Japodi.
(m-prefiks).
K. Oštir.
Okrajšave: A = K. Oštir Alarodica (Razpr. znanstv. dr. za
humanist, vede I). BA = Beiträge zur alarodischen Sprachv^issen-
schaft I. DAN = Danuvius-Asamus-Naissus (Arhiv za arban. star.,
jezik i etnol. II). IP = lUyro-Pelasgica (Arh. arb. II). IT = Illyro-
Thrakisches (Arh. arb. I). M = Voridg. Metallnamen in Alteuropa
(Arh. arb. IV). PE = K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I).
SA = Sumerski izvor abacističnih številčnih imen (Čas XVI). T =
Kleinasiat. Termilai „die Wölfischen" (Razpr. V—VI). VA = Veneti
in Anti (Etnolog II). VZ(f) = Voridg. (= alarod.) Zahlwörter auf
dem Balkan (Fortsetzung) (Arh. arb. II—III).
Jezikovno razločujejo na jadranskem obrežju sledeče
plasti: a) Paleoevropejci, ki so autohtoni in sorodni z
Etrusko-Reti, Liguro-Pikti, Ibero-Baski, Predgrki^ Staroprednjeazijati
(Kari, Lyki, Predhetiti, Kavkazci, Elami, Sumeri, Mitani) ter s Hamiti
izvzemši Samite, b) Doseljeni centralnoidg. (kjer sovpadata R
in^"vj5:Schrijnen MSLP XXIII 60 sq.) IIyri,i Veneti^ in Mesapi^.
c) Satamidg. Albanci in kentumidg. Itali; slednjič v južni Italiji
Grki iz Grčije in Gali ter Slovani na vzhodnjem Jadranu.
§ 1. läpodes Ίάποδβς, läpydes, Ίάπνδίς med Istrijo in reko Uno
so Ilyri, pomešani z Gali; deblo *j'äpu/od- nahajamo tudi v Italiji in
sicer v *Iäpudiskom > lapuzkum numen na iguvinskih tablah ter v
Apuli (al) ob gori Garganus v jugovzhodnji Italiji. Začetni j- v *ya-
pulod- > Apuli je izginil: bodisi črez grški *ΆποΙυ6- v južnoitalski
Graecia Magna, če je tu še prehajal j- v h-, bodisi verjetneje črez
etruški *Apulod- — v etruščini odpada začetni /-, n. pr. lat. luno >
etruški uni etc. —, in sicer na poti iz jugovzhodnje Italije črez etruško
^ Kjer se je autohtona plast ohranila le v doseljenih Indo-
germanih, jo označujem s pred-, torej Predilyri etc.; dosedaj sem
predidg. plast na vzhodnjem Jadranu imenoval Ilyre, centralnoidg.
pa T rake.
88 K. Oštir:
Kampanjo v Rim. Prehod d > I \ *jäpulod- > Apuli je ali lat. (dia-
lektični?) kakor v dacruma > lacrima, ali pa že predilyromesapski
kakor n. pr. Αάοιμος» Λύαιμος etc., o čemer iz drugih paleo-
evropskih dialektov obširno v M 13 ter IT 110, kjer navajam tudi
predilyrotraske vzglede.
§ 2. Tudi prehod j- > O v *Jäpu/od- > Apuli je morebiti že pred-
mesapski, h čemur iz paleoevropščine predkymr. iach w {kk < κ <» k)
predgršk. ακος etc. M 12, T 197 cf., torej ni izključena sorodnost med
*(j')Spu/od- v lapuzkum in Apuli ter *[(j)ä]poid- v Poediculi — Πεν-
κίτιοι v apulijskem gričevju (Le Murgie) južno od reke Aufidus.
K izpadu začetnega vokala ä- v *(j)äpulod- > *poid- pr. predmesapo-
ilyr. Άπενέαται oo Πενίοται, Άλονψοί <x> Lopsi, Avendone » Ούένόων,
v kolikor a- ni ff-prefiks M 9.
K u/o oo oi v *j'äpo/ud- > lapuzkum Apuli <x> Poediculi cf.: pred-
ilyromesap. Calucones (< *cal-uca :: *cal-anca „burrone") v Alpah oo
Καλοικΐνοι v Ilyriji; Μονήτιον oo Μοεντ-ΐνοι (če ne *Μονετ-) v Ilyr.; Ovalov
CO ΟΙνεύς — poleg *a/oun- (kakor Caloucianus pri Salonae =o Καλοικΐνοι?)
v Una! A 305 — v Ilyr.; morebiti semkaj tudi u « u/ v ilyr. Muccurum
CO Μονίκονρον. Običajnejši je o/u ^ oi v predtraščini: Λουδίας, oo
Λοιδίας etc. Kretschmer Einleit. 226 f.; v predfryg. Μντας oo
Μοίτας ter u oo f ν predmesapoilyr. Dasumius oo Dasimius, ν predtrašč.
Όδρυοίται x> 'Οδριζΐται etc. in ν predgršč. Τν/ινδαρ- Α 299 sq. Nejasno
je, imamo Ii opraviti z u :: o χ> ülü :: ö/ö ali z ü :: Ö <χ> W :: ο'; na
vsak način pa sloni alb. ö > e in ü > ü na slični predalbanski alter-
naciji. K o oo oz v predgrščini Τροζάν oo Τροιζάν, v liguro-ret. Στύνοι
00 Stoeni in k u oo f, o/o oo oz cf. T 201, 227, kjer se obravnava tudi
ligur. u oo z T 229. Slično palatalizacijo nahajamo v predilyr. Ö oo #:
Λαορσοί oo Daversi, Jovw-? oo Tri-dente, Scordus oo Σκερδά; k O » oi : e
pr. tudi ä ^ ai : e v predilyromesap, Μαζαίοι oo Μαιζαίοι, Platorius oo
Pl(a)etonus etc. poleg Brattia oo Brettia, kar se nikakor ne da ločiti
od maloazijat.-etrušk. a ^ ai : e v c/απ oo denar, -at- oo -ae/- : ->/τ- etc.
Herbig Kleinasiat.-etrusk. Namengleich. 30.
§ 3. a) Ce obstoja vez med *(j)äpgd- v lapo/udes, lapuzkum,
Apuli in *[(j)ä]poid- v Poediculi — ki jih stavijo k ilyr. Ποίδικον ob
izlivu Murice v Muro na meji med Norikom in Panonijo —, se da
morebiti s precejšnjo verjetnostjo dognati tudi prvotni pomen debla
*(jä)pg(i)d-. Radi naziva Πενκέτιοι za rimsko Poediculi, h čemur Nissen
Ital. Landesk. 1 540 cf., ni nemogoča domneva, da je *poid- v Poedi-
culi = gršk. πενκη „pin maritime" v Πενκέτιοι. S tem *poid- ,,πεύκη"
je z oi <x> a identično ligur. *pad- v padi „Kiefern" — Plin. 3, 122
Japodi. 89
„. . . quoniam circum fontem (sc. Padi) arbor multa sit picea,
quales Gallice vocentur padi. . —; izraz „Gallice" označuje le „v
jezikih Galije", kjer pa se je poleg galščine govorilo na jugu tudi
iberoakvitanski in ligurski.
K o/00 α v Poediculi ,,Πίνχέτιοι" oo padi „Kiefern" cf. deloma
oi 00 Č/u v Poediculi :: lapoludes etc. zgoraj § 2, deloma o/u «> ä v
liguropredvenet. Βόόιγχος co {b <χ> p) Padus „Po" (sorodno z etrušk. pute
„Quelle, Fluß" > lat. puteus etc. ΒΑ § 147), ligur. Meticoni =o Meticanio
(odtod predrom. končnica -öiän-!), predilyromesap. Βροτίας χ Brattia
(: Brettia) poleg ölü oo | po § 2 v Brutiii w Βρέττιοι, Scordus oo Σχιρ-
δά etc. ΒΑ § 3716. Upoštevati je treba tudi ülo <χ> au «> ä, če je radi
Apülia izhajati iz *(jä)paud- poleg *(jä)pod--au prehaja v ü v latin-
ščini v pralatinski nezačetnem, torej nenaglašenem zlogu! —;
k temu cf. predilyromesap. Splono <x> Σπλαννον ter Ταυλύντωι co Ταλάν-
τιοι, Βαϋοτα oo Basta etc., ligur. Pa(u)lo in Nema(u)s- T 229 ter slednjič
alb <xi au : ä v βύριον ,,οΐκημα" Hesych. oo βανρία ,,οίκία" ν predmesap.
CO βαρις id. Hesych. in etrušk. ufle oo aufle oo afle BA § 3716.
b) K predmesap.-ligur. *poid- oo *pad- ,,πεύκη" spada z izpadom
ä^-vokala v deblu *p3^d- — Š' se javlja kot: ä v lapudes :: ö v Japo-
des :: au v *(J)äpaud- > Apülia :: oi v Poediculi :: α v padi; k ä > O
v *püd- > *pd- cf. predgršk. οϊ-Ουπος, οί-Οπώτη, predilyromesap. Λ(ύ)ρονπ-
Ινοί > Arpi Arpinum — *pd- > asimilirano *bd- v predgršk. /--plu-
ralu (cf. etrušk. clen-ar „filii") βδ-αρ-οί ,,δρύες, δένδρα" Hesych. ter na-
dalje morebiti z bd > d (kakor οίβδη > αίδη, *οαμβ-δ- > οάνδαλον poleg
αάμβαλον, οαμβΰκη :: *οαμβ·δ- > αανδύκη) wf-prefigirano VA 56 sq. ΐ-δη
„foret, bois de construction pour navires"; vrh griča "Ιδη pri Troji
je poraščen s „picea" PW Realencycl. s. v. Fichte 2268. Z d co dh,
o čemer obširno M 44 cf., primerjaj predgršk. <ρ&είρ „Frucht einer
Fichtenart" iz *bdh-r--k adjektivnemu -r- cf. M 2 — poleg *bd-
v βδ-αρ-οί.
§ 4. a) Poleg ■^Kjßjpfi'd- > ''pd- > "bd- v § 3 b cf. z ohra-
njenim začetnim *ja- *jäbd- v predgršk. "Αβδηρα > "Αβδηρα s h- > O
iz j-. K pomenu pr. kult heroja Ίίρακλης Πευκεύς v južnotraških
Άβδηρα oziroma preneseno v "Αβδηρα na pyrenejskem poluotoku
Gruppe Griech. Mytholog. u. Religionsg. 718 c k 217? in Roscher
Lexik, s. v. Peukeus; -r- v "Αβδηρα "Αβδαρα je pluralni formant kakor
zgoraj § 3 b v βδ-αρ-οί oziroma se vsaj ponavlja v predgršk. krajevnih
imenih Φάλαρα Φάληρον, "Αΰθΐ]ρα etc. Α u t r a η Introduct. 456.
b) Mesto  z  -r-formantom  praoblike  ^Bpfä^Jd-är > *jabdär- >
Αβδηρα — ä :: e je ali gršk. dial. ä > e, ki reflektira maloazijat.-etrušk.
90 K. Oštir:
aooe Herbig Kleinasiat.-etrusk. Namengl. 30, ali pa je že predgršk.
izvora — je podaljšano *jabd- „abietineae" z -/- v predslov. *jabdla >
jedla^ „ίλ&τη, abies, Tanne" z /a- > je- na slovanskih tleh ter s slov.
bd > d kakor v έβδομος > sedbim etc. Seveda se da izvajati slov.
/edla tudi iz *jebdlä s poznanim mediteranskim ä =ο g, h čemur pri-
merjaj poleg predslov. Danapris, Danastris :: D'bnepr-, Eh>nestr- etc.
predvsem etrušk. dan :: denar, maloazijat. atli :: etli ter predilyro-
mesap. Ž 00 I v Δάλμιον :: Δελμίνιον, Brattia :: Brettia, Lausaba :: Leu-
saba, Spalato :: *Spelt- > *Splet- > Split, Σκάρδον :: Σκερδά, Παρϋ-ΐνοι ::
ΙΙερ&εηναται, ν kolikor ni e = a iz α v nenaglašeni poziciji oziroma
e > a n. pr. pred r v Anderva > Andaruani.
