo samoodlo- )* čevanja narudov. ne priznava našemu na- rodu v Primorju in r zapadni Koroški pravice, da bi se izjavil o svoji državni pripaJnosti ier namerava tako zasužnjiti stotisoče naših zavednih rojakov: 2. izjavljajo, da naš narod nikdar ne more sprejeti nase niti tentonjalnih žrrev, ki mu jih nalaga predsednik Wilson v svojnm znanem načrtu jadranskega vpra- šania. po katerem bi skoro po! müijona naših rojakov bilo odtrgano od našega narodnega telesa, ter da naš narod ne more mjrovat!, dokler ne bo delo našega nopol- nega osvobejenja in jedinjenja dovršeno; 3. poziva zato vse rnerudajne činiteije «' državi. naše zasfopnike v inozsmstvu in predvsem nase predslaviteijc na mirovnt konferenci, r?aj ne odstopi»o niti za ias od naših upravičenih narodnih zahtev; 4. pozdrsvljajo iistancvitev Jugoslo- venske Malice kot organli'ücije, razsirjene po vsej državi, ki si slavija nalogo, da podpira in pospešuje narodne težnjc od- trganih bratov in jim lajša njih robstvo: 5. poziva vse rojake brez izjeme, naj to er^anlzacijo podpirajo z vsemi močmi pri nitntm vzvišenem dt!u ; 6. sporočarno r^jakom na zasedenem ozernlju bratski pozdrav, zagotavljajoČ jih« da narod v Jugoslaviji z njimi bridko čuti krivico, ki jo morajo prenašati pod tujim jarmem, ter jih pozivajo, da vztrajajo ne- oinajno v borbi za svoje narodne praviee. Župan g. dr. Ivan Tavčar je dal pre- Čitane resoiucije na gSasovanje, ki so bile 7. viharnim odobravanjsrn scglasno spre- jete. Dopfsi. Iz Cerkljanskega. ~ 0b meji se še zmiraj doga;ajo tatvine živine in sicer od civilnih oseb. Te dni je neznan zliko- vec' ukradel Prezelj nu iz Csrk. Vrha St. Ill junico vredno priblizßo i500 Lir. Takozvana španska bolezen, kater* js pred kratkem močno obiskovala tuk. okraj, je ponehala brez posebnih posledic. Dne 21. 3. t. 1. popoldne je neki voz- nik iz Novakov tako hitro vozil od trga v Cerknem čez most, da bi bil kmaiu šel konj in voz skozi okno Kobalove gostilne; konj je razbil šipe in okvir; posledic ni bilo. — Josip Tusulin, kancelist na okrožni sodniji v Cerknem, je bil irrenovan sod- n;m oficijaiom na sedanjem mestu. Iz Sv. Luciie. Obnovitev Narodne čitalnice. Po 5 letih narcdnega mrtvila se je poklicala zopet k novemu življenj» »Narodna čitalnica«, ki je bila pred vojno naše narodno Cügnjisce. Kot zvesti sinovi svojega nam milega naroda hočemo; da ostane tudi v nadalje nase kultumo sre- dišče, ki naj neguje narodno zavest, naj vodi svoje člane k višji naobrazbi, naj vse svoje delovanje podredi klicu: Vse zaHa;- gor «n napredek naroda. Razpoloženje na obnovitvenem občrem zboru nam je porok, da ima društvo do- volj življenske sue v sebi in da stoji na trdnih nogah, ker združnje skoroda vso našo mladino. Novi drusiveni odbor, ki sestoji iz najboljših mladih moči, nam priča, da bo društvo hodilo po začrtant poti stremeč navzgor in naprej v zdru- ženju vseh naših moči. Ozeljan. V ozeljanskem občinskem uradu priredi županstvo na veiikorcc&ni ponedeljek ob 3 pop. predavanje o vojni edskodnini. Vabjlene so k predavanju vse po vojni oškodovane osebe. I. HPRIL Gabrov Martin je bil mal kmetovalec iH je izdeloval tudi sode. S Hrenovo Iv^an- ko sta bila poročena komaj od. pusta. Dru- žine ni še bilo, skrbi življenja nista še poznala. zate sta se razumela še na marsi- kako norčijo. Prišel je 1. april in Martin je bii nanj popolncma pozabil. Ne tako Ivanka, ki je hotela ta dan na vsak naem potegniti svojega inoža. Bile je okoli 9 Ure zjutraj. ko prihiti Ivanka k možu na polje in vpije že od da- lec: »Kar hitro odloži sekiro in pcjdi do- mov. rreba je, da se praznično oblečeš!« »Kaj pa je,« vpraša Martin ves za- čuden. »Robidova služabnica je bila tukaj in povedala, da "so pri njih dobili fanta, in tvoja sestra in tvoj svak te prosita, da pridi za bctra.« Sicer so pri Robidovih, kamor se je pred letom omožila Martinova sestra, res pričakovali veselega dogodka, pa to se ni še zgodilo, Ivanka je hotela svojega moža poslati samo v april. »Vraga!« pravi Martin. »To mi priha- ja prav nepriležno, toliko dela imam! — Pe|di ti. Ivanka!« »Kaj si pa misliš, teslo. aJi bom jaz za botra fantu? Krave bi se mi smejale! Le pojdi. tukaj nič ne pomaga, alo. -- le hi- tro fa je siiila Ivanka. Martin gre, se obleče praznično, in ko se ugleda. v svoji boljši obieki, postane debre volje in vesel, da bo danes za botra prvemu iantiču svoje sestre. Ko se je še zmiraj po obieki kartačil in snažil, mu re- cc Ivanka: »Zdaj pa rnoraš iti. da te ne bodo čakali; Robidova služabnica je re- kla, da bodo z otrokom najka^neje d€ 10 ure v župnišču.« Tedai se je Martin podal na pot ^ena pa je gledaJa za njim in se na oknii zvrijala od smeha. Sosedje so sra začudeno po- praševali, kain neki tako praznično, a en jim ie veselo klical: »Svojemu svaku, Robidi, grern spreobrnit pagančka! Orem napravit kristjančka!« Pa — ko pride Martin v župniŠče, ne najde tarn ncbenega otroka. ne babice, ne botre, in tudi gospod župnik ne ve ničesar o kakern krstu. Pošljejo h cerkoviku, pa tudi en ne ve za nič. »Počakajmo malo,« pravi župnik, »morebiti pa le pridejo.