rimož Kmecl atarina Denac in PK tice GoričkegaP Ptice Goričkega Katarina Denac in Primož Kmecl Ptice Goričkega Katarina Denac in Primož Kmecl CIP - Kataložni zapis o publikaciji Kazalo Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana PREDGOVOR 598.2(497.411) 9 DENAC, Katarina UVOD 13 Ptice Goričkega / [avtorja] Katarina Denac in Primož Kmecl ; [fotografije Gregor Bernard ... [et al.] ; skica Marjan Vaupotič]. - 1. izd. - Ljubljana : Društvo za opazovanje in prouče-VARSTVENI STATUS GORIČKEGA 15 vanje ptic Slovenije, 2014 PTICE GORIČKEGA 19 ISBN 978-961-6674-24-9 ŽIVLJENJSKA OKOLJA PTIC NA GORIČKEM 1. Kmecl, Primož 20 275140864 Travniki 22 Visokodebelni sadovnjaki 23 Njive 25 Mejice 27 Vinogradi 27 Vode 28 Gozdovi in grmišča 29 METODOLOGIJA POPISA PTIC 30 Transektni popis ptic 30 Popisna metoda 30 Izbor popisnih ploskev 30 Metoda analize rezultatov 30 Popis velikega skovika s predvajanjem posnetka oglašanja 33 ©Katarina Denac in Primož Kmecl Ekološka raziskava smrdokavre in velikega skovika 34 PTICE GORIČKEGA Raziskava prehrane 35 Iskanje gnezd 35 Avtorja: Katarina Denac in Primož Kmecl Raziskava prehranjevalnega habitata in domačega okoliša 37 Ilustracija na naslovnici: Jurij Mikuletič Smrdokavra 37 Fotografije: Gregor Bernard, Dominik Bombek, Milan Cerar, Damijan Denac, Katarina Veliki skovik 38 Denac, Gregor Domanjko, André Eijkenaar, Ivan Esenko, Dare Fekonja, Primož Kmecl, Uroš Koštric, Aleksander Kozina, Kristjan Malačič, Tomaž Mihelič, Alen Ploj, Mojca SISTEMATSKI DEL 41 Podletnik, Luka Poljanec, Barbara Robnik, Borut Rubinić, Ján Svetlík, Željko Šalamun, Grbec Cygnus olor 48 Michael Tiefenbach, Davorin Tome, Tone Trebar, Frank Vassen in Eva Vukelič Siva gos Anser anser 49 Skica: Marjan Vaupotič Mlakarica Anas platyrhynchos 50 Oblikovala: Polonca Peterca Reglja Anas querquedula Lektoriral: Henrik Ciglič 51 Pregled besedila: Luka Božič Prepelica Coturnix coturnix 52 Izdalo in založilo: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v sklopu projek-Kosec Crex crex 54 ta Visokodebelni biseri – Upkač (OP SI-HU 2007-2013), ki ga sofinancirata Evropski Fazan Phasianus colchicus 56 sklad za regionalni razvoj in Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko Mali ponirek Tachybaptus ruficollis 58 kohezijsko politiko Čopasti ponirek Podiceps cristatus 59 Tisk: SCHWARZ PRINT d.o.o., Ljubljana Naklada: 585 izvodov Čapljica Ixobrychus minutus 60 1. izdaja Kvakač Nycticorax nycticorax 61 Ljubljana, 2014 Siva čaplja Ardea cinerea 62 Bela štorklja Ciconia ciconia 63 Vijeglavka Jynx torquilla 130 Črna štorklja Ciconia nigra 65 Poljski škrjanec Alauda arvensis 132 Belorepec Haliaeetus albicilla 66 Čopasti škrjanec Galerida cristata 134 Kanja Buteo buteo 67 Hribski škrjanec Lullula arborea 136 Sršenar Pernis apivorus 69 Kmečka lastovka Hirundo rustica 138 Skobec Accipiter nisus 71 Mestna lastovka Delichon urbicum 140 Kragulj Accipiter gentilis 72 Drevesna cipa Anthus trivialis 142 Postovka Falco tinnunculus 73 Bela pastirica Motacilla alba 144 Škrjančar Falco subbuteo 75 Rumena pastirica Motacilla flava 146 Mokož Rallus aquaticus 77 Siva pastirica Motacilla cinerea 148 Grahasta tukalica Porzana porzana 78 Taščica Erithacus rubecula 149 Mala tukalica Porzana parva 79 Slavec Luscinia megarhynchos 150 Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus 80 Pogorelček Phoenicurus phoenicurus 151 Liska Fulica atra 81 Šmarnica Phoenicurus ochruros 153 Priba Vanellus vanellus 82 Repaljščica Saxicola rubetra 155 Mali martinec Actitis hypoleucos 83 Prosnik Saxicola torquatus 157 Rdečenogi martinec Tringa totanus 84 Cikovt Turdus philomelos 159 Domači golob Columba livia (domest.) 85 Carar Turdus viscivorus 160 Duplar Columba oenas 86 Kos Turdus merula 161 Grivar Columba palumbus 88 Pisana penica Sylvia nisoria 162 Turška grlica Streptopelia decaocto 90 Črnoglavka Sylvia atricapilla 164 Divja grlica Streptopelia turtur 92 Rjava penica Sylvia communis 165 Kukavica Cuculus canorus 94 Mlinarček Sylvia curruca 167 Velika uharica Bubo bubo 96 Bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus 169 Mala uharica Asio otus 97 Kobiličar Locustella naevia 170 Lesna sova Strix aluco 99 Rečni cvrčalec Locustella fluviatilis 171 Pegasta sova Tyto alba 100 Trstni cvrčalec Locustella luscinioides 173 Čuk Athene noctua 102 Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus 174 Veliki skovik Otus scops 104 Močvirska trstnica Acrocephalus palustris 175 Podhujka Caprimulgus europaeus 109 Rakar Acrocephalus arundinaceus 176 Hudournik Apus apus 111 Grmovščica Phylloscopus sibilatrix 177 Smrdokavra Upupa epops 113 Vrbji kovaček Phylloscopus collybita 178 Vodomec Alcedo atthis 119 Rumenoglavi kraljiček Regulus regulus 179 Zlatovranka Coracias garrulus 120 Rdečeglavi kraljiček Regulus ignicapilla 180 Črna žolna Dryocopus martius 122 Stržek Troglodytes troglodytes 181 Zelena žolna Picus viridis 