Praoblika *j'ebdl- se opira predvsem na predbalt. *jebdl-je > *edle
v stprus. addle, lit. egle, let. egle „Tanne", če je izpal j- v staven i
zvezi za konsonantom v prabaltščini pred g in če je bdi istotako
že v prabaltščini v dl prešel, za kar pa ni dokazov. Sicer pa je pred-
baltoslov. *edl- napram '^a/ebd-l- razložljivo tudi že iz predbalto-
slovanščine ne le glede J- > O — kakor zgoraj § 1—2 lapuzkum ::
Apuli in spodaj % 6 aß predlat. abies etc. —, ampak tudi glede bd > d,
h čemur zgoraj § 3 b βδαροί :: ϊ-δη etc. cf. K -Z-sufiksu v *Jabd-l- ::
*lj]e[bjd-l- cf. predlat. viola, insula napram predgršk. tov, νΤιΟος ter
-Z- v predgršk. rastlinskih imenih: μεβπίλη, φάαηλος „faba", βε-ντ-λ-ον
(: ζ δ 00 ό Μ 33 in öi- Μ 5 k predlat. beta), predlat. *leir-l- > lilium ::
)^ίριον, αμυγδαλή, πτελεα ( > *τπ-ελ- >) πελεα „orme (kot „arbre aimant
un sol aqueux" k etrušk. ;?«Ze „Quelle, Fluß" BA § 147)" etc. K
*a''(b)d-a''l- „abietineae" morebiti predalb. dεlεήε „Wacholder" z alb.
a^ > 0 \n eventuelno z alb. bd > d kakor pt > t. Kračina ale v Άβδηρα
edla Apülia napram dolžini ä v läpodes Apuli bazira na mediter. ä^'yo
C = zlogovna meja) :: a^'p^p (cf. Äpulus :: Appulia) VZ 266, Herbig
Kleinasiat.-etrusk. Namengl. 31; a'p je kompromis iz ä^p in a^pp-, lat.
Apulia morebiti le radi lat. a^pp^ > a^p^.
§ 5. a) Kakor se je prvotno ob gori Garganus locirano ime
Apuli iz *(j)apod- „πεύκη"' razširilo na celo Apulijo oziroma na Mesa-
pijo in Japygijo — Messapia Appulia; lapygia autem est, quae nunc
Apulia appellatur PW Realencycl. s. v. lapyges 729 —, ravnotako se
je najbrže tudi naziv predmesapoilyr. naroda Ίάπνγες Ίήπυγες (υ = u)
^ lat. ebulus „Holunder" radi dozdevnega postanka iz krvi
palih vojščakov Schräder Reallex.^ s. v. Holunder z e oo α k
predgr. &β-αντ-ες ,,νεκροί" {O <» I Ύ 197) ά-λίβ-αντ-ες id.; k *l[i]b- ,,νεκρός"
s predtrašk. b x> m v Β/Μενόΐς IT 103 tudi dak. ό'-λμ-α id.
Japodi. 91
raztegnil ne le na kalabrijski poluotok od mesta Tarentum do kraja
Brundisium, ampak na celo jugovzhodnjo Italijo od mesta Metapontum,
da celo od kraja Thurii oziroma Κρότο)ν, do gore Garganus. Ίΰπνγ-,
ohranjeno tudi v ίαπυξ „severozahodnji veter iz Kalabrije", vežejo
z ΙαπνΙοδ- etc., tako da se glasi koren *jäp- in da je -od- oziroma
-ug- le sufiksalna podaljšava; k -%-formantu cf. predgršk. Φαρνγαι,
morebiti ^Ορτυγία etc.
H korenu *Jäp- „abietineae" v Ίάπ-ο/υδ-ες, Ίάπ-νγ-ες etc. § 1—4 cf.
ζ a 00 a — kakor etrušk. afle oo ufle etc. ΒΑ § 3716 — predvsem pred-
gal. (to je ligur. v Galiji oziroma, če gal., tedaj s p > kelt. k" > gal.
;d § 6b«) ιουπικέλλοναον ,,αρκεν&ος"; -ik-ell- kakor v ligur. (a)rav-iceli
„pitydia e pinastris" :: etrušk./?at<-en/2a radi pinijskih gozdov v
okolici in s pomenskim prehodom „abietineae > juniperus" kakov v
predslov. =^S77ie/o/i.7-^- „Tanne, Fichte > Wacholder" Miklosich s.v.
Simpleks *jüp(p)- ali slično tiči morebiti v *alpinorom. > veltl. gup
gup, tess. žiip, gip, gub, vkrallis. žup, spengad. gok „Alpenrose", če je
v gengad. gop, puschl. gob, veltl. gub(a) „Wacholder" REW 4596
ohranjen prvotni pomen; k */ü'/o- :: *fup'p-^ cf. zgoraj § 4 b in k ligur.
-US- v ίονπικ-έλλ-ονο-ον cf. ligur. Nerusi, Varusa etc. Müllenhoff
Deutsche Altertumsk. III 188. Semkaj z aspiracijo M 44 tudi predgršk.
*juph- < ύφέαρ ,,τό ιπιφνόμενον ταις π εν καις και ελάταις'^" Hesych.
s. ν. ίιψαίαρ.
b) Naziv prvotno pač kalabrijskih Ίάπνγεζ po *jäp- „abietineae"
se da podkrepiti še s sledečimi okolnostmi:
β) Kalabrija je bila v starem veku gozdnata RW Realencycl.
s. v. Calabria 1325 in pečke njenih p in i j so uživale veliki sloves
Nissen Ital. Landesk. II 863.
β) Ime kalabrijskih Sal(l)entini se težko loči od predlat. saltus
„gebirgiger, waldiger Landstrich" (I oo f M 41) brut. Sila „ein
Waldland", sti-va „Wald" etc. VA 58 s. v. Vasal(a)etus.
γ) Slednjič spada ime severnokalabrijskih Με-6θάπιοι k predlat.
sap(p)inus „Art Tanne oder Fichte" etc., o čemer obširneje spodaj
§ 6 sq. cf., kjer se v § 10 obravnava tudi me-prefiks. ,,Μεβααπία" se
je s časoma raztegnila na celo jugovzhodnjo Italijo, kjer prebivajo
1 Iz *j'upp- črez *junp- > *jun'p- > lat. Wacholder" z
Ijudskoetymoloskim ü; o čemer obširno VZ 323 cf.
^ Slično predslov. brnela „Mistel" (i co a M 41) omela, predlit.
ämalas k predjugoslov. *[b]mol-ik- „pinus peuce" (/oor) Fichte":
k Z 00 /- η. pr. λέβινϋ-ος :: έρέβιν&ος cf. T 182.
92 K. Oštir:
Sal(l)enimi, Messapii, Calabri, Peucetii = Poediculi, Daunii^ in Apuli;
vrh tega so Μίοααπία deloma istovetili z Japygijo — αν)·ίχ?)ς (sc. ob
mesto Metapontum) ό' ίΟτιν ή ΊαΓτνγία' ταντην 6t -/.αϊ Mtoaa:tiav καλοϋΟι
οι "Ελληνίς ... — PW Realencycl. s. ν. lapyges 728.
§ 6. ΜΐΟΟαπία stavijo k Μίταβον Μίταπύντιον, obmejnim mestom
med Lukanijo in Japygijo. Predno obravnavamo ί co ss v Με-ΰύαπ- oo
Με-ταπ- ter *ta''blp- „abietineae", o čemer spodaj § 7 b cf., par be-
sedi o b <x> p v Μέταβον oo βίεταπόντιον ter o -nt- v Μεταπόντιον:
a)«) Alternacija media oo tenuis b <^ p — bodisi da bazira na
b 'x> B > p oziroma na p ■> b 'Χ' p, bodisi da bip le substituira fortirani
B oziroma lenirani p — je glavni znak predidg. jezikov v Evropi in
Prednji Aziji; tukaj navajam le par vzgledov iz predmesapoilyrščine,
v kolikor nimamo opraviti z dialektičnim oziroma hronološkim ali
drugače pogojnim p > b oziroma b > p etc.,: Brundisium :: Βρεντέΰιον.
— Γαλάβριοι :: Calabri. — Adria :: Άτρία. — Dasus :: Tastus. —
Bandusia :: Βαντία. — Δανλάντιον :: Taulantii. — Bolov :: Ποίον. —
Decadaron :: Δεκάτερα. — Enedi :: Veneti. — Budua :: Butua? —
Medeon :: Μετεων. — daran&oa :: Tarentum. — Teuda :: Teuta. —
Ζέντα :: Senta. — Dazas :: Das(s)ius. — Μαιζαίοι :: Maeseius. — Pa-
zinates :: Pasini. — iberorom. *balsa „Pfütze" :: predilyr. Pelso lacus.
— Δηαιδιάτου :: Desitiates. — (liguro-ret.) Genauni :: Cenauni.
β) Pod tem vidikom ne preseneča paleoevrop. yä'b- „abietineae"
poleg *Jä''p- v Ίάποδες etc. § 1—5, ki ga nahajamo v sub § 3 b, 4 a
obravnavanem *jab[o]d- > "Αβδηρα etc., če bd ne iz pd. Nadalje spada
semkaj: s pluralnim -a V- ter s staroevrop. / <a O (j > ' >övnena-
g las enem zlogu!) T 197 predlat. *ab-a''r- > abi-et- „Tanne" — k
r CO O cf. pirum :: ä-πιον etc. M 8 —; predgršk. aß-i-v ,,ελάτην, πεύκην",
predskyt.'^(ϊ-ί-κ-?/ ,,Ύλαία"; predgal. ^6n-oia „Schwarzwald" iz
*ab-[ujn- radi predgršk. *[a]b-un- > βύνη ,,πεύκη"; liguroiber. Eb-usus
„Iviza, glavni otok balearskih, po πίτνς imenovanih Πιτνοϋααι"
poleg "Εβναος, "Εβεαος etc. PW Realencycl. s. v. Ebusus in z izpadom
^ Tudi *daun- spominja na poznogršk. δαύ-νη „Lorbeer", ki spada
z δ oo 6Λ k predgršk. δάφ-νη poleg (n x> r M 21) *duw-ar- (k α oo u cf.
etrušk. afle oo ufle) > ^ναρεία Hesych. (d χ· I M 13) λά<ρ-νη (bh oo d,
/I oo r M 33, 21) predlat. laurus — predgršk. δαύ-χνα zahteva praobliko
*6a''b-(k)n-, čigar k je izpal kakor v etrušk. -cn- > -η-, ali pa radi
jt 00 ' M 6 —, tako da so tudi Daunii prišli do svojega imena po
rastlini lovor, ki raste v Italiji predvsem v obobalskih nižinah,
kamor se sme uvrstiti Daunijo.
Japodi. 93
nenaglašenega e- (iz a- prejšnjih oblik radi iber. α m e BA § 3716)
Βεϋΰος, Βνΰϋός.
γ) Z "Εβΐΰος je glasoslovno radi ό =c όΛ M 44 identično predgršk.
"Εφεοος, če spominja ženski spol mesta ή "Εφεοος na feminina
imena drevja {ή ψηγόζ etc.) in če je Σάμορ-να ,,'ΕφεΟος" = Σμύρ-να id.
(s predgršk. -na T 209) sorodno s predslov. *(s)smalelir-k- > smolelhrk-
„Fichte, Tanne, Wacholder, Zeder" Miklosich s. v. smerk'b. Tudi
Amorges ,,'Έφεαος" PW Realencycl. s. v. Ephesos 2787 morebiti iz
*Άμοργ- < *'Αμοργ- (Λ- < s- napram σ- < ss- < s- [*Άμορ-γ- komaj
iz dobe pred s- > h- in Σάμορ-να iz dobe po s- > h-J, kakor tudi v
Έλλοί :: Σελλοί) iz *samgr-g- {g'x> k) predslov. smelolbr-k-, to radi
paleoevrop.-maloazijat. menjavanja media oo tenuis. Istotako nahajamo
morebiti s- in h- v Hesych. Σαμονία = Σαμορινία ,,'Έφεοος" (k r > Ο cf.