« Pa ni prišel nobeden, četudi so čakali nad eiiG uro. ^edaj, ko je farni kaplan omenil 1. aprila, se je Martinu zbudil sum, da ga je žena morebiti potegnila. Pa ne, tega si ni mogel misliti. In vendar je mo- ral to verovati, kajti čez nekaj časa se.je vrnil cerkevnik, ki je bil šel h Robidovim, in povedal, da tarn ni nič novega. Tedaj je Martin zarudel jeze in sramu. Ce bi bil takrat imel pri sebi svojo ženo, gorje njej, da, gorje! Takrat pa vsenaenkrat in vsa raz- liurjena prihiti v župnišče babica z nekim ctrokoin. »To ie križ, gospod župnik«. javka pri svojem vstopu, »zdaj prinašam že dva- naistega otroka Škrlčevega Toneta, in to pot še brez botra. L'bogi otrok čaka že tri 4ni na krsi; napnxseni boter se že tretji dan ne prikaže. Tone se je že naveličal čakati, pa oil je velel nesti otrcka h krstu, naj mu botruje kdorkoli, da bo Ie ctrok krščen.« »Če je ronetu prav, bom pa jaz za botra«. sc je silil Martin v espredje. »Prav, prav, — se ve, da mu bo prav«. je zatrjevala babica. »Pa bi se vendarle moralo vprašati Toneta.« je menil Martin. »A. beži no.« vpije babica. »kdo bo hodil zdaj tri četrt ure daleč h ^krlčevim, ko je vendar Tone rekel, da mu je popol- noma vse eno, kdo bo otroku za botra!« Po krütkem razgovoru so otroka kr- stili. Martin mu je bil za botra, in tudi otroka so krstili za Martina. Po krstu so šli v gostilno in Martin je tarn plačal bo- gato kosilo. Cez dve uri vstane in pravi, da bi ctroku znaio škodovati v zaJojeni sobi in da bi njegova žena imela velikan- sko veselje, če bi mogla videti Robidove- ga fantka. »Zato,« pravi Martin, »ji nesem otroka domov, sam pa se kmalu vrnemt in zvečer lahko pridete po otroka h Qa- brovim.« Babica se je ponudila. da nesc sama otroka h Ivanki. fctda Martin je že z vsemi zavoji zagrabil fantka. ki je spal, ga dobro zavil, in urno stekel domov k svoji ženi. Ivanka je kar ostrmela. ko je Martini | nagknia vstopil, polözil vse skukaj na mi- I zo in odgrnil modro svilnato pogrinjalo. »Za botžjo voljo, Martin, kaj pa imaš tu- kaj?« je vpila kakor iz sebe. )/ro je vendar mladi Robidovič. no- vorojeni in ncvokrščeni Robidov fantič,« se je smejal Martin. »Jezesta. Jezesta!« Saj to ni mogo- če; saj jaz sem-----« »Da, da. ti si me nalagafa.« ji prestri- že Martin besedo, »ti iä me hotela pcslati v april. pa se ti ni posrečilo! -- čuj, mene je strašno jezilo, ko sem prišel v župnišče, pa nisem tarn našel nikegar. Potem san odšel h Robidovim in tarn poprašal... In če se o volku kaj reče, volk hitro priteče, — ravnotakrat so pri Robidovih dobili princa. Hoteli so, da bodi krst jutri, ker sem pa jaz bil že ravno tarn. smo ga od- nesli h krstu takoj, in zdaj ga imaš tukaj, tega novopečenega kristjančka!« »Jezesta. Jezesta, to je neverjetno,« se je čudila Ivanka; »tebi gre vse, kakor bi si vse sam napravil, ti imaš posebno srečo. Pa, kako se počuti otrokova mati, kakc je s svakinjo!« »Dobro, izvrstma! Ne manjka ji niče- sar. Lepo te pozdravlja in te vabi. da pri- des k nji.a Polifični pregled. \? Jugoslaviji Še do danes niso sesta- vili nove vlade. Dr. Smodlaka si je veliko prizadevai in posredoval med strankami, da bi sestavil koncentracijsko ministerstvo, to je ministerstvo, v katerem bi sedeli zastopniki vseh strank. Pa njegova poga- janja niso uspeia. V vseh političnih krogih je vzbudüo veliko začudenje postopanje min. predsed- nika Protiča napram akciji dr. Smodlake, ki je predlagal razne osebe na mesto mi- nistrskega predsednika in ministra za no- tranje zadeve, a je vse te predloge Protič odklonil. Znano je, da se niti parlamen- tarna, nJti demokratska zaednica nista mo- gli zediniti na kandidate za ta mesta in da je zato predlagal dr. Smodlaka osebe, ki stoje izven strank. Dr. Smodiaka sam je odklonil zase mesto ministrskega pred- sednika ter izjavil. da niti en clan njegove grupe ne želi priti v novo v!ado. — V političnih krogih se zatrjuje, da doslej vsa prizadevanja dr. Smodlake, da se sestavi nova v'ada, pri kateri bi bil ministrski predsednik in notranji minister nevtralna oseba, niso irnela nikakega uspeha. in da bo moralo priti do sporazurna med stran- kami, da se sestavi koalicijska vlada po načelu paritefe. Res fei biio treba, da bi kdo poslan- cem in načeinikorn klubov tarn v Belgradu še enkrat povedal tisto zgodbo o Svato plukovih palicah, da, če kdaj, je sloga v današnjih razmerah pötrebna. in naj stane to stranke tudi kako žrtev. V Belgrad je dospel iz Rima papežev nuncij msgr. Cherubini, ki ostane v Bei- gradu kakor vatikanski diplomatski zastop- nik pri vladi S. H. S. Giec'e jadranskega vpra^anja je mini- sterski predsednik iNitti v rirnski zbornici izjavil na.sieduje : Rešitev jadranskega vprasHp.ja st- da dcseči 1) s sporazumom med Iialjan; in Jugoslovani. 2) Druga re- šitev bi biii izvršitev londonskega pakta, na katerega sia vezani Francija in Anglija, medtem k. se to vprašanje pustüo brez konca odprto in nereštn©, in. jaz mislim. pravi Nitli h koncu, jaz mislim, da tolmačim misü vsega italijanskefa naroda. če zatrju- jem, da, če so potrebne tudi bridke žrtve za desego /azeljenega sporazuma, da smo pripravljeni jih doprinesti. 