M 8 in T 184) napram *Αίμον- v Haemonion id. PW Realencycl. 1. c;
k α 00 az cf. maloazijat. Βαβα oo Βαιβαι etc. ΒΑ § 3716, T 210,
Poleg tega glej k *(j')eb(h)- „abietineae" > "Εφεοος še dejstvo,
da je najslavnejši boginji mesta "ί^φεσος, namreč "Αρτεμις Έφεΰία,
posvečena cipresa, ki ima slično kakor „abietineae" iglasto listje
— h čemur tudi spodaj § 6hß prvotni pomen „abietineae" besede
χν-πάριθ6ος cf. —, če tudi spominja έφ- v "Εφεύος radi čebele na
efeških novcih (čebela je sveta žival efeške Artemis) z bh » b
M 44 na predgršk. plural *[e]b^r „cebele" v Βρίααι „Nymphen, die
den Aristaios die Bienenzucht gelehrt haben sollen" ter ζ e oo α in
b CO ρ na predlat. apis „cebela" VA 55, 64. Morebiti se da izluščiti
tudi iz ΣΌμ7] radi Μεταηοντίς = Σνμη, ki iz *me + tap- „abietineae"
§ 7 ha, *(s)süm- (ü ό ä kakor etrušk. ufle :: afle) *(s)sam- v prvotnem
pomenu „abietineae" ter tako dalje za "Εφεοος = Σάμορνα *(J)ebh- ::
*(s)sam- v pomenu „abietineae, cupressus". Sicer pa je najverjetneje,
da je Amorges „"Εφεθος" z u <x> a identično s predslov. *(a)mar- „abie-
tineae" v shr. omor-a „Fichte" (r oo / M 6, T 182 n. p. ερέβινϋ-ος :: λέβιν&ος)
jugoslov. mol-ik- spodaj § 7 by.
h) a) Z izpadom začetnega (j)&- v *[(j)a]b-ar (r-plural kakor
etrušk. clen-ar „sinovi") cf. paleoevrop. *bar-u^ „(Wald von) abietineae"
v pragerm. *baru-, praslov. bori,, gršk. βαρύ-ες ,,όένδρα" Hesych. S fe-
^ Z α 00 o cf. alpin, in subalpin. *bora (r co r > rr) *borra „legno
rotondo, pedale" REW 1214, Battisti Studi di stor. e lingu. 41 n. pr.
livinallung. borešk „bosco di conifere". Semkaj tudi predskyt. Βοροϋ-
ακ-οι „Volk in Sarmatien neben den Abikoi, Bewohner der Hy-
1 a i a , .    PW Realencycl. s. v. Boruskoi.
94
K. Oštir:
mininim -t(i)- je podaljšano predlat. *aba'^[r]-aH- > abiet- „Tanne" ter
'*b[a]ru-tt- iz *baru v južnoital. Bruttii (u « e) Βοίττιοι — začetni
korena ''(jj&'b- „abietineae" se še javlja v 'Άβρνοτον {b » p) Aprustani
„kraj v deželi Brutijcev" iz *[j]ab-[a]r-u-st- z lokalnim -st- kakor
v predilyr. Pirustae, Βάχονοτα, Παρνονοτα etc. —, ki so prebivali v
gorovju Sila (:: predlat. sU-va „gozd"), poraščenim z drevjem „picea";
o brutijski smoli poroča [Dionys. XX 15]: „πα6Φν ώι· ιομίν ήμεϊς
ί'νωδΐΟτάτην τι y.ai γλνχντάτην την καλον,ιύνην Βρεττίαν πίτταν
PW Realencycl. s. ν. Bruttii 910.
Morebiti bazira tudi nepopolna glosa Βρεττία· μέλαινα . . .
Hesych. na temni barvi iglastih gozdov kakor n. pr. češ. černy
les „Nadelholz". Radi črnega bora, ki pokriva na mnogih mestih
otok Brač, nadalje semkaj Brettia (e « a) Brattia na Jadranu. Slednjič
tiči *br-a^t(t)- ( > Brattia :: Brettia, Βρέττιοι :: Bruttii : Brittii; k u « /
cf. A 299 in T 201) „abietineae" oziroma z b «> p *pr-a't(t)- id. more-
biti tudi v britan. Βρετ(τ)ανοί, Brittani :: Πρετ(τ)αν-, kymr. Prydyn
„Picti" = ir. Cruithin iz *k'-rt- < *pr(ile)t(t)- s kelt. substitucijo k" < p
(kakor planta > stir. cland, kymr. plant etc.) A 294 radi p > ph > h
ter morebitno naslonitvijo na *k''rt- „Gestalt", če so veliki gozdovi
antične Britanije Forbiger Handb. 111 271 dovoljni dokaz za to ety-
mologijo in če bazira morebiti tudi Pic-t-i v Caledonia silva (pr. tudi
z lokalnim -st- podaljšano britansko narodno ime Boresti : alpin.
■bora p. 93i) istotako na paleoevrop. *pik- „abietineae > pix", h čemur
§ 6 by cf.
β) Najbrže semkaj tudi predrom. *br-en 'lici yf Lärche" v Alpah,
izvedeno z etruško-ret. -ua-končnico § 10 b s. v. μααχάλη iz z -en- po-
daljšanega *br-en- (b <x> p) ligur. Pren-icus mons (kakor n. pr. etrušk.
ara&-en-), ter predalb. *brad- > breo- „Tanne" s femininim -d- (: pred-
gršk. aεμi-δ-aL·ς :: predlat. simila etc.), ki je radi d < t«> τ > t(t)
identičen s -tt- v *bra^tt-. Isti, vendar aspirirani M 44 -th- > semit. s
substitucijo -p- nahajamo v predsemit. *buräp-u „cupressus" — LXX
tudi: „:τεύ-Λη. :τίτνς, "(ρχενθος". Hi. „abies" — (> aram. > gršk.
βρύ&ν); predsemit. *buräpu se ponavlja z b ^ p in uooav predgršk.
κυ-.-τβρίσσος, predlat. cu-pressus s *ko/u- „fructus, bacca" kakor pred-
gršk. χύ-αμος „*bacca lupi" T 219, χό-μαρον „arbouse", 'ύ-χν-λος „gland
comestible du chene" etc. spodaj § 10 b s. v. μύρτος; k -Zs-formantu
drevesnih imen cf. M 2. S χν:τΰριθ6ος primerjajo tudi predsemit.
*ku-pr- „Nadelholz" — cf. asyr. > hebr. ggfer Gen. 6, 14 — > „*Pech"
> „Erdpech, Asphalt" v asyr. kupru; iz *ku-pr- „fructus abietinearum
> pix > tus" morebiti tudi etrušk. ^a-kaphr- > *acarr- (z etrušk. ph >
Japodi. 95
f > h) > lat. acerra „Weihrauchkästchen" z etrušk. u > 3 v nenagla-
šenem zlogu.
?') Z -J-formantom cf. k *(j)ä''B- (b = bi p) „abietineae" *j^Bulod-
v ΊάττνΙοδις ter z β)^"^ > O predskyt. *bud- „abietineae" v Βονδίνοι, o
katerih poroča Herodot IV 109, da φ &ειροτραγέουοι „žive od sa-
deža φ&άρ «Frucht einer Fichtenart»". Ζ -n-formantom je podalj-
šano *(j)a'b-un- v predgal. Abnoba „Schwarzwald = *Nadelwald" <
*ab[u]n- napram *[a]bun- v predgršk. βύνη ,,πίύκη" Hesych. Ζ -i-k-
kakor predlat. lar-ix etc. cf. *(j)ab-i-k- „abietineae" ν predskyt. Άβ-ικ-ή
,,'Γλαία" — iz *ab-i- v predgršk. üß-i-v „ίλάτην, Ύεύκην" —; α- je
odpal ν predgerm.-predkelt. *bik- „pix" > stnord. bik, stir. bi — če
ne iz lat. pix\ — ter z ό oo p v staroevrop. *pik- „pix" > lat. pix, lit.
pikis, gršk. ctiaoa < *pikja, stcslov. pbkh.
c) Menjavanje i oo ss v βίεταπόΐ'τιον :: Μεαοάπιοι je ali substi-
tucija j&-glasu s t oziroma ss, ali pa najbrže alternacija t(t) : t(t)h
(< τ(Η) < θ 00 & > s :: s > s's >) st : ts, h čemur poleg materijala
v M 19 še predilyromesap. Δεν^ελΐμαι :: Denseletae; Ααορ&ώ :: Jaόρoιoι·,
Δαοααρητιοι :: Σεΰαρη&ιοι (k d cc t co ih ν predilyr. kakor n. pr. Darda-
nia :: *Joρτavva :: Αορ&άνναι cf. Jo ki Eberts Reallex. s. v. Illyrier 48)
Kretschmer Einleit. 265, ki razlaga th : ss iz idg. ä; predtrašk.
Μεταμβριανοί :: ΒΙεοαμβριανοί; predlat. Hheik- > *fecatum fjcus :: pred-
gršk. οΰκον etc. ΒΑ § 400 sqq. Pri oblikah na grškem teritoriju je
upoštevati tudi tš > dial. o(o) oziroma τ(τ) n. pr. οΰκον : τνκον, kar
pa mislim, da ne velja za Με-ταπόντιον : βίε-ααάπιοι, če ίΜε-αααπ- ::
Με-ταπ- k predlat. sapfpJTnus „Art Tanne oder Fichte" :: predlat.
tibulus „pinaster", o čemer spodaj § 7.
d) Formant -nt- v Μέταβον > Metapontum > βίεταπόντιον pred-
stavlja po mojem mnenju lokalno končnico, ki je sestavljena iz etrušk.
adjektiv- > lokalnega -n(nj- n. pr. Ravenna ter iz etrušk. lokativnega
-t(h)- n. pr. špure^^i „in urbe", municlet „in habitaculo", u&nia& „in
arca", avaiM „in cella", clH „in cella", Nepe :: Nepete etc.; krajevno
ime v lokalu je tako pogost pojav, da mi za to ni treba navajati
. vzgledov. Ravnotako Τάρα-ντ- „(ob reki) Tara > Tarent", Kretsch-
mer Glotta XIV 88 ff. suponira *„zum Fluß Tara gehörend"; pred-
ilyr. Malu-nt-um *„(na) gori (: predalb. mat)"; Σί^α > Sipo-nt-um (če
Σίπα ne iz *Σί^α[η] radi Verzo : Verzan, genet. Verzantos\); predgršk.
Σάμι-νϋ^-ος „(na) višavi" :: οάμος ,,^ψος", Kretschmer 1. c. 105 *„auf
oder an einer Höhe gelegen"; Σνράκο-ντ- *„(am) Σνρβκώ-Sumpi'' (: ζ
etrušk. -αχ iz Συρα „Tochter des Archias, Gründers von Syrakus");
Sal(l)u-nt-um *„(in) saltu". Sicer pa nahajamo tudi v predilyr. le -t-
96 K. Oštir:
v lokalnem (ali vsaj v adjektivnem!) pomenu — n. pr. lader > lokal.
*Iader-t? > ladert-inus, poznolat. fl. Naren-t-o, Όροντίον :: Naron; Ab-
sor-t-ium :: "Αψωρος, Curicum „urbs" :: Curic-t-a *„urbs > insula"
kakor Arba „urbs, insula" —, ki se zlije s krajevnim -n(n)- {Παρίίννα,
"Αρβανον, Nedinum : ethn. Neditae etc.) ν krajevni -nt-.
§ 7. K analizi Μΐ-ταβον^ :: Μΐ-Οΰ&πιοι^ (Messäpus^) — kar se po-
navadi izvaja iz idg. *me-tldh- „medius" + *äp- „aqua" — in k pr-
votnemu pomenu korena *tlssŠ^B (s = plb) „abietineae" cf.:
a) Thebüe Lucanae = Μέ-ταβον [Ca t o HRR 70, fr. 68] Steph.
Byz. s. v. Θήβη (. . . όγόόη Ιταλίας . . .), Gruppe Griech. Mythol. u.
Religionsg. 3683, če je to ime ljudskega izvora, a ne preneseno iz
Grčije. K t <x> th v Μέ-ταβον :: Thebae cf.: predmesapoilyr. Tarentum
:: daran&oa, Scirtari :: Σκιρ&αία, Butua :: Βον&όη, Gentius :: Γένθ-ιος,
Βοντρωτός :: Βου9ρωτός. Ditus :: di&ehaihi, Dalmatae : dalma^oa. Fe-
tale :: ΠεΜλα, Titurisa :: Τι&όρα, Teuta :: Τεν&ίς etc. Jokl Eberts
Reallex. s. v. Illyrier 48, Krähe Alt. balkanillyr. geogr. Namen 85.
Κ ä 00 e v Μέ-ταβον : Me-ssäpus :: Θήβη cf. zgoraj § 2. Pr. še tudi
morebiti a (: ai) :: i v predmesapoilyr. Dassaretae :: Δαιΰιτιαται (ä oo
ai kakor Μα(ι)ζαΐοι, Dera(e)mistae) :: Desitiates. Težje je najti paralele
k prefiksu me- v Μέ-ταβον : Με-ΰϋάπιοι :: Thebae. Pr. vsaj deloma
predmesapoilyr. Mandetrium :: Andetrium; *Me-tubarris (Metubarbis)
„Sumpfgegend in Pannonien" :: {rr < /? oo ,-) Σνβαρις „Quelle in
Achaia", τύβαρις „Sumpfeppich"; morebiti Μέ-τουλον „auf zwei Gipf-
eln gelegener Ort" :: (/ :: l > //) Τοϋλλον ^mons" VZ 287? Nadalje
cf. predtrašk. *ma''- v: Magaris :: Egerica :: -ger-; Μέ-τιζος :: -διζος;
Μέ-δεκα :: Δεκε-; Μό-καραος :: Carsium -καρΰις; mi-dne „vicus" :: -όινα
(/ oo ü IT 81) predgal. -düno- etc. IT 129. Κ m-prefiksu ν drugih paleo-
evropskih in staroprednjeazijatskih jezikih cf. spodaj § 10 a—b, kjer
se tudi omenja mfO^^-prefiks pri drevesnih imenih: Μέ-ταβον :: Με-οοά-
πιοι bazira namreč na *me-tab/p- :: *me-ssäp- „abietineae" v predlat.
^ Prvotno kalabrijski Me-ssäpi so se morebiti imenovali tudi
*A-täbi, če izhaja veter Calaber atäbulus iz narodnega imena *Ata-
bu(lu)s (kakor grški Ιαπνξ < Ίαπυξ); o tem vetru poje Horat. [Sat. I
5, 78] Nissen I 389:
incipit ex illo montes Appulia notos
ostentare mihi, quos torret atabulus.
Vokal α- ν atäbulus je ali prefiks α-, o čemer cf. obširno M 9,
ali pa spada h korenu in je v Thebae :: Μέ-ταβον Me-ssäpus odpal
kakor zgoraj § 2.
Japodi. 97
tibulus „pinaster" :: (fw a kakor v Sila : silva :: saltus etc. M 41)
sap(p)lnus. Morebiti spada semkaj tudi slov. Kronovo :: *Mo-kronovo
(> Mokronog) iz TpreaWyr. *Kran(n)ava :: *Ma-kran(n)ava, če k ligur.
Cranav-is „Cranves, dep. Haute-Savoie", predgršk. κράννα „Quelle"
(an'/i =0 ä'n) predalb. kron- id.
b) K pomenu „abietineae" korena */aß- :: *ts&B- v Mi-ταβον Mt-
ταπύντιον :: Μΐ-οοάπιοι Me-ssäpus cf.:
ß) Κ *tS^B- „abietineae" cf. predlat. tibulus — Plin. 16, 39: Pi-
naster. . . Easdem arbores alio nomine esse per oram Italiae quas
tibulos vocant plerique arbitrantur —, ki po mojem mnenju ni so-
rodno s predlat. tifata „iliceta"; tifata najhitreje s < oo s M 19 (n. pr.
predarm. thuz :: predgršk. οϋκον etc.) in ei κ a T 202 (kakor *theik-
> *fecatum flcus :: οοκον) k predlat. *saf- > süber „Korkeiche" (: her-
ber, t-a-saf-t „Ballotaeiche"), rom. *sober (tudi *sr6er? REW 8357?) z
ülö iz ö ali elau. Vokal f v tibulus — k -l- cf. predlat. viola, insula ::
predgršk. tov, νηαος etc. — iz f ali ei se čredi z S kakor n. pr. Sila :
Silva :: saltus, etrušk. Titienses ab Tatio etc. M 41; vmesna stopnja
med a in f je e, tako da je ä :: f rezultat menjavanja & : e, o čemer
v predmesapoilyr. zgoraj § 2, 4 b cf., in e :: I, h čemur pr. iz pred-
mesapoilyr.: Denda :: Dindari (: Dando?); Separi :: Σιπάρονντον (: Sa-
pua?); Σετουΐα :: Situa (: Σατίων?)', Βρέττιοι :: Brittii (: Brattia poleg
Bruttii); βρένδον ,,έ'λαφον" :: Brindia (: Hesysch. [s. v. *(α)ρανις] .ρανις
,,έ'λαφος" = *βράνις ζ nd > η kakor predalb. brin-?; cf. tudi u v
Brundisium) etc. Krabe Alt. balkanillyr. geogr. Namen s. v. Radi f oo
.a in ί 00 SS, h čemur obširno M 19 ter zgoraj § 6 c cf., stavim k
predlat. tibulus „pinaster" iz *tiB- „abietineae" še sledeče *(s)sip- id.
< *(t)säp < * si sap- z *ä'yD :: *ap^p in kontaminacijo -ap-:
β) aa) Predgršk. Σαπνα-ΐλάτων „gora v pokrajini Argolis": -ελάτων
je lokalni kolektiv k ελάτη „sapin" kakor δαφνών „Lorbeergebüsch"
k δάφνη etc., -να- ν *Σαπ-υα- kakor "Αμφρ-νο-ος (: *άμφρ- „Kermeseiche"
Τ 198) etc. je predgršk. lokalni formant -utš-; -ελάτων je torej grška
prestava predgršk. *Σαπ-υα- s gršk. a- iz ss- napram ss- < s- :: s-
V sledečem:
ββ) Predlat. sap(p)Tnus „Art Tanne oder Fichte" in predgal. =
ligur. Sapaudia > Sabaudia > Savoj'a, Savoie, ki je izvedeno s predgal.-
ligur. p <a p > pp (cf. Bononia, -bona :: Bonna, predkelt. mello- „coUis"
:: ligur. Blustie-melus mons etc. VZ 266) iz predrom. *sapp- ( > frc,
prov. sap ,, Tanne") poleg predkelt. *sap- > *sak''- (s substitucijo p
črez k", ker je kelt. p prešel v A A 294) > *sap- v korn. sib-uit „abies",
kymr. syb-wydd „Föhre". Formant -aud- v Sap-aud-ia (kakor v pred-
98 K. Oštir.
gal. Bagaudae etc. Holder I 283?) je pač identičen z -aud- :: -o/ud-
V *Iäpaud- > Apulia (poleg Appulia kakor *ssap(p)-\) :: läpu/odes etc.
zgoraj § 1 sq.
Semkaj z Ž =ο e tudi *(s)sep- „abietineae > pix > unguentum"
v Seplasia „forum Capuae, in quo plurimi unguentarii erant", če
se je tukaj prvotno prodajalo kadilo ali maža iz smole; vsaj izraz
fraus Seplasiae izvira od tod, da so mešali s smolo drevesa picea —
in sicer z belimi zrni, ki se nahajajo v smoli — kadilo PW Realencycl.
s. v. Fichte 2268. Beseda Sepl-asia iz *sep-l-, h čigar -Z- zgoraj § 7 ba
tibulus cf., kakor spodnjeital. krajevna imena Canusium, Genusium,
Venusia, Bandusia, Brundisium etc.; k lokalnemu -as- pr. še Trom-
betti Arh. arb. III 97. Slednjič iz *ssapsn-, ki je podaljšano z genetiv.
> adjektiv. > femininim -n- T 209 iz *(s)sap[&'']s- — cf. zgoraj Σαπνο-
oziroma feminini formant -s(s)- kakor zgoraj § 6 aj- v "Εφεοος —,
tudi *ssasnä v predslov. sosna „abies, Fichte, Föhre" ter v predgršk.
*i.aaaOva „pix" > Ιΰάναν „loavtov, ρητίνην" Hesych., h čigar z- T 247 cf.
Ker prehaja v grščini psn v phn, je izpad p pred sn že paleoevropski.
Ohranjen je ps morebiti v predgršk. *säps- „abietineae > pix" >
> *ή ψ- {ή- se istoveti s členico ή\) > ή φάγδας'^ > οάγόας „das in
Asien aus picea gewonnene, sehr weiße Harz > είδος μύρου He-
sych." — kakor zgoraj Seplasia „*pix > unguentum" —"; h- iz s-
napram (s <» 5 > ) ss- > σ- v Σαπνο-ελάτων, če *ή·ψ- ne brže iz *jäp-[ii']s-
zgoraj § 1 sq. obravnavanega *(j)ä'B- „abietineae". Isti z-prefiks kakor
v ί-οάναν nahajamo tudi v bašk. i-zai „sapin, pin", če ni ta beseda
romanskega izvora in če iz *i-zah/b- sh<f<ph<x>p{y predlat.
sap(p)inus etc.) oziroma s Ip] p črez b(> 0) <» p kakor bašk. alper
00 auher, pullum > ollo.
γ) S prehodom labialna eksplosiva :: labialni nosnih IT 103, t. j.
plb 00 m, cf. k ^ssä'^p- „abietineae" paleoevrop. *ss(Š^)m- id. v predslov.
*smalelir-k---k- kakor v predlat. lari-x, pi-x :: predskyt. Άβι-κ-ή etc.;
a : e : i kakor v Brattia :: Brettia :: Brittii etc. § 3 a — > smo/e/brk-
„Fichte, Tanne, Wacholder, Zeder" poleg *ss(a)mor- v Σάμορ-ra =
Σμίρ-να ,^Ε<ρεοος"· zgoraj § 6a/' ζ istim pluralnim -r- kakor zgoraj
§ 6 afi *[(j)a]b-ar-u „(Nadel)wald". Amorges, Morges ,,'Έφεοος" iz
*(')Αμοργης s h- iz s- praoblike *samor-g- (napram ss- v *ssa*m- >
Σάμορναϊ) zgoraj § 6 aj', če ne verjetneje iz *amor-g- radi predslov.
*amar- > shr. omora „Fichte", ki iz plur. *(j)ä''B-ar- ( > staroevrop.
1 -gd- iz -kt- kakor maloazijat. Κτι- :: -γδι- Sund wall ENL 117
in k predarm. kathn „Milch" etc, Β A § 492..
_ Japodi. 99
*bam „(Nadel)wald" § 6 b α) kakor *ssž'm- „abietineae" iz *sä''B- id.
Sufiks -g- v (A)morges — kamor tudi spodnjeital. Μόργητες — napram
•k- v *smbr-k- radi media «> tenuis 'kakor v Γαλάβριοι :: Calabri etc.
S) Z „abietineae > pix" slednjič predbaltoslov. *sm-al-ä „pix"
( > slov. smoZa „Pech, Harz", lit. smala „Teer"), čigar -Z- kakor zgoraj
§ 7 b« v tibulus. Med s in m v *ss[ä'']m- izpali a'^-vokal je najbrže
še ohranjen v predgršk. Σύμη, če k *ssž"'m- „abietineae" kakor Με-
ταπ-οντ-ίς = Σύμη k predlat. tib-ul-us „pinaster". K *tsa'm- > *ssa'm-
morebiti tudi alpin, sing. *(t)sum- „abietineae" :: plur. *(t)sim-[ä^Jr-
id. v *(t)sün-dr-a {nd < md\) „pinus mugo, pinus montana", *tsimr-u
„cembro" Battisti Studi di stor. lingu. 42. K ä :: u :: f v Σάμορ-να
:: Σύμη, *(t)sum-dr- > *(t)sundra :: *tsimr-u cf. Brattia :: Bruttii:: Brittii
ter etrušk. afle :: ufle poleg predgršk. Τννόαρ- :: Τινόαρ- etc. VZ 270
sqq.; (t)s iz s's < s co s, h čemur M 7 cf. Nejasno mi je slat. cozym-
brium (< *κο-ζύμβριον?) > ags. cursumbor „Weihrauch"; komaj iz
*ku-(t)sum''r- s Zs 00 ζ kakor οικύα :: ζακυν&ίόες, ko- kakor κν-πάριΰοος
:: *buräpu § 6 bi3 in z „abietineae > pix > tus". -dr- v *(t)sun-dr-a
kakor v predgerm. -dr- n. pr. stvn. affol-tr-a „Apfelbaum" etc. IT 129.
§ 8. Prvotni pomen „abietineae" v Θήβη = Mi-ταβον : Με-ταπόντιον
(A-täbulus) :: Με-οοάπιοι, Me-ssäpus bazira poleg *Za*ß- :: *(s)sä^B-
„abietineae" v § 7 b še na sledečem:
a) V okolici bojotskih Θηβαι raste „picea" PW Realencycl. s. v.