30. marca je v rimskem parlamentu končaia üehaia (/:agovor in protigovor) o Nittijevem vladnem poročilu. Sledilo je glasovanje, aii naj se vladi izreče zaup- n'ca ali ne; in zbornica je izrekla Nittije- vemu ministerstvu zaupnico s 55 glasovi večine. Od 445 pnčujočih poslancev je 250 glasovalo za, 195 pa proti. — ltali- janska zbornica je nato zaključila svoje delovanje do 20. aprila. Tla f^uskem se razmere zmiraj bolf izčiščujejo in veliki«"Jinovi revolueije, ki so rodili veiiko rnoderno državo, proletarsko Rusijo, zdi se da gredo h koncu. Veliko je trpel ruski narod v zadnjem času, bila je težka doba bojev, krvi in bede, a lahko se reče, da carska vlad^ni mogla v sto letjih uvesti takega reda, kakor ga je so- vjetska Rusija v dveh letih. Organizirala je najboljšo vojsko, odpravila je straho- vlado in smrtno kazen, povzdignila je kmetske in deiavske mase kulturno in so- cijalno. Tekom revolueije so se Rusiji odbile njene ostnne in pretiranosti, tako da pri- haja v čim dalje mirnejši tek evolueije soeijainega življenja. Danes že snubijo razni državniki Rusijo in iščejo ž njo miru: pomankanje zivil v vsej Evrcpi sili vse države, da čirnprej obnovijo gospodarske odnošanje z Rusijo. Danes je prisla tudi ententa do spoznanja, da brez miru z Rusijo nirniru na sveui. Zato so ruski voditelji smeje se gledali na Pariz in na London, kjer so Se zbiiali ententini državniki, in smeje se so govorili ti ruski voditelji: Kaj pa delajo sami tarn v Parizu in Londonu ti ljudj e, kako, da tako dolgo igrajo ti stari otroc j konferenco ! Rusijo čaka velika prihednjost! Do- bro bo. imeti Rusijo za zaveznico. Zato ni mogoče iimett, kako more Poljska staviti Rusiji tako pretirane pogoje za poganjanja za mir. Püijska je med dvema mogoČnima državama, Nemčijo in Rusijo, in imeti obe za sovražnika, je ze!o nemodro in slabo. Kajti če pride oreh med klešče, in se te klešče stisne;.o. potem se mora oreh stretf, in naj bo še tako trd. "Ra Tiemskem. se nadaljujer notranja državna kriza. Bauerjeva vlada je odsfo- piia. in predsednik repub'.ike Ebert je po- veril sestavo novega kabineta Miiiler-ju, ki je danes ludi voditeij nemške vlade. Poizkus državnega prevrata s strani von Kapp-a, Liittwitz-a, von Jagcw-a i. dr., kakor že sporočeno, se je ponesrečil. Vo ditelji revolucijonarnega gibanja so ušli ali pa su jih zaprli. zoper gori imenovane osebe pa je napovedan proces zaradi ve- leizdaje in pa konfiskacija vsega njihovega premoženja. Komaj so udušili ta notranji punt, že so se poiavili komunisti, ki so zbrali ve- liko rudečo vojsko. Posebno moč so dosegli komunisti v ruhrskern ozemlju. Tarn so se bili vroči boji med rudečo vojsko in vladnimi četa- mi. ki pa so bUe skorsj povsod tepene. Cela ruhrska kotiina je v rokah rudečih čet, ki prodirajo dalje proti severu. Nemčija je prosila entento, naj bi ji dovoüla. da bi srneia v ruhrsko ozemlje poslsti 100.000 mož, da zatre tam vstajo komunistov. Francozi pa niso bi'i v za četku nič kaj za to. da bi dovolili Nemceni vojažka ojačenja. Šele zdaj, ko se je Ame- rika poiegnila za Nemcijo. zdaj zvode za veükonocn o prilogo, prosimo, da smemo obdržati nj sh spise za drugokratno vporaDo. Imenovania v davčni službi. Višjim davčnim upraviteijem je bil imenovan davčni upravitelj g. Josip Frandolič v Ko baridu. ~ Oavcriiin upraviteijem je bil imenovan davčni cficijal g. Josip Devetak v Kobaridu, ter davčnim asistentom gosp. Maks pi. Premerstein v Cerknem. f Šolski svetnik Fran Piohl. V Gorico je došlo danes žalostno poročilo. da je dne 17. marca ob 8. uri zjutraj v Celju umrl gospod Fran Plohl, bivši c. kr. šolski svetnik v". p. in, mnogoletni profesor na goriški viSji realki. Šlužboval je iü nad 30 let, zato je gotovo še v živem spominu oni šolski rnladini. ki je obiskovala tu- kajšnjo realko. Nekaj let pred vojsko je stopil v pokoj: italijansko-avstrijska voj- ska je pregnala njega in njegovo družino v begunstvo; bežal je h hčerki, ki je bila že poročena in tedaj bivala stalno na Dunaju. Ker je bil pa hčerkin soprog Slo- venec. so moraii skupaj po političnem preobratu vsi zapustiti duna sko mestj ter se preseliti v Jugoslavijo, v Celje. — Rajnik je bil vesten in natanČen strokov- njak; zahteval je od mladine, da si je ve«tno prisvojila potrebne nauke splosne izobrazbe, a ji ni nikdar koncem leta ško- doval. Bi! je poštenjak v pravem pomenu besede. skozi in skozi naroden, in v tem duhu je tudi vzgojil svojo deco, kateri je bil nsjskrbnejši oče. — Naj počiva v miru v štajerski zemlji, kjer mu je zibelka tekla! f Okrsjni sod.iik, dr. josip Rojec. Dne 24. marca je v tržaški mestni bol nišnici umrl dr. Josip Rcjec. okraini sod- nik v Kopru^Pokojnik je bil rojen v So- vodnjah 1. 1881. Štucliral je v Qcrici in bil na dunajskem vseueilišču upisan kot prav- nik in je bil tam tudi promoviran doktor- jem prava. Dr. Rcjec se je bil posvetil sodnijs^emu stanu. Prakticiral je v üori- ci, bil potem za sodnika v Sežani in aa- za-dnje za okrajnega sodnika v Kopru. V Sežani se je seznanil z O'bcespostovano družino Amfovo, iz katere si je zbral dru- žico življenja. 2al, kratko, le prekratko je trajala njuna sreča! Dr. J. Rojec je mlad pcdlegel sreni bolezni. - Slovensfci narod je izgubil v njem vrlega sina. 2e kot osmošolee je ustanovil v svojem rcjstnem kraju, v Sovodnjah bralno in pevsko društvo »Zvezda«. zbral močan pevski zbor, kateremu je bil sam izvrsten pevovodja. V korist »Sluvenskemu Siro- tišču« in »Šolskemu Dornu« ie s svojim zborcm in s svojimi igralci priredil v Qo- rici več predstav. Svoj narod je ljubil» kakor ljubi dober otrok svojo mater. In zdaj ga ni več! Počivaj v miru, dragi Pepi! Sel si pred nami v večnost! Mi, Tvojj prijatelji. Tj ohranimo trajen spo- rriin in Ti kličemo: Na svidenie nad zvez- dami! Mladi gospej udovi. kakor tudi bra- toma, veleč. g. dekanu lolminskemu, Iv. Rcjcu. in gosp. Francu Rojcu v Sovod- njah naše najodkriteiše sožalje. ~ L. L. Dar. Namesto venca na krsto prija- teliu, sodniku dr. Jos. Rojcu, daruje L. Lukežič v Gcrici -0 L za ^Šolski Dom.« Smrtna kc?a. V Kredu je umrla, pre- videna s sv. zakramenti. 7-letna Marija Sok, inati preč. pc. župnika v Jagerščah, ^ntoii-L Sek. Dobri materi mir in pokoj, | L. župniku in vsem preostalim pa naše ! iskreno ^ožalje. ! Okrajna bolniška blagajna v Geriet naznanja, da bode začcnši s 1. aprilom t. I. uradne ure pri blagajni ob ° do 12 in od 3 d" 6. Ob sobotnh bodo uradne ure le od 9 do 2 pop. Izplacevanje 20 " „ poviška na krono se redno vrši v Gorici. Opozarjamo vse, ki niso še dvignili fejra noviška, naj to že store, »n naj ne odla^ajo tejya do zadnjega. ! »DrPma štirih revnih sten«. ki se je | imela uprizoriti v Nabrežini žc preteklo j nedelje, se bo zaradi nepričakovanih ovir uprizorila na Vclikonocni ponedeljck dne 5. aprila cb 4 pop. Med posameznimi de^ janji bo sviral doinači orkester. 5eja načelstva 5. L 5. za Goriško ba v četrtek po Veliki noči. dne 8. aprila ob 10. uri v prostorih „K. S. Z." Montova hiša. Ker je zborovanje važno v sedanjih razmerah. prosim, da se je vdeleže vsi odborniki. Ivan Rojec t. č. predsednik- Slovenske sole v Gorici. itaüjanski mi- nisterski predsednik Nitti je bi naložil go- riškernu mestu, naj odpre slovenske sole v Gorier. To je bil hud udarec za goriški magistrat, ki je bil sklenil in slovesno proglasil, da nikdar in pod nobenirn po- goje.n ne dopusti nobone slov- sole v Gorici in tudi zasebne sole ne. Pa ko se je bil zvil pod tern udarcem. je v svo- j jem starern sreu skienil, da kolikor mo- * goče oslabi to minis*ersko naredbo in ko- likor rnogoče prikrajsa goriške Siovence. In mesini magistrat je sklensl, da, če že mora biti. se pač odprejo v Gorici sloven- ske sole, totla samo dva prva razreda in sicer kakor paralelke na edni ;talijanski soli. V tretji razred naj bi potem slovenski otroci jstopiii v italijansko šcio. To je vne- bovpijWa krivica za goriške Siovence, ki so pred vojno imeli pet šo!sk;h domov poleg slovenske gimnazije, slovenskega mcškega in ženskega učiteljišča s priprav- nicami in obrtnimi šolami, kjer se je sku- paj šolalo 294b učencev in učenk. Povda- rjamo, — kar se godi v Gorici z nam. Sluvenci, to je krivica, katere ne bo niki j dar prebülel in prenesel goriški Slovenec- »Ah, kar pozabila sem. Martin, kako pa ic ime c:troku?K »Pankraeij se imenuje!« »Pojdi no, bedače, koga boš imel za norca? Pankraeij, to vendar ni nobeno krsčansko imc! Mene že ne boš potegnil, na 1. aprila že celo ne! Pcvej torej zares, kako j-;e imenuje otrok?« »Pankraeij. če ti rečem! — V mesecu maju bo fantič obhajal svoj gcd. In da bi tebc jezilo, zato scm mu dal to inie, zato ker si me hotela spcijati v april. Pa vpra- šaj gospoda župnika, če iie verjameš!« Šele po dolgem zatrjevanju mu je yerjela. »Zdaj pa moram nazaj v gostilno," pravi Martin ves žareč veselja. »tarn me še čaka družba, in treba je. da plačeni ra- čun. Otroka ti pustirn tukai, pri nas v gostilni je vse poino dima. Ko se ga boš nagledala. ncsi ga h Robidovim. k materi, tam mu bo še najboljše.« Pri tch besedah zdirjii iz hiše. P-a je trpelo še precej časa. predno se je vzdignila na pot. Praznih rok ni ho- tela priti k svakinji; zato naloži v kosa- rico par ducatov jajc, ma.sla. kakc tri fun- te. in nato šele se prcobleče v praznično cbleko. Potem obesi košarico za roko, prime za ov.oje, v katerih je tičal otrok in zdaj se odpravi Ivanka h Robidovim, da jim slovesno izroči malega princa. Domača služkinja je sama stala v ku- hinji in omivala posodo. ko ie vstopila Ivanka. »Za božjo voljo, kako sem se prestra- §ila!(f je zavpila siužkinja; »kaj pa prina- šate dobrega, gospa Ivanka?« »No, vašega princa. vendar, ki je takci skrivnostno prišel na svet«, se je smejala Ivanka. »On se je spreobrnil h krščanstvu in slisi na ime Pankraeij... Res krepkega, čvrstega fanta so dobili Robidovi!« »Zdaj pa se sama več ne spcznam« I pravi služkinja, »saj Robidovi vendar ni- rnajo nobenega fanta.« »Potem bo pač svakinja imela kake- ga fantka; jaz grem zdaj k nji v sobo, da ji vrnem otroka.« »Ja, za božjo voljo, kaj ste ncri ali ) blazni? Svakinje ne dobite v sobi, ona je šla na obisk k stari Oregorki.« »Beži. beži. mari mislis, da ne vem, da je danes 1. april?« Že je mislila iti po stopnicah navzgor, kar pride Rodida skozi vrata. Ivanka se hitro cbrne in mu reče slovesno: »Svak, tukai ti prinašam tvojega pobiča, ravnokar krščenega in sicer na ime sv. - Pankracija. ^oda za Pankracija bi ga ven- darie ne bil smel dati krstit....! Sicer pa | je čvrst, krepek fantek, in jaz ti moram Ie častitati k temu tvojemu princu!« »Mc-jemu fantku? Mojemu princu? Ti prihajaš malo prezgodaj, draga svaki- nja,« odgovori nato smeje se Robida, »ali nas misliš morebiti nazadnje še speljati v april ? .... Z našim fantkom se še ne mu- di. Ta bo že še nekaj tednov počakal.« »Svak, s term rečmi se ne n-orcuje! To bi bil vnebovpijoč greh!« Tako je je- zno odgovarjala Ivanka! »Badi vesel, da si dobil tako zdravega, in cvrstega fantka, pa Bogu se zahvali za to!« »Da, kaj pa je prav za prav s teboj? Kaj pa g:;voris, ali se ti morebiti mesa? Jaz vendar nimam še nobenega fantka!« »To pa gre že predaleč! Svak, tukaj imas svoiega otroka. Moj ni!« Komaj je izgevorila te besede. ko vsto- pi Robidova zena, svakinja. Ob njenem vstopu se Ivranka tako prestraši. da bi ji bil kmalu otrok padel iz rck. »Za božjo voljo!« zavpije Ivanka vsa iz sebe. »Kaj pa je to? Jaz že več same sebe ne poznam! Ajj je to mogoče, svaki- nja? Ti si na nogah? In ta Pankraeij ni tvoj?« )>Kaksen Pankraeij?« vpraša Rcbido- va žena začudeno. »Ah. ta lump, ta šaljivec. ah, jaz mo- ram znoreti!