Fichte 2268.
b) Με-τα:τοντίς, prejšnje ime kar. otoka Σνμη, najbrže iz *taB- oo
*ssam- „abietineae" radi Poseidonovega kulta Gruppe Griech. My-
thol. u. Religionsg. 258; Poseidonu posvečeno drevo je ελάτη etc., o
čemer sub c cf.
c) Na Balkanu je več gora z imenom Με-αβάπιον: tako v Bo-
jotiji, na Euboji in v Pajoniji — poleg tega cf. s p co b Μέ-αααβα
„mesto v Kariji", Με-οοαπεαι „kraj v Lakoniji", Με-οοαπία = Βοιωτία,
Με-οοάπιοι v Lokridi, 3Ιέ-ταπα „kraj v Aitoliji", Με-τάπιοι v Elidi,
Με-ταπ-οντ-ίς = Σνμη in slednjič na Kreti potok Με-οοάπιος iz *ssap-
„abietineae" kakor borh id. > rus. potok Borovenka; ravnotako mo-
rebiti tudi reka Bradanus pri Metapontu k predalb. *brad- > breo-
„Tanne" ter bityn. 'Ελάτας „reka" iz ελάτη —, ki jih je najlažje izva-
jati iz *me-tlss&p- „abietineae"; Μέ-οβαπος je tudi ime Poseidonu (?)
in dvema njegovima sinovoma (Bojočan, Etruščan) Gruppe Griech.
Mytholog. u. Religionsg. Index. 1820 s. v. Messapos in na bojot. gori
Με-οοάπιον leži eno izmed najznamenitejših svetišč Poseidona
1. C. 68. Po mojem mnenju se da *Νε-οοαπ(ι)ος = Ποΰειόών razlagati
100 κ. Oštir.
iz dejstva, da *ssap- pomeni „abietineae" in da so „abietineae" —
predvsem ελάτη — posvečene Poseidonu, h čemur cf.:
«) Ελάτης „priimek Poseidona v Atenah" iz ελάτη „sapin".
β) fελaτίη po ελάτη, ki je sveto drevo Poseidona, boga
Elateje Gruppe Griech, Mytholog. u. Religionsg. 748. Tudi πίτνς
je posvečena Poseidonu Murr Pflanzenw. i. d. griech. Mythol. 116,
Gruppe 1. C Sachregister s. v. Fichte.
γ) Slednjič pr. še Poseidonov priimek 'Λβφάλ(ε)ίος, če iz άα<ραλής
„ferme" + *a-sph-al- „abietineae" < *ss[i'']ph- s A po M 44, h čemur
pr. 'άΰψαλ-τ-ος „*abietineae > *pix > bitume, asphalte".
§ 9. a) V §§ 1—5 rekonstruirano *(j)ä''B- > „abietineae" je
sorodno s *Za*B- :: *(t)sä''B/m- id. § 6—8; vmesna stopnja je id.
Interdental & v ■yZ&ä'^B- „abietineae" prehaja v nenaglašeni, zato leni-
rani stopnji v /, iz česar z / > y > ' T 197 *(J)ä''B- id. (torej t <x> O
kakor v tabula [bh « b] 'άβαξ etc. 1. c. 199 sq.), za naglasom v θ > r
> t(t) :: th, pred naglasom pa v s :: s > s*s > st, ts. K dental:: s-glas
:: likvida cf. M 18:
predarm. thuz „ficus" < *thug(h)- :: predgršk. ανκον :: mingr. lugi.
predslov. *t(j)udjb :: *stjudjb :: ljudb „populus >publicus >alienus".
predslov. tyky = predrom. *tücc- = predtrašk. τοντάϋτρα (1. *τονκα-
ϋτρα) :: predgršk. ζακ-ννϋ-ίδ-ες :: predgršk. κο-λοκ-ύνϋ-η s κα- „fructus"
§ 10 b s. v. μύρτος.
predtrašk. κτίϋται „. . . οϊ χωρίς γυναικών ζφοιν" :: predgršk. κεατερ
,,νεανίας" :: etrušk. a-cale „lunius" {k oo kh) predslov. cholst'b „caelebs".
predarm. kathn „mleko", predgršk. redupl. {γάλα)-κτ- :: predlat.
caseus :: predgršk. γάλα{-κτ-), predlat. colostra etc.
■\/&ob(h) „albus" > predslov. topol- „populus a 1 b a = lat. albarus"
:: άθφό-δελος''- „albucus" :: άλφύς :: άφύ<ο „etre ou devenir blanc".
Κ dental« likvida pri y&B „abietineae" cf. M 13 ter predvsem
Θήβη = Μέ-ταβον = {i/Š oo u) Ά-λύβας id., tako da imamo tudi pri
*me-ssa^p- alternacijo t :: ss :: Iv: Μέ-ταβον = Με-ταπόντιον = Θήβη id. ::
Με-ΰΰάπιοι :: Ά-λύβας „Μέ-ταβον".
b) Κ *lä'B- „abietineae" cf. pluralni *lep(e)r- v bašk. *lepher- >
leher „pin" > ler {> otok Αήρων) — \s. ρχ ph > A cf. bašk, alper :: auher
^ K *asp- „albus" tudi predslov, *as- (< *ips-) > a/os- „Silber-
pappel, Zitterpappel, Espe", predstvn. Espe", predbalt. *apsäle
id.; s *-kar- „niger" — cf. predgršk. α-καρον ,,τυφλόν" — je sestav-
ljeno predslov. oso-kor- „Schwarzpappel".
Japodi. 101
ter etrušk. pcoph > f > (h) n. pr. capat- :: ca<plfat- > cahat- BA § 224 —;
brez aspiracije M 44 pr. predgršk. *Uxq- „abietineae" v Αέπρων, kjer je
pokopal 'ΐίρακλης Πενκενς ,,παρα πεύκης δένδρφ" Buneja Roscher
Lex. s. v. Peukeus 2174, nadalje v otoku Λεπρϊα pri "Εφεαος (< *(J)ebh-
„abietineae" § 6 ay) ter v 'Α-λόπη ,,'Εφεΰος" (k ί :: O v 'Α-λύπτι ::
"Εφ-εαος cf. M 12, T 197) in 'Α-λνβας ,,Μέ-ταβον" brez pluralnega -r-.
c) Na podlagi alternacije b <x> δ > w — cf. Βάκχος :: 'Ί-[/]ακχος',
lyk. kupa „Grabhöhle" {[p oo pph > ff] predrom. *cuff- „*Höhle >
hocken, schlafen" REW 2351?) :: kuw- „einschließen"; lyk. i-sba-zi
,,αορός" ·.: kar. αουα ,,τάφος"; maloazijat. Αοπενόος :: Εοτ/εδ-ιιυς; lyk.
epü- :: predgršk. αυτός; predtrašk. -όαπα :: -dava; predgršk, d-εΰπΐφ- ::
*ϋ·εΰ/- > ϋ-εός; etrušk. lep- :: lev-; predrom. *lappar- : ligur. λεβηρίς ::
iber, laur-ex etc, M 33, T 190 — cf. „abietineae" z #-prefiksom
v *e-lew- > predarm. elevin „Zeder", predslov. elov-bčb „Wacholder"
(e 00 α kakor etrušk. denar :: dan etc. Herbig Kleinasiat.-etrusk.
Namengl. 30) *e-lazu- v *m-e-law-ij- (k w- cf. VA 56) > maloazijat.
reka "Ελαιος Byleum ,,Έλάτας < ελάτη <sapin»" (e-oo α-; cf. tudi
a- v a-iabulus :: α-αφ-αλ-τος :: 'Α-λύβας, Ά-λόπη etc. Μ 9) *α-Ιθτυ- (ζ
ä CO ο kakor καϋαλ-βάς κααωρίς, κράννα :: *κρονν- > κρονναι etc. Τ 189j
cf. tudi Ά-λόπη § 9 b) ν Άλω[/]-εύς „Poseidonov sin" ί> 'Αλωάδαι
„velikani < „*veliki kakor smreka" — pri Homerju je ελάτη . . .
ούρανομήκης —, zato se imenuje njihova sestra ^Ελάτη. S femininim
-t- je podaljšano *(w-)e-lau-t- > predgršk, έλάτη'^ {/ελατίη § 8 c/3)
„sapin", Έλύτιος ,,Ποαειδων εν Αέαβω" Hesych,, če ta priimek radi
Poseidonu posvečenega drevesa ελάτη; k femininemu Z-formantu (pre-
in sufiksu!) cf. T 239 sq., k au > ä :: ülö cf. etrušk, aufle :: afle :: ufle,
predgršk. 'Ραϋκος > 'Ράκιος, καοαύρα :: καΰαλ-βάς :: καοωρίς Τ 216, 189.
§ 10. V §§ 1—9 smo izvajali imena japodo-japygijskega
Metaponta: Θήβη, Thebüe, Mi-ταβον, Με-ταπόντιον (:: Με-ΟΟάπιοι) ::
'Α-λύβας (: Ίάπνδες, Ίάπνγες) iz *&äp „abietineae" — čigar ^ za na-
glasom v -i^T : t in p v j^p > ψρ, pred naglasom v oziroma in
v nenaglašeni poziciji v / oziroma v p > b prehajata, torej *^ro
(: Μέ-ταβον) oo *sj^p (: *sappo- v predrom.) oo *lw.^ (: predslov. e-lov-hčb);
\z p = pp v sekundarno nenaglašenem položaju ;> in iz s v sekun-
darni poziciji za naglasom j:S > s's > ts > ss, iz I- se razvije črez J- > '
alternacija Z- oo Ö- T 197 —, v naslednjem še par besedi o m(3)^-pre-
fiksu v Μέ·ταβον, Με-ααάπιοι etc.
^ ελάτη ne spada k nvn. Linde, ki iz *lim-th- k predkymr. llwyf
(m co ph) predslov. lipa.
102 K. Oštir.
a) Poleg Μέ-ταβον napram Θήβη Thebae id. oo 'Α-λύβας id., pred-
ilyr. Mandetrium napram Andetrium etc. zgoraj § 7 a, Ma-ταποντίς ::
Σύμη zgoraj § 7 b (J, 8 b in morebiti Μέ-ταβοζ „sin Sisypha" :: *Σί-τνβ^
> Σίϋυφος (: etrušk. tupi ,*πέτρα" [u oo α] kar. ταβα id. Μ 5) cf. pred-
vsem mä''- v drevesnih {Με-αοάπιοι k sappmus „Art Tanne oder Fichte"!)
in rastlinskih imenih spodaj s. v. *ma-cesn'b etc. Sicer pa nahajamo
ma- v alb. ma-fes :: &es, ma-stäp :: stap etc. spodaj; morebiti v lit.
mä-daras „Verächtlichkeitsausdruck für schlechte Arbeit" :: daraä
„machen, tun", ma-gila „Göttin des Zornes, der Pest, des Todes"
:: giltinS „Tod".
V Mali Aziji cf. k m-prefiksu razven zgoraj v § 7 a in spodaj
v § 10 b obravnavanih slučajev še: Μα-όναθα, βίε-όμααα; Μα/ε-γαροος
:: Γαραα-, Μν-γιΟΰος :: -γιϋοα {γιβοα „λί&ος"), Κιΰαος; *m-akzza : *akzza;
*m-arza : *erze; *m-rbbe : *t-rbbe etc. Sun d wall ENL s. v. Iz Ibero-
baščine in Libyoberberščine pr. BA § 354 sq., T 238, Trom-
b e 11 i Lingu. base. 60 n. pr. iber. Ma-grada = af rik. Me-gradi = berber.
plur. i-m-grad „collo" etc. Laoust Mots et choses herberes 494 na-
vaja rastlinska imena z m- n. pr. mamlal „marguerite", muašfal „lise-
ron?", mulbina „euphorbe" etc. Iz kavkaškega teritorija cf. geo-
grafska imena kakor Me-tasoris :: Tassirus IT 130. Ma- v Μα-ζεύς „ό
Ζευς παρα Φρνξί" Hesych. najbrže k gršk. μα „particule affirmative"
= stind. sma; mu- ν *sumer. > asyr. mu-sukkannu „Palme" :: (sumer.
/1 00 Ζ n. pr. udunll) asyr. > gršk, αονκλαι ,,φοινικοβάλανοι" Hesych. naj-
brže k sumer. ma „Land" oziroma mu „Baum". Ničesar nima opraviti z
m-prefiksom semit. m-prefiks, ki se je razvil iz interogativa mä Brockel-
mann Grundr. 375. Prefiks *mä/o- v slov. ma-klem etc. vežejo z idg.
*me „ne"; če je ta prefiks sploh idg., bi ga najraje identificiral z de-
monstr. m-, ohranjenim v stind. a-mu- „jener". K vzgledom v § 10 b
pr. deloma tudi Oštir Vorgriech, μωλν § 6 v Schrijnen-Festschrift.
b) Predgršk. άμνγδάλη „amande" z α- in t/ :: r M13 iz μύκηρος „noix"
πι βπκ>.. χάρν[ΰ]ον {kooO Μ 6) &ρν[ΰ]α {u oo ä/ei Τ 227)
predlat. *caräleis-na > carina „Nußschale", predslov. orechi,, predlit.
riesas (r oo r > rr) predalb. ofs (α oo u) bašk. *khurr- > hur „noisette".