« »Kaj pa je, Ivanka? Cegav je ta otrok? Povej, govciri vendar«, so kričali vsi. Med tem hrupom se prikaže Gabrov iMartin z babico na vratih. »Ali ni tukaj merebiti kak tuj otrok?c vpraša Martin z glasnim smehom. »Moja žena. ta navihana in zviiačna žena me je poslala v april in mi je rekla, da ta otrok, ki sem mu bil pri krstu za botra, je vaš, in zdai sem šele zvedel, da je bilo vse zla- gano in da sem otroka poslal v nepravo hišo.« »Ti lump, ti srrdin, ti nepridiprav!« je vpila Ivanka. »Ce bi imela roke proste, vse lase bi ti izrila in oči bi ti izpraskala!« In pri ten besedah je ceptala z nogami in divjala, še vedno drLeč košaricc in otro- ka na rokah. »Tedaj pa, Martin, povej vendar, ce- gav je ta otrok, čcgav ie versdar ta Pan- kraeij?« vpraša Robida. »Ha. ha, ha! Kaj iinate tukaj kakšnega Pankracija?« se je sme.ial Martin. »Pctem pa nismo prišli prav, ha, ha. ha! Potem pa moramo iti šc naprej, ha. ha. ha! Jaz sem bil za botra nekcmu Martinu, in moja žena je na nezaslužen način prišla v bo- trstvo pri Škrlčevih, ha, ha, ha!« »Da, da.( je zatrjevala babica. »ta otrck je Škričev, in se imenuje Martin, in za botra mu je bil tukaj Oabrov Martin.« Ivanka se je penila od jeze in ni mo- gla nič druzega spraviti iz sebe kakor: »Jaz boni - jaz - jaz! ... 'H, ti.« Nato je pc-ložila otroka in košarico z jajci in nia- slom na t!a in nagloma zbežala iz hiše. ne da bi koga pogledala in pozdravila. Trajalo je več kakor četrt ure, da se je Martin nasmejal in povedal, kako je vse do tega prišlo. Njegova sestra, Robi- dova žena, ga je .ostro pokarala, ker je svojo ženo spravil v tako sramoto in ker se je norčeval s tako resnimi stvarmi, to- da Martin je bil že tako vcsel in korajžen. da kar ni mogel priti iz smeha.... Vsa ta zgcidba se je še isti večer raz- nesla po celi obeini in je vzbudila neiz- meren smeh. Pri Gabrovih pa je vse živ- ljenje popolnoma utihnilo. Ivanka ni zini- la več no'bene' besede ~ eden, dva, tri ted- ne, in če se ni še premislia. molči in se kti- ja §e danes. Pač smo pripravtjeni sprejeti dva sloven- ska razreda v Gorici v ednem naših šoi- šfciii domov, a to samo za letos, - ko smo Že sredi Šolskega leta, - da pridejo naši ¦troci Že vendar enkrat v šolo; a pri tem ¦e sme ostati in tudi ne bo ostalo; Kakö naj naš otrok v tretjem razredu stopi vse naenkrat v laško šolo, ko tega jezika ne razume in bi nikakor ne mogel slediti pouku v njemu tujem jeziku ? In tudi če bi ga umel, mi zahtevamo za se pravico d« vseh ra"?redov za vse učence in učenke vseh šol, in od te pravice in od tc zah- teve ne bomo odnehali nikdar in nikoh 1 Slovcnski stariši v mestu naj se vedno zvesto držijo naših navodil, ki jih bodo v tej zadevi prejemali v našem listu. Samolaški napis nad sodišči v Gorici. Pred par dnevi nas je presenetil nov napis na uhodu goriškega okrožnega in okraj- nega sodišča v GoricL Pod staro Avstrijo se je blestel na tern mestu trojezični na- pis, nemško italijansko-siovenski. Po po- lomu so prelepili nemščino, in ostali ste italijanščina in slovenščina. Sedaj pa so to tablo odstranili in jo nadomestili s sa- moitalijansko. V okrožju gorlškega okraj- nega sodišča živi večina Slovencev. Go- riško mesto je dvojezično, nad 10.00& Sio- vencev živi v njem. Pravično in neobhodno potrebno torej je, da so napisi nad javnimi uradi v mestu tudi slovenski. In sedaj pride ta pravična. demokratična, Iiberalna itd. italijanska oblast do tega, da nam ta dv©jezični napis nadoniesti s samoitalijan- skim. Mi smatramo ta čin okrožne sodnije kot izzivanje. kot udarec v obraz, na ka- terega nočemo in ne moremo molčati. Pro- testiramo odločno pioti temu najnovejšemu izbruhu italijanske pravičnosti in zahte- vamo. da se ta krivica takoj popravi ! Vprašamo gospoda vodi'elja okrožne sod- nije Cecheta, ki je odgovoren za to, kdo mu je naročil kaj takega? Ali%ni izdal 1. 1918 tržaški governatorat odloka' da ostane glede rabe jezika vse pri starem ! ? Kdaj jc bil ta odlok nadomeščen z diugim?Ko- likor mi vemo, velja ta odlok še vedno in g. Cechet je postopal protizakonito s tern, da je poprejšnji dvojezični napis na- domesti! s samoitalijanskim. On sam ; ker ne moremo si misliti, da bi se bila dobro znana anarhija razpasla že toliko, da bi se cele napisi nad okrožno sodnijo obnavljali brez vednosti odgovornega predstavitelja urada. Ako rr.islite, da s takimi postopanji dosežete sporazum in prijateljstvo med obema narodoma, se motite ! Mi nismo «kspanzijonisti — toda po glavi nam ne boste hodil i. Pričakujemo torej, dasedvo- jezični napis nemudoma obnovi ! Cenzura. Te dni se je razglasilo, da je cenzura odpravljena. Človek, ki živi v dr- žavi „svobode", se je ra/veselil tega glasu, pa v istem hipu se je čutil tudi prevara- nega. Jeli cenzura res odpravljena ? Ne, za nas ne. Ustavila se je pač predhodna aii preventivna cenzura, da ni več treba dati časopisa pred tiskom v cenzuro. Za to pa so nam naprtili tiskovno cen- zuro po staro avstrijskem načinu, samo da s to vcl'kansko razliko. da je bilo za tiskovne prestopke po avstrijskem tiskov- nem zakonu pristojno civilno kazensko sodišče, med tern ko nam'izredne razmere v zasedenem ozemlju ne naprtujejo na vrat le civilnega kazenskega sodišča (po rotnega. oziroma okrajnega), ampak tudi še vojaško kazensko sodišče, in sicer to poslednje za vse tako imenovane politične prestopke. Zdaj pa veš, pri čem da si, Političen prestopek je Italijanom vse, kar jim ni ljubo in prav, in naj bo potem še tako upravičeno in resnično vse, kar si napisal. Če veš, da stojita dve sodišči nad tabo, in ee razmisliš razmerje obeh na- rodnosti v deželi potem tudi lahko razu- meš, kaj to pomeni. Do zdaj so se morali pred tiskom vzeti iz stroja odstavki ali članki, ki so bili zaplenjeni po predhodni cenzuri. zdaj pa ti pade cenzura v tiskar- no, ko se list že- tiska ali dotiskuje (Če si prehiter), in zaplenjenih in uničenih je toliko izvodov lista, kolikor jill je bilo že tiskanih. V današnjem času pomeni to ob- •čutno izgubo. To je torej tista svoboda. sta odpravljena cenzura. Mi pravirno k temu : ta svoboJa je od vraga! Most med Gcrico in Ločnikom. Most pri Barki incd Gcrico in Locnikom se zgradi na novo. Tako poroča generalni ci- A^ini komisarijat v Trstu. Skupni strcški za zgraditev mostu so proračunjeni na okroglc en milijon in 400 tisoč lir. Vrtojbica, ta prosluli potck pri Gori- ci. ob katercm so se bili ljuti bcji, se bo regulirala. Ta regulacija je v zvezi z ob- novo rožnc dcline in njenih nasadov. To- zadcvni razgovori s posestniki. mejaši Vrtojbice. sc že vršijo. a ti pravijo, naj vso obnovo in regulacijo plača država sa- ma, ne da bi sami imeli pri tern kake žrtvc. Razno. Kako bo $ kruhom? — „Žalibog", je rekel ministerski predsednik Nitti v Rimu, „treba bo, zvišati ceno in zmanjšati mno- žino kruha od danes, da si zagotovimo kruh za jutri." To je presneto slabo veli- *fconočno voščilo! Poslancem v državi SHS so zvišaii dnevnice in sicer od 50 na 80 dinarjev, to je dnevnih 320 kron. Papirnice Vevče-Medvode v slovenskih rokah. — Največje in najvažnejše tovar- niško podjetje v SloYeniji so bile papir- nice Vevče, Goričane in Medvode. Do sedaj je bila lastnica teh tovaren — papirnic nemška družba Leykarn - Josephsthal; te dni pa je te tovarne prevzela nova družba za 15 milijonov kron. V upravnem svetu je 7 Jugoslovanov, 1 Ceh, 1 Amerikanec in 2 Nemca. Tovarne se bodo razširile takö, da se bo čez par mesecev moglo izdeio- vati 120 vagonov papirja več. Nova družba je podarila za ljubljansko univerzo 100 tisoč kron in takö pokazala svoj narodno- kulturni značaj. Covarna za zdravila. — Do sedaj so bili Siovenci navezani na zdravila, ki so se uvažala iz inozemstva. Vsled prometnih ležkoč in slabe vrednosti denarja je pri- hajal« č\m dalje manj potrebnih zdravil v Jugcslavijo, takö da so nekatera zdra- vila v lekarnah popolnoma .poŠla, druga pa dosegla neverjetno visoko ceno. Zdaj snujejo v Karlovcu slovenski in hrvatski zdravniki in lekarnarji veliko tovarno za izdelovanje zdravil in raznih kemikalij. Osnovna glavnica znaša 15 milijonov kron. Kako velika je država ShS ? — Ju- goslavija meri skupaj 270.000 km1 in šteje nad 13 milijonov prebivalcev. Nemška Avstrija meri le 70.000 km2, torej je štiri- krat manjša kakor Jugoslavia. MadŽarska bo merila 87.000 km2, torej trikrat manj kakor Jugoslavija. Italija je samo za 17.000 km2 večja od Jugoslavije. Naročnina listov v Jugosiaviji. Ker draginja vedno bolj raste in so se zelo po- dražile ne le vse življenske, ampak tudi vse tiskarske potrebščine, zato so bile uprave časopisov v Jugosiaviji prisiljene pcvišati časopisom naročnino. Slovenski dnevniki so povišali s 1. aprilom naročni- no za kraljestvo SHS mesečno za 15 K, za inozemstvo pa mesečno za 20 K. Posa- mezne številke v podrobni prodaji stane- jo 1 K. SI. aprilom se v Sloveniji povi- šajo tudi oglasom cene za 50 od sto. Tako stane zdaj »Slovenec« v Jugosiaviji 280 K na leto, v inozemstvo poslan 320 K. «Slovenski N'arcd« stane v Jugosiaviji 300 K, v inozemstvu pa 320 K. —_ Štjepan Radič, znani zarotnik proti troedinemu kraljestvu SHS in zagovor- nik republikanske ideje, ki je bil pred krat- kim izpuščen na svobodo», je bil te dni zo- pet zaprt, ker je snoval novo zaroto proti novi državi. Mirovna konferenca. Vsled dogovo- rov med ministerskimi predsedniki bopri- hodnji sestanek mednarodne mirovne konserence v San Remu, dne 21. aprila. Velika železniška r.esreča. — 26. marca se je zgodila pri Pontebi velika železriška nesreča. Tarn je bilo na postaji med dru- gimi osem tovomiških vozov, naloženih z blagom, ki so bili namenjeni v Videm. Pri premikanju vozov so te vozove naprej pognali s preveliko silo, tako, da so pri- leteli s stranskega tira v pravi železniški tir, in ker tarn svet že visi, so začeli vo- zovi drdrati sami navzdcl in z vedno ve- čjo in večjo naglico naprej proti Vidmu. Naproti pa je po istem tiru ravno isto uro prihajal osebni vlak, ki vozi iz Trsta na Dunaj. Skušali so pač telefonično obve- stiti bližnje postaje o nesreči, ki grozi, da bi odvrnili katastrofo, toda bilo je za- stonj. Dol in dol in vedno hitreje in hi- treje so drveli ti tovorniški vozovi, nas- proti prihiti osebni vlak iz Vidma in — tresk, zagrmelo je, in potem pokalo in (reskalo, vlaka sta trčila skupaj. To se je zgodilo rayno na mostii, pod katerim teče reka Pela, kakih 44 metrov globoko. Vsi vozovi osebnega vlada so se zdrobili ali razbili, nekaj vozov se je prevrnilo v reko, iz katere so zijali kosi razbitili va- gonov in mednjimi tudi raztrgana človeška trupla. Večina mrtvih — in teh je 16 — so bili egiptovski študentje, ki so bili na podu^nem potovanju v Berlin, težko ranje- nih pa je 30 oseb. Nekako čudezno se glasi, da sta pri tern slrahovitem trčenju ostala nepoškodovana vlakovodja in pa kurjač. Ta nesreča spominja na ono veliko železniško nesrečo lani med Nabrežino in Trstom, kjer je pa bilo veliko več človeških žrtev. Pesem o vstajenju. Pesem pojem danes, pesem o vstajenju, o vstajenju v naših sreih, o življenju, o življenju novem, našem pomlajenju! In z menoj pejo vsi bratje bistre Soče: Da! Vstajenja v naših sreih se nam hoče! Domovina moja, ki te vojne sila kruto razdejala je in razdvojila: Zate ta veiikonočna so voščUa Kakor mater te srčn.6 objemajoč kličem ti iz duše cele na vso moc: Velika noč. Velika noč! Ljudevit Zorzut. A. Debeljak. '"" ' L^ Iskarjol. *> Preredkih las, zeleno-siv v obraz: drhti mu glas, okö nemirno bega; z roko - krastačo ko Vam v desno sega, pretrese vsega vas mokroten mraz. Ljubezni svete žar si on lasti: če pa besedo vjame kje zaupno, domä v bilježko jih nanaša skupno, iz muhe zraste slon za Oblasti. Ubil bi brata, ne bi se kesal; na grudi pljuva, ki jih je sesal. Ce vsem se studi, gabi ~ je li čudež? nagnusni tvoj život ni božji hram, duhä je tebi skotil satan sam, Nest vor, ogavna si pcšast, o Judež! *) Iz knjige »Solnce in sence«. Važen odgouor. A- K. v Solkanu. Vprašate, ali bo tre- ba tistim, katerim je vojaška uprava (Genio) popravila ali na novo dozidala porušeno poslopje, kaj plačati. Na to vprašanje ne odgovarjamo samo Vam, ampak tudi mnogim drugim, ki so se v tern oziru obrnili de nas. Zakon o vojni odškodnini ne vsebuje nobene določbe glede plačila odškodnine v naravi, ampak govori samo o plačilu v gotovini. Fgavnotako r.e vsebuje nobene določbe, Ida tistim, katerim je vojna uprava poslopja postavila v prejšnji stan, ni treba delati prošnje za vojno odškod- nino. Iz tega sledi, da država ne bo mo- gla delati nobene razlike med takimi po- škodovanci, ki so si pustili postaviti po- slopja v prejšnji stan od voj. uprave in med onimi, ki si bodo popravljali ali zi- dali poslopja na lastne stroške, ampak, da bodo vsi dobili le tisto odskodnino, ki jo določa zakon, namreč znesek, ki odgo- varja vrednosti, katero je imelo dotično po- slopje pred vojno (po predvojnih cenah) s 300° 0 poviškom. Če je torej poslopje pred vojno bilo vredno 20.000 K in je bilo popolnoma porušeno, znaša odškod- nina 80.0QD lir (20.000 K -f- 3 X 20.000 K) Voj. uprava pa je za postavitev takega poslepja potrosila pri sedanjih cenah go- tovo najmanj 6 X 20.000 lir = 120.000 lir. Ffczlika od 40000 lir pojde torej oČividno na breme poškodovancev. Mi bi Vam od vsega srea Želeli, da ne bi bilo tako. Misli. AH pride ura nekoč, ko bo odprl srea topel pomladanski Iveter, ko si bodo ob- raz i enaki v veselju, ne v bridkosti, ko se bodo ljudje pozdravlfali s cvetjem oven- čani in z glorijo ljubezni. «Kako je tebi, brat moj. ki si mi bil brat v bolesti ?"... Morda jih bo še nekaj, vsaj nekaj, ki bodo dočakali tisto blagoslovljeno uro. 0 da bi bila med njimi tudi ti in jaz! Ivan Cankar. Velikega petka je bilo treba za vfeliko nedeljo ; smrti Boga samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu člo- veku veličastno vstajenje. Ivan Cankar. TEPENSKI KOLEPAR. A P R T L. 4. Nedelja, Vellka noč, Vstajenje Gosp. 5. ponedeljek, \?elik. poned., Vincencij F. 6. torek, Sikst, Celestin, 7. sreda, Herman, Eberhard, 8. četrtek, Albert, Dionizij, 9. petek, Marija Kleofa, Demeter, 10. sobota, Ezekijel, Mehtilda. Na novo odprta mlzarska obrt TOPLIKflR 2 REBER, v Crničah izdeluje spalnice, pohišlvo in stavbena dela. Cena po dogovoru. Opozarja se slavne odjemalce, da j» zaloga in zastopstvo FILATI IN TESSÜTI V ULICI TEATRO 12 otvorUa delavnico za Izdefq- vanjc no^avlc, in druglh ple- tenln s stroji. :::::: Sprejema vsakovrstna naročila te stroke. : Peter Gruden : Gorica - Piazza Grande 6 - Gariea. Priporoča svojo zalogo najboljših vin in me- šanega blaga. Postrežba točna in solidna. Po okolici tudi na dom. Naznanjam slav. občinstvu, da sem svojo t T g O V i n O premestil iz I. oal v pritličje islotam. Obenem naznanjam, da se mi je posrečilo, nakupiti veliko množino vsakovrstnega tudi Čmega blaga še po zmernih cenah tako, da zamorem svojim cenj. odjemalcem ugodno po- streči. Delo izvršujem točno, ker imam zadostno š*ev. kroj. pomočnikov. Pro- sim, naj si vsakdo ogleda cene v izložbi. Priporočam se udani Ar\dreJ Mavrlč kroj. mojster, Piazza Grande 22 (Travnik 22). Knjigarna Rat. Tisk. društva GORICA Montova hiša, Zaloga na drobno in na debelo pisarniških in šolskih potrebščin. slovenske leposlovne knjige, slovnice, Slovarji i. t. d. :-: :-: :-: >: :-: Cigaretni papir „Abadie", "Excelsior", Union" i. t. d. :-: :-'. :-: :-: :-: Svalčice za cigarete. :-: :-: :-: :-: Slike z okvirji in brez okvirjev. Rožni venci, svetinje. i. t. d. :-: :-: :-: ZDRflVMIK :-: v Ajdovščini D.r LOKAR ordinira vsak dan od 9-12. :: BRIVNICA :: Ludvik Coter, Gorica, Piazza Grande 17. — se priporoča slavnemu občinstvu. — Globoko potrti haznanjamo, v imenu vseh ostalih sorod- nikov,.vseh znancev in prijateljev, da je dne 24. t. m. umrl po daljši in mučni bolezni, vdan v voljo božjo, previden s sv. zakramenti v starosti 39 let, v tržaški mestni bolnišnici naš blagi soprog ozir. oče in brat dr. Josip Rojec okrajni sodnik v Kopru. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v soboto, 27. t. m. ob 10 iz mrtvašnice na pokopališče k Sv. Ani v začasni grob. KÖPER - SOVODNJE - TOLMIN 27. marca 1920. Mici roj. AMF, soproga. Marija Kojec, mati. Vera, hčerka. Ivan Rojec, in Franc, brata, Marija Pojavnik, sestra. ^9] 1ä^J-«%5 zdr&v krepak mlade- m/ lcllll nič bi se rad učil ka- tercgakoli rokodelstva. Ponudbe na upravo „GoriŠke Stražea. NA PROP A J JE 19 sesecev star, temnosiv bik, izvrsten za pleme. Na ogled pri Petru Manišič, Sv. Mihael ob Lijaku pri Gorici 68. Dva spretna, jzujena krojaška pomočnika za boljša dela sprejme FELIKS CURK, kroj. mojster Vipava. n E. RIESSNER :: (prej Pavlin E.) ftagfci fllica 10 GoriCR Wunsha nllca 10 s-8 nasproti „BELEMU ZAJCU". :-: Velika zaloga ntrtvaških rakev, nagrobnih vencev, tra- kov, umefnih cvetlic; posebnih vencev za aeveste, cvetlic za cerkve, palm, vencev Z4 novomašnike in poroke, mrivaskih oblek ihL; papirja in drugih pctrebščin za okra- Senje rakev, zlatih črk voščenih sveč itd. Cene brez konkurence. VABILO ^ VESELICO katero prircdi DHflin/usični odsck v pRWiani ki se bode vršiln aa velikonočni pondeljek 5. aprila 1920 ˇ Sokolskem domu v Prvacini, ob 3. pop. VSPORRD: Igra v 5. dejanjih s pctjem zz :: Revček Andrejček. :: :: * PO IGRI PROSTA ZABAVA. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR „Kmečke batike" rcgistrovane zadruge z omej. zav. v Gorici ki se ima vršiti v pondeljek 17. maja 1920 ob 14. uri v Oorici, Piazza De Amicis 12 1., s sledečim sporedom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zad- sjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrdilo računskih za- iJjiKkov za Icto 1918, 1919. 4. Volitev Äacelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bilo navzoče oadostno število elanov, se vrši oBčni zbor 1 uro pozneje z istim dnevnim redom, ne giede na število navzočih članov in znesek i dčležev, ki so zastopani. Gorica, dne 26. marca 1920. NAČELSTVO. ZOBOZDRAVNIŠK! ÄTELJE - - PAVEL NETZBANPT SPREJEM* OD S—12 IN OP 2-5 V siORKI, VIA DÄNTE ST. 12. -----------------------------------------------------__----0 :: Trgovina s čevlji :: JPosipa Cociancig ustanovljena Jeta 1873. Corso Verdi 25 (v lastni hiši) nmEBanja slav. obölastvu da se je taložila s čevlji za možke, ien- ske \a otroke za sedanji čas Kupi se dobro ohranjen pisaini stro/. ^^^^ Ponudbe na naše upravništvo. II^ nHM«i<«i I» vinski spirit prve Ha prodaj jb vrste, žganj9-tro- pinovec, rum in konjak. GORICA, VIA ASCOLI 31. Nova krojačnica Hndrej Mavrič NA TRAVNIKU 22. Kdor želi imeti dobro napravljene obleke, naj se obrne do krojača ANDREJA MAV- RIČ v Gorici na Travniku 22. Istotam dobi tudi raznovrstno sukno, hlačevine, vso podlago itd. po zmernih cenah. Trgovioa / galanten*jo in igraeami G. CULOT ml. Gorica, Via Rasfello št. Z. Specialitete: Razne žoge, original angležke, Scindali In potrebščine za tunste. Gorisko titijsto Uo naznanja, da se bo razdeljevala jnodra galica naročnikom prihodnji teden. Dan, se bo prijavljencem še posebej naznanil. Sprejmein takoj trgovsko :: učenko :: Naslov: Josip Valenčic, Trnovo na Krasu. Avtorizovani tehnični zobozdravnik HDOiP KQLL 6oriD9, Korso V. E III. it. II. I. nadstropje. naznanja svojim cenj. klijenlom, da od današnjega dne dalje je njpgor zoboz- dravniški ateljc ob ned^ijah zaprf. ANDREJ GOLJA Gorica TRAVNIK 21 Gorica Zaloga vsakovrstnih lesenih izdelKov, k«- kor: škafov, orn, stolic, sit, reset in dru^e j suhe robe. — Velika izbera kcšev in kuhinjskih potrebJč n. Drasöek Fanny, Gorica Via Rastello št. 1 trgovina s kolonijalnim in mešan m blagom na drobno in na deh<'lo. Dubra nmka b^la in koruzna, fižoi. Jfčnien itd. IJJago s»t>že. Priporoča se za obilen obisk. — Postrežba «fobra. - - Cene zmerue. SREBRNE KRONE IN PENAR ^v plačujem po najvišjih cenah : : : Jakob Šuligoj, : ¦ urar in tigovec ' Gorica, Gosposka ulica 19. Podružnica Ljnblj. Kred. Banke v Gorici Corso Verdi „Trgovski Dona/* Ofcrgstuje vlole na knjižice po 3 ' > °o, na daljšo odpoved vezane vloge po do^ovoru. ISipfBjp In prodaja vsakovrstoega tujej^a denarja. Nakaxila v Ju&oslavijo in inozemstvo po dneviiem kurzu. Cevljarska zadruga v Mirnu :-: :-: pri Gorici s-: :-: je začefa zopet izilelovats vsakovrstno obuvaio. V zalogi ima že dovi^ij cevljev, da lahko postreže Daročilom —^ na malo in veliko.-----------== Ceniki se pošUjajo ?. na zahteve Tsakomur. Naročila iavrsyjemo takoj. Pošilja se po povzetju. Zsdruga je otvoritä dne 22. t. m. prodajafno v Sorisi v hisi centralne posojilnice ulica Corso Verdi St. 32 kjer bode proüajala Čevlje la^tnega izdelka. razne čevljarske pohebščine, čevijarsko orodje in kožc. V Trstn se bodo od 29. t. tn. dalje prodajali zauružni čeviji v njcni stari protiajalni ulica dei Rettori St. 1. V Vipavi prodaja zadružne čevije trgovina Anton Belts-am. Kot edino domače industrijsko podjetje te stroke, se zadruga priporoča cenjenemu obeinstvu, ter /agotavija za dobro postrežbo. Prodasta se 2 harmonijct v | najboljšem stariu. Več pove IVÄfi KA6IN nlica Sv. Antona 24. Gorica. BEDNAKIK priporoči» svojo KNJIGOVEZNICO Via Croce 6 (nasproti „Šoiskega Doma"). Veletržca z vinom BRHTH siBUJH gorica Via S. Antonio 4 in na Kornu st. 8 (prej Kau ;ič) prodajata na debeio növadna : vipavska, istrska, briska, dalmatinska, furlanska in italijanska vina ; fina vina in äainpanjce v butiijkah, marSalo ; razr|OvrstsJQ lik^ri^, kakor : Fernet Branca, Gogoac ; razrta žganja (tudi r|a drobno), Vermouth in spirit. ZOBOZDRAVNSŠKI ÄTELJE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen xobotehnik ulica 24 Majglo (prej uJJca Tre R&) štev. 9 (v bližini kapucinske eerkve) ordinirata od 8'/, do 6 are -:- ob nedeljah od 9 do 1 are. Brezbolestno izdiranje in plombiranje zobov. -----Umetni zobje po najnovejši teh.aiki. _ ---------S99--------- Dr. Bacar izvrr^je ravnotam svojo »plosno zdravnisko prakso.