Iz *mo-rä[i]s-kl- — k äi : ä cf. T 210 — tudi predlat. moracia mora-
cillum „nux dura" z etrušk. [s]k, o čemer sub μαΰχάλη cf.
Predslov. *ma-cesn'b „Lärche" s -sn- napram -šn- > -[xjn-
:: (αζ oo δ Τ 227) predgršk. κώνος „(pomme de) pin", κόννος
„za ρf eη artiger Ohrenschmuck", κόνναρος „Tanne?" (Öooe) predgerm.
*ken- „Kien" ζ gršk. in germ. -sn- > -(n)n- ali predgršk. [s] T 249.
Japodi. 103
Bašk. madari „poire"
:: udare, predalb. daroe {d χ, ih > semit. p) predasyr. *ka-
mapar-u > kameššaru ( > ?) syr. kumatr-S, čigar ka- k sumer. ka „Frucht"
ali pa kakor s. v. μύρτος.
Predgršk. μα-όωνάϊς „Seerose . . . φύεται δ' ev ταΐς λίμναις καΐ
εν τοις ελώδεΰιν . .
'■ :: δώναξ {ο^οο VZ 266) δόναξ „Sumpf rohr", predlet. duoni;
yda^n- „aqua" DAN 350 sq., -äw- formant kakor v predslov. Dunavb
„FN", k -ακ- cf. Ν ehr ing Glotta XIV 153 sq.
Predbaltoslov. *ma/e/rf- *feierliche Rezitation > Bitte" ( > lit. maldä,
slov. mo[l]d-l-a kakor insu-l-a :: νήαος, *žel-dl- > ζςΙο + žalo) < *male-
l/ajd- (kakor stvn. aruzzi > αρδις T 203)
:: predlat. laud- „Lob", predstir. luad „Rede" (c? =c t(h) in
a 00 e) predgot. liupon „singen" (fi^a oo u) predalb. tut- „flehen, bitten,
feiern" (u oo f T 201) predgršk. Im] „Bitte" s λλ < l \n predlat. lito
„unter günstigen Vorzeichen opfern, sühnen".
Paleoevrop.*/na/e/)t- ( > gršk./<iAzior ,,κρήνη", Mt.matkas „Schluck",
let. malks malka „Trunk", slov. molka „Lache" [ > shr. mläkd\; cf. tudi
molky-ta „Sumpfweide") < *male-bk(u)-
:: *lakü- > lat. locus „stehendes Gewässer", ir. loch „See",
germ. *laxlg.u- „See, Wasser, Flüssigkeit", slov. loky „Lache", gršk.
λάκκος „Vertiefung".
Predidg. dial. *ma/eag- (> gr. μάγγανον „sortilege" etc.) <
*ma/e-mg-
:: predstperz. ma^s „mage" > μάγος „sorcier".
Paleoevrop. *mä/ezg/k- ( e» slov. mazgarjb „Spinne" [ä oo a BA
§ 371] mezgyrjb, lit. mäzgas „Knoten", stvn. mnsca „Masche") s k g
kakor maloaz. Σκάροι :: Ρω-αγητις k
:: predrom. *soca „Seil" (o=oe) dak. άνιαρ-αεκ-αέ „όνο-βρνχΙς'·
{k 00 kh) predgršk. οχοινος „Jone; natte ou corde de jonc" ( > lat.
*sxüni- > *ffani- > fünis „corde"?).
Lyd. μά-γαδίξ „das bei den Lydern erfundene harfenartige
Saiteninstrument" < '^mä-ghadh- ζ ^ d < ^ i
:: predgršk. *ghidh- > *χι&- > κιϋ-άρα „cithare".
Predalb. magär „Esel" ζ -g- po
·· *[oJgar v dak. *άγαρ-οεζέ (mesto άηαρ·) ,,όνο-βρνχίς" (in
alb. A:nVs „Eselsfüllen"?).
104 Oštir.
Predgršk. μαγϋδαρις ,,ΰπέρμα etc. Οιλφίον"
:: {glk kakor Μν·γιοαος :: Κιοαος', u <χ> ϊ Ύ 201) κίδαλον
„κρόμμνον" kakor poznogr. οχορδολάαοαρος „silphium".
Predgršk. μά-χαρ- „selig"
:: χεραννός „foudre" (cf, ΉλνΟιον ,,μαχάρων νηαος" :: ένηλύοιος
„fulmine ictus) ali χάρ „Θ-άνατος" (I oo e) χήρ {k oo kh M 44) Χάρων
„Totenfährmann" (α oo u) poznolat. Aera Cura „eine Unterweltsgöttin"
z aifsjr- „göttlich" T 249,
Paleoevrop. *mak(a)š *„Leder > Beutel" ( > lit, mäkas makšna,
slov. *mo[kJchbn- > mošbn- /aooe/ gršk,//6ffzog^ ,,δίρμα, χώδιον" < *μέξος)
:: predgršk, χάς ,,δέρμα", *ά-ξ-ύς > άοχός^ „abgezogene Haut,
Schlauch", predlit. [kjši-kš-na „Leder". S s oo r M 13, 18 cf. predlit.
mekeris „Beutel", predgršk. μνχαρίς „ννκτερίς" Hesych. kakor lit. šikšno-
sparnis „Lederfliegler" :: kilik. κώρυκος „sac de cuir". K ^/Ž :: 6IÜ cf.
T 193.
Predalb. makε „Mastixharz, Leim, Haut auf stehenden Flüssig-
keiten" -5 *ma-kä^st {k so 0 M 6, 10) predgršk. μα-ατ-ί-χ-η „Mastixharz"
:: *ατ-[ι]χ- (k [i] cf. αέρ(ι)φος) > οχ-ΐνος „Mastixpistazie".
Predgršk. μά-χαιρα „coutelas" (Α oo 0) μα-γαρίς  ,,μιχρα   οπά&η"
Hesych.
:: (^oo ^) predarm. *k[a]r- „Eisen" ν erkath Μ 42.
Predgršk. μαχλοίων ,,κρομμνων" < *ma-kšl- < *-škl-
:: ακίλλα αχίνος „oignon marin", philist.-sumer. *ŠG-l „Lauch"
Oštir Vorgriech.//ώλυ (Schrijnen-Festschrift) § 1—5, kjer se še ob-
ravnava μω-λν[γ] „Zauber 1 au c h" :: predslov.-germ. *läuk- „Lauch"
(Buk :: &g) predmaked. λακ-, predskyt. -λαγ- ter *μν-τ/- ( > μυττ-, μνΰ·)
:: predsemit. *thw-um- > *pam-u id.
Predgršk. μακκούρα „χειρΙ ΰιδηρα, χρωνται πρύς τονς 'ίππονς"
Hesych., če dor. iz *ma-skur- „Eisen"
:: predalb. *sakur- > hekur „Eisen" M 37.
Predkelto-germ. *mak(k)u- (kfk) :: g n. pr. etrušk. Maccenius ::
Mac/gius) *magu- v stir. macc „Sohn", stkymr. map, stir. mag „Sklave",
got. magus „πατς" magap- „παρ&ένος" ζ -α- < -ο- < -fw/o- napram -fgJzvT
v mavi ,,κοράαιον" (α oo e) megs „γαμβρύς"
:: (ö0o / M 12, T 197, če izpad -/- ne radi istovetenja -/-
v got. magula ,,παιδάριον" z deminut.      etrušk. Aclus acale „Junius"
^ Če ne k ΐ-οκ-λαι „αΐγειαι μηλωταί" T 246.
Japodi. 105
(: Juven-), predlat. cal-endae *„Neumond", etrušk. άγαλήτορα „παϊδα"
ΒΑ § 350.
Predslov. ma-klem
:: klSIbm „Ahorn" (/i oo Ö M 18) predlit. kle-va-s z -ua kakor
v sledečem.
Predgršk. μαλάχη μολάΙόχη „mauve", (+ -ua str. IO62) predlat.
*ma(s)lax-ua > maha
:: *[ΰ]λάχη (aoog) predslov. slez'b, polj. ma-šlez „buphagium",
če ne s -[s]l- kakor etrušk. fuflun(s)l Lattes R. Ist. Lomb. 11/46 367.
Etrušk. malav-is(-/) „eine reich geschmückte Göttin, Charis?",
*malä[uj-»- > mlad^-cemarni „favori? Trombetti"
:: predgršk. λώ[/]ϊος „bon", predlat. lldau-tia (z / 00 </M 13)
„Bewirtung fremder Gäste und Gesandter" (kakor got. gasti-gops
„Gast-gut > φιλόξενος"), du-enos > bonus „gut", etrušk.ei-fo-a „optima?"
(6 00 έ M 33, T 190) maloazijat. ταβ- ,,άγαϋ-ός" Steph. Byz. s. v. Τάβαι.
Predgršk. μανδραγόρας radi „vis somnifica pro viribus biben-
tium" k
:: *&νδρ- < *άνρ· : αναιρος Οναρ „reve", predalb. φιάετε, pred-
arm. anurj; k -αγ- cf. οπάτα(γ)γος etc. ΡΕ 15 in k adjektivnemu -r-
cf. M 2.
Predgerm. *mapl- „Ahorn" ( > ags. mapuldr, stnord. mgpurr) <
*matpl- > *matl- ( > stvn, majjoltra) < *ma-tp-l-
:: {t 00 r(r)M 13, 18 n. pr, ä-μωτα :: predrom. *marro) pred-
alb. rap „Platane" (α oo g) predslov. rep-ina {reo O M 8 kakor pirum '.:
α-πιον) predlat. op-ulus „Feldahorn",
Predslov. ma-ršna „Färberröte"
:: *rena < *wredn-ä (100 d) predgršk. *[//ρε/αδαν- v ερΐν9[ο-ρ/
έδανον ερνϋ·ρό·[ρε/α]δανον (t/ oo ί in η co O kakor etrušk. alf ni :: Alfius)
predgerm. *wratj- > stvn. rezza poleg tn > nt (cf. etrušk. ανδας ,,βορέας"
< *adn- „Herbst" VZ 280 v Άρι-άδνη etc. T 194) v »predgerm. > rom,
warentia.
Predgršk. μόρτυρ- „Zeuge" < *μαλτνρ- v kret. μαίτνρ- (z I > j
kakor etrušk. selcia > seicia ?); *ma-l[u]t-ur- s i 00 in z -ur- kakor
maloaz, Καρον-ρ-α k
:: predlit, liüdyj'u „bezeuge"?
Hesych. μάοκη {μάκκορ) ,,δίκελλα" {sfa^Jk 00 tak Μ 19, Τ 203) pred-
slov. motyka „ligo" — komaj k -tykati „heurter" — {tis 00 ö T 198)
μάκελλα „pioche, hpyau" ......
106 Oštir.
:: predir. suc „Pflugschar" {sukk « dik M 19, T 201, VZ 266)
όίκελλα, τνκ/χος „pic ou marteau de tailleur de pierres" (c?« Z M 13)
predlat. ligo, Z a tx> i in k χι kh M 41, 44 semkaj μί-αχ-ος „houe" in
z Ii- T 242 λί.ΰγ-ος „Grabscheit".
Predgršk. μασχάλη „Achselhöhle unter dem Oberarm"
:: {skh<x>khs > (s)s n. pr. λέ-οχη οκίνος :: ξένος, κριξός >
κριοοός, ξυν > ΰνν Μ 10, IT 101) */ΰχ]λα ν μά-λη id.; *6χ-λ- h Hesych.
άκχός = *άκχόρ ,,ώμος", lakon. άκχαλίβαρ ,,κράββατος", άακάντης βκάν&αν
id. < *ΰχαν&-. Morebiti s Isjkh kakor etrušk. puri/sjx^ Latte s R. I.
Lomb. 11/42 795, 11/46 366, Fiesel Gram. Geschl. 27 semkaj predlat.
*m&-[sJx-u-or-t-^ > mävors „kurzer Mantel, mit dem man Hals und
Schultern bedeckte" :: *[s]xwort- > "fort- v mä-forte id.
Predgršk. μά-οπ-ετον „Blatt oder Stengel des οΐλφιον"
:: (Ö 00 Ζ Τ 184) βέλπον αίλφιον {I <χ> r Μ 6) sirpe.
Predskyt. iVaoa-αγ-έται ζ zlato rudo
:: (a 00 lu) predbaltoital. *äuso- „Gold" M 14.
Paleoevrop. *mast- :: *mazd- (kakor maloaz. Σεμεα :: -ζεμις IT
78, 94) v slov. mostni „Brücke",  germ. *mast-  „Mast" :: ir. maide
„Stock", lat. malus „Mast"
:: Hesych. *azd- > αζοξ ,,ϋλη" :: {O oa k M 6, 10) κάατον
,,ξύλον" {st 00 (t)s M 7) ä-ξ-ος ,,ϋλη", ξ-ύλ-ον {k 00 O M 6, 10) ^η (u 00 r
T 201) predlat. Sila sil-ua. Sem tudi predtrakofryg. *μο-ξ-ν- > μόβΰνν
„ή ξνλϊνη οικία" ζ η οο Ζ Μ 21 ?
Etrušk. μααντιπως „ΰανρϊτις", če *μα-ονπ-ιτ-ω-ς {-it- kakor &up-it-)
:: (u 00 α) predgal. οαπάνα {p < k" < p oo p(p)) predalb. šap-t
„Eidechse", predrom. *sapp- „Kröte" {*ssäp(p)- oo *ssab T 190) pred-
^ Kakor μνχός „der innerste Ort" :: predrom. *müsg-auda „Ver-
steck, Vorratskammer (:: οακός „Zaun")", μάοκη :: μάκελλα, Άοκληπιύς
:: ακος etc.
2 Kakor predlat. vol-va „Gebärmutter" (: etrušk. Volumnus
„Gottheiten der Neugeborenen" T 242); sil-ua :: Sila; val-vae
„Dop pel ture" (: etrušk. *wa'l- „2" v A-villius *„Secundus", *ca-wil-
„5 + 2" > Caelius „September" T 225); [vjul-va „Sumpfgras"
(: /u :: e n. pr. etrušk. cru/etl-J Velia „palus", ελέα „Sumpfvogel" etc.
ΒΑ § 164, DAN 376); acn-ua *„120" (: bask. ehun „100" VZf 146 sq.);
cal-va „Schädel" (: calautica „Art Kopfbedeckung", caliandr(i)um
„Häubchen etc." [k oo g\ galea „Haube, Helm"); predgršk. μάδρ-υα,
όξύα, οικνα, τίφη < *tikh-uä {t oo s) secale T 227; predlit. kle[n]-va-s
(: klem); etrušk. petr-ua. -r-t kakor teba :: Tibur(-t-), 'Οδυααενς > u&us-te.
Japodi. 107
gršk. oav-Q-ος „lezard"; -r- kakor *alb. > rum. sopu-lä in bašk. chaber-
-ama „tortue".
Predgršk. *ματα(γ)·/. ,,λύγξ" > Hesych. μάταν + ματαχό-
:: (α/«, tli Μ 13) λύγχ- id., predidg. dial. *ΙαΚ- (Ζ « r Τ 182)
*rük- (ö 00 Λ) *lat. dial. > gali. rufius; k a(n) cf. Herbig Kleinas.-
etrusk. Namengi. 29.
Predlat. maZuZa maZeZZa „Topf" (Z oo iA M 44) Hesych. μα»αλίδες
,,έκπώματά τινα: οί δε μέτρα, ώς κνα^οι"
:: predlat. attanus atalla „Art Gefäß" etc. Α 275 ζ η oo Ζ
Μ 21 ali pa ζ απ > ^ > α kakor s. v. *ματα(γ)κ.
Predgršk. μαϋλις „couteau"
:: (Ο CO k M 6) predlat. cul-ter.
Predgršk. μαϋρος „μέ).ας"
:: (+ fem. -nä Τ 209) predbaltoslov. *vär-nä „Krähe".
Lyd. Μηδινεύς „Ζενς" Hesych. (η oo ö Μ 18) etrušk. *Meti[nJ-9nt-
> Mez(z)-entius etc. „Gegenpart des Juppiter Latiaris"
:: etrušk. tin- ,,Ζεύς" Τ 238.
Predlat. mefltis „schv^efelige Ausdünstungen der Erde" ζ dial.
ohranjenim -p- > -f- in z r iz   ai
:: *fae-ti- > foeteo „stinken" s fae- > foe-, h čemur Sommer
Handb.2 78 cf., (a oo e) predgršk. ϋ-εΐον „Schwefel".
Predgršk. Μέγαρα (μέγαρον)
:: {klg kakor Κιααος :: Μν-γιβοος) Κάρ „Herrscher in Megara",
Καρία „Burg von Megara" etc.
Etrušk. meyj- „populus", če ne iz me&l-, (e oo α) Μάχλυες „liby. u.
kauk.-skyth. VN"
:: predgršk. ο-χλος „foule, populace" (^A oo k M 44) κέλ-ωρ
= etrusk. cl-an „filius" kakor gent- = Kind.
Predgršk. μήκων „Mohn" etc. {äk oo ekh) predgerm. *mexlgan-
{k(h)     g n. pr. klchrusa oo gmsa)
:: predlit. aguon-ä; *k[ur]-on z [u] T 203 in [/-JMS h *χνρ-λ-
(kakor vio-l-a) > Κυλλήνη „3ΐ7]κώνη", ά/.ι-χνρκης ,,φνλλα μήχωνος . . ."
Hesych. ?
Predgršk./ίί-λα^ρ-ον „Dach(gebälk), Haus"
:: Hath-r- (-r-plural kakor etrušk. clen-ar) k predgerm.
natH(h)- „Latte" v Hatt- :: *ladd- (tft) oo ss M 19 in Z oo ö T 197)
predlat, asser (če ne disimilatorično iz *lasserl) „dicke Stange, Latte,
Balken" (αί'Ζ oo sH) ätrium „Mittelraum des ital. Hauses". xi)
108 Oštir.
Predgršk. μελίη „frene" < *ϋμελβ· < *ßiXof- (ζ ljudskoetymolosko
naslonitvijo na *ομαλβός [: lit. smelus „gris cendre"] > μαλός ,,λενκός"
radi ξύλον λευκό v [Theophrast. Pflanz. 3, 11, 3] ali pa z metatezo
kakor v κόρ[ο]νος > ϋκόρνος s. v. μύρτος) < *me-ls-w- z -w- (kakor
malva : μαλάχη) in *-ls- < *l{a''Js- „Esche"
:: (l<x> 0Ύ 197 n. pr. etrušk. (l)autni) lit. uosis, ύον. j-as-en-b,
gršk. άχερ-ωίς „W e i ß pappel", lat. omus „wilde Bergesche", kelt. *osn-
„Esche" (δ a m s χ· s > s's > ts > tsh M 7) arm. h-ac-i, (+ -k- kakor
lar-i-c-) germ. *as-k- > „Esche"; *ΰζ^ > stisl. Or „Erle". K *(l)&'s-
„weiß" z a 00 I M 41 tudi *a-lis- v predmaked. 'άλιζα „ή λεύκη το
δίνδρον" ter paleoevrop. *alis- „Erle" (/ oo [i]) predrom. *dr-als-um
„Alpenerle" {*dr- z [au] kakor ι-πνός :: βαϋνός k Ταϋρος :: -δανρος
„mons").
Predgršk. μέλ(λ)αξ (μΐλαξ) „jeune homme, page; νεώτεροι Hesych."
< *meli-dl-ak-?
:: δαλώ „ύπερήλιξ, νεώτερος" Hesych. etc. Τ 247 s. v. ž-τυλος·.
Predgerm. *meluk- „Milch", predslov. melko, predlat. melca (alpin
*malga „Alpenwirtschaft"?) < *me-l9k-
:: predlat. Hak- v de-licus; Vg& „Milch" BA § 492 ( > *^g(1}
T 197 X, gK reo *[gj s j: M 6) v arm. kathn, γάλα-κτ- la-ct-, κ/γλαγ/κ-;
ά-μύ-κτ-αν (/oo /) ά-μν-κλ-ίς :: γλν-κύ-ς „süß (wie Milch)", μόρο-χ&-ος ::
μύρο-ξ-ος {Μαροξός „BN") „γαλαξίας'' :: lyd. μωύς {Ο <χ> ή elam. mur-
„Erde" ΒΑ § 426.
Predlat. Menerva
:: etrušk. Nor-t-ia *id. T 238.
Predgršk. μέροοτες (OoothT 198) *α-μ[ε]»ρ- > ανϋ-ρωπος < *d(h)r-op-
:: lyk. -dr- „homo" v lyk. tuce-dr-i „statua" (:: etrušk./e-ce
„posuit") ΒΑ § 441.
Predlat. merulla „Mark" < *mi-sur-el- (z co u Τ 201) *mu-su[r]-el-
(k [r] cf. Μ 8) > μϋεΜξ
:: *sü/or- „Fleisch" > &ρη „cuisse", süra „mollet" kakor
*me-ms- „Fleisch" > *ma's-g(h)- „Mark" + μηρός, „cuisse".
Predgršk. μέ-βπιλ-ον „nefle"
:: (s 00 ί Μ 19) afrik. tuber id? (p co p > pp) predsemit. tpp-h
„Apfel" (i 00 ö T 198) paleoevrop. *üplbm(l)- > predrom. *aballinca
„Alpenmispel".
Predskyt. μέΰπλη ^σελήνη"
:: (poa h/w M 33, 46, T 190 η. pr. etrušk. špur(e&i) „urbe
(in)" :: Šfar-(d-) > ανάρις Σάρδεις, »εθχ/φ- :: &ε[α/]ός) predgršk. *aahlf-
Japodi. 109
> αλήνη etc. {ts oo id Μ 7) sva. došthul > georg. m-thvare :: thve
Bork Beitr. I 26 (sZ, ts < 5 oo ί M 19) etrušk. Zrö.
Iberorom. mesto „Eiche", bašk. a-metz, predir. mess „Eichel"
• · (A/sZ °° ka^ts M 6, 7, 10) predrom.-gal. *cassänus, bašk.
-/tazte etc. BA § 72.
Predslov. mesto „Ort, Stadt" < *me-gst-
:: predtrak. ^estf-s-i^ri/m „locus possessorum" (:: τύραννος);
k -s- cf. IT 95.
Etrušk. me^/- „populus" (predgot. mapl „(*Volks)versammIung")
:: (Z 00 71 M 21) predgršk. εϋ-νος.
Hesych. μέϋ-λην ,,αρνα"
:: predalb. dele „Schaf" (ö « ü) &ύλ-ακ-ος „sac (de peau)"
kakor mechb „Schlauch" < meša- „Widder".
Predkymr. mi-gwrn „Knöchel"
:: as-gwrn „os", predslov. kor(a)-k[r]'b etc.
Hesych. μΐ-κλας „až/«g" < *mik[i]l-
:: *κιλ- „«ί'§" > Κίλ-ικ-ες > cilicium „Decke aus kilikischem
Ziegenhaar",
Predgerm. *mistil- „Mistel"
:: predgršk. ΰτελΐς αατνλίς {fkjst <a k(t)s Μ 6, 7, 10) ί-ξός >
vi-scum VA 68.
Predgršk. μίτρα „(Kopf)binde" (Z oo υ Τ 201) predlit. müturas
„Art Kopftuch", Hesych. *//οι5ρτο:ρ = *μνταρος > *μούταρορ „πΐλος"?
:: {(u) 00 α) predtrak. ταραβοΟτεΐς (:: βαοτάζω) ,,οτιλοφόροι'^
(α 00 au) Hesych, τανρίνδα ,,κεφαλή", predskyt. τάρανδος „Art Hirsch"
(Zoo d) bask. a-dar „corne" > predgal. adar-ca „Schilfschäum", pred-
alb. dr^n- „Hirsch".
Predslov. moder[bjnjb „Lärche"
:: (n 00 Ö M 18) lykaon. δέρ/λβεια ^αρκεν&ος" iz predlat, *dar-ik-
> larix + *b(e)n v βννη ^πενκη".
Predslov. modri, „blau" < *ma-dr- „Waid" (kakor vorn% „Rabe >
schwarz") — tudi μά-δρ-να „prunelles, creques" kakor Iweo > sliva? —
:: predlat. *w-i-dr- > vitrum „Waid"; k „Waid : blau" cf.
Schräder Reallexik, s. v. blau in Waid, k roZ-prefiksu cf. VA 68 sqq.
Predalb. mo6ltuh „Erbse"
:: *[a'']dlta''t- < Hesych. όδ-όλ-υν&-οι ^έρέβιν^οι" (<f oo r M13;
+ ό/5-plural) βροβος ερέβιν&ος, ervum araweiz, ράβιν&ος (r oo Ζ Μ 182)
λέβιν»ος, Ι-άλιον Τ 247 (Ö οο ^ Μ 6) γέρΙλ-ιν»ος.
110 Oštir.
Predslov. mogyla „Grab(hugel)" {aH :: «/'/) predalb. maguls z
-g- po simpleksu
:: {u <x> e n. pr. etrušk. cra/eZ/-) Σοναγ-γελα „Königsgrab"
{glk kakor Μν-γιααος :: Ειαοος) etrušk. e-cl-&i = predlat. cella etc.
Predslov. Mokošb ,,μαλακία"
:: -košb „Wollust", predlit. kekse „Hure".
Predgršk. μολόβριον „Wildschweinferkel, Frischling"
:: (/oo Ö M 12 oziroma l-r > [l]-r T 198) ößgia „petits des
animaux sauvages" {(l) co η M 12, 18, 21) νεβρύς „faon, jeune biche".
Hesych. μολό&ονρος „. . . ϋΰπριόν τι . .
:: λά&νρος „vesceron, Hesych. «εΐόος όαπρίον»".
Predgršk. μόλουρος   „Art  Schlange",  μολ(ο)νρίό-  „Art  Heu-
schrecke"
:: (/ooi > //) Ί-λλνριύς „Schlangendämon" Τ 247.
Hesych. μολπίς „ελπίς = *έμπίς?''
:: *λαπ-τ- > λάττα ^μνϊα" Hesych. (Ζ =ο Ö Τ 197) predlat. apis
„Biene".
Hesych. Μόλοος „ό δήμος; Αιολείς"
:: {(Ü) [οΐ-ΰυπος > οΐ-βπώτη] οο äu) λα/[θ]ό- > λεώς {ä oo g,
s 00 <Ζ Μ 19) predgerm.-baltoslov. *leud- „Volk"; Ανδός.
Μολνκραι :: 'Ολύκραι Pape s. ν.
Predgršk. («ό/ώρον *μοϋρον { > rom.*müram?) „Brom-, Maulbeere"
:: *-r[u]w- (5 oo ό Μ 33, Τ 190) predlat. mbus „Brombeere"
(r oo ö Μ 8) predgršk. βάτος „ronce, mure sauvage" {a < ^ oo an Herbig
Kleinasiat.-etrusk. Namengl. 29) dak. μαντεία   „Brombeerstrauch" =
predalb. man „Maulbeerbaum" ζ b > m radi η.
Predgršk. ΛΙορμο-λνκη
:: predlat./?omuZ«s „*WölfIein"; Τε-ρμ-ίλαι ,,Ανκιοι", 'Ράμι&α
= βίαζαβδά < *Mad'abat- „Ort, wo Wölfe sind" Τ 225, 205 sq.
Predgršk. μορμύνος {η oo Ur M 21) μύρμυρίλος „Art Meerfisch"
:: {m-η < b-n [τερέβιν&ος > τέρμιν&ος]) predslov, ryba „Fisch";
egypt. rm, bask. arrain ζ -n < -m? Semkaj μνρμ[ν]η „Art Fisch" in
murmillo „Gladiator, auf dessen Helmspitze ein Fisch zu sehen war?
Hesych. μοΰποί „&υθίαι"
:: ΰΰπιϋ-ος etc. Τ 238.
Predgršk. ΛΙόουχλος „ein feuerspeiender Berg" s -ß- iz -ss-
:: (u 00 α) predir. sachilli „sudaria" (kakor slov. po[k]-t'b <
peko) '■■ bašk. i-zek-i „brüler". Morebiti semkaj *sk :: *zg id. (cf. Σκα-ροι
Japodi. III
:: Ρω-ογψτις) ν predgerm. *askön „Asche" (predalb. fajh-i?) :: *azgön,
predarm. ac-ux in ζ mfä")- eventuelno predrom. *mascarare „mit Kohle
schwärzen" REW 5390. Κ pomenu cf.: pe-pel-^ „cinis" < paliti „urere",
τέφρα < *dheg''h- ter carba < lit. kürti „heizen", lit. anglis „Kohle" <
ungnis „Feuer".
Predlit. moftjmuö „Scheitel"
:: predslov. iem§ z m-n < p-n- :: (Z oo ö T 198) predlat. apex
„Spitze" (egypt. tp „Kopf").
Etrušk. βον-τον-y.-a „ Thymian" {-k- kakor larix), dak. μό-ζον-λα
(ζ = -d-; ι kakor vio-l-a)
:. {d CO dlth) predgršk. ϋ-ύ-μ-ος id., &ύμβ-ρ-α „Saturei" {th oo
SS Μ 19) βι-βνμβ-ρ-ιον „Minze, Quendel" {th/ss oo / Μ 13, 18, 24) pred-
lat. luma „eine Minzenart" {u co a) κα-λαμ-ίν&ΐ], qu. v. s. v. μύρτος.
Paleoevrop. *moluzgh- { > gršk. μόοχος „Schößling", lit. mäzgas,
[μούΰχανον Hesych.?] alb. mugut ζ zg > gg in η co l Μ 21)
:: predgršk. ä/ώαχος {gh oo kk [etrušk. AgnaniuS — αχίηαηα
:: Accenna]) predrom. *succa „Stamm" REW 8411.
Predslov. *mozg'b { > rus. možžucha mažževehnik-b „Wacholder-
(beere)")
:: predgršk. "ΐ-αχν-ς „Sohn des Elatos (: ελάτη)" {sg(h) oo
skh kakor glkichruša „Birne", Σκα-ροι Ρω-ΰγη-τις IT 78, 94) predlit.
skuja „Tannennadel und -zapfen", predslov. *skhw- > *schw- > chvoja
„Nadelbaum" > bolg. hvojna „Wacholder".
Μύγδων άντί&εος
'.: predgerm, *gud- „Gott" (maloaz. -γδι- :: Κτι-) *ka''tld-
„Gott" VZ 278, Τ 249; predfryg. Γδα-ν-μαας „*Göttin der Erde«.
Predlat. mügil „Meeräsche" ζ -gil < *-xl'z < *-xl-is
:: predgršk. χελ-μών, *χελ[μ/ν-ών > χελίιλών.
Predlat, mugilo „Naturlaut des Waldesels" — če ne k mügio 1 —
:: {klg kakor Κιΰΰος :: Μν-γιβαος in 1(1) kakor Μολλι- :. -μολι-)
κάλλος ,,ό'νος" > κιλλύς „gris" (ζ oo α Μ 41) Hesych. ^'«It'ffi „όνίΰκοι".
Predrom. *magos „Zwergtanne" REW 5721
:: (ο 00 e) predir. "^ges- > gius „Kiefer" VA 63?
Μύ-ξ-ος „Artemispriester"
:: (^sooss Μ 10) έ-οο-ήν „id., roi etc.", etrušk. *cass- „caput"
PE 28 (α oo o) predgršk. κόττα s -ττ- < tš; predhetit. *haš- „rex".
Etrušk. mu-nic-le-t „habitaculum" {-i- < -a- < ^ a)
:: nac-(n-) „repositorium" T 244?
112 Oštir.
Predgršk. μνω/οξός „Haselmaus" (: μνς „Maus"?) :: *o-kš- v
predslov. pbl-fkjch-h (H :: i M 10; o oo e/ T 202) predgršk. ελ-ει[ο]ός
φ 00 g M 6) predlat. *gl-eis- > gllr- *(g)ler-
:: paleoevrop. *koš- > stvn. hasal „Hasel", stir. coli, lat. cc-
rulus, lit. kasulas „Jägerspieß" A 299.
Predslov. rrvbrkg „Möhre" {k <x> kh) predgerm. *murx- (r w Ö T 184)
predstir. meccun „radicem, nvir. «Mohre>"
:: (/· 00 (/ M 13 in Ö 00 au [t-jrwg :: iJawog]) predgršk. δαϋχος.
Predgršk. μύρμος „Klippe" (u oo a) μάρμαρος „pierre, marbre" —
tudi alpin. > frc. marmotte „mus Alpinus", (+ rnüs montis >) ob-
wald. murmont, > stvn. murmunto? — (m oo ;o) Μάρπηΰΰα „Marmor-
berg auf Paros"
:: ο-ρνμος „βωμός"· Hesych. (u oo ζ Τ 201, m <χι ρ) 'Ριπαϊα
„Alpes" (r 00 / pred bIp T 182) Ά-λ[ι]οιΙβια (α oo o) "0-λβια id.
Etrušk. murš „urna" < *murce" (kakor Felsina < felcna)
:: predlat. urceus, ϋρχη {O oo n) urfcjna {O <» k M 6) pred-
slov. ki,rk/g- etc.
Predgršk. μύροος „Henkelkorb" :: αρΰικ/χος „corbeille"; α < m?
Predgršk. μύρτος „myrte" = *asyr. > avest. muštd- z asyr. rt >
i/ (i 00 s M 19) μυρβίνη
:: Hesych. *κο-ρσ-ν- > χόρνοο, ^κεντρομυρΰίνη" + ΰκόρνος. ά-κι-
ρο-ίλα (r 00 ' Μ 8) asyr. asu. Η κο/ε- cf.: Μ 32, Τ 220 (: α-χν-λος „gland
comestible du chene") κν-αμος „*Beere des Wolfes" 1. c; κν-πάριοοος
'.: predsemit. *buräßu; cu-sco-l-ium (ö oo /■ Μ 8) :: predrom. *scar-l-att-
„Scharlach"; κο-λοκ-ύν^η (l oo (d)z Μ 18, 24) ζακ.υν».ίόες (/ oo t 13)
predrom. *tücc- = predslov. tyky {tll oo ö T 197 sq.) κύ·κυ-ον = cu-cu-
mis „Gurke"; κό-μαρον „Erdbeere" '. μι/ε-μ(ζΐ·κν-λον (predrom. */nQ-
Justra REW 5250 kakor etrušk. *genelistra) :: elam. mur- „Erde" {*mür
00 *molai[r] T 227, M 8) 1yd. μωύς; κο-κκνγέα „Perrückenbaum" :: -κκ-
< -τκ- < -κτ- {occa < *octa) κότινος „wilder Ölbaum" > cotinus „κοκκν-
/£«" ; κν-μΐνον „iCümmel" < *κν-'μ[ν]-(τνο-) Τ 220 (semit. u'>a'Brockel-
mann Gr. I 194, asyr. mn > mm 1. c. 159) *kamn-(än-) > asyr. *kam-
mänu ( > pun. χαμαν, arm. čaman, hebr.-aram. *kammOn > κάμων + asyr.
kamünu) :: {' <x> t, m<x> pT 198, 179) egypt. tpnn ταπ'ν; κύ-πριον „&ρν6-
γλωΰΰον" :: βάριον, predslov. bo/aran-b ΒΑ § 81; κυ-κλάμινος :: ?; κά-
[μ/ΰτανον :: μόοτηνα; κα-λαμ-ίν&η :: lama {Ι "ο j Μ 12) *]αμ-ίν&α > ή
βΜη; κ6-λν[κ]-&ρ-ον „reife Feige" (kakor Κερ(κ)νών, μάρα-9ρ-ον) ::
min. lugi „Feige"; κο-λοΙ/:]-ιτία „schotentragender Baum" :: (δ oo 6
Μ 33, Τ 190) :: λθ|3(55 „cosse, eousse".        .      .
Japodi. 113
Predgršk. μύϋκλοι „ΰχολιοί" > μνχλός „Zuchtesel" kakor müscellus
> malus „Maulesel" (iz *μύΰχος [cf. s sk > ks μαξ-εΐνος „ovioxoq"] je
izposojeno alb. mušk in z m oo f IT 81 slov. mbsk/gi,)
:: (Zoo 71 M 21) sumer. šakan „Esel?".
Mys. μνΰον „όξύην"
:: {ss 00 ks Μ 10) predgršk. ό-ξ-ύη.
Predlat. mustella „Wiesel" < *mu-kster-la „nevestbka = Wiesel"
:: κέστερ „νεανίας". Κ „jung > Braut > Wiesel" cf. Falk-
T ο r ρ s. v. Maar II.
Etrušk. mut(a)na „sarcophagus"
:: u»n(i)a-& „arca-in" {t(h) oo Z M 13) predlat. lanius „Flei-
scher".
*       *
*
Resume:
lap-odes aus *jä''B- :: *tlssä'B- „abietineae"; wozu mit mfa")-
Präfix auch Με-ΰοάπιοι.
Ljubljana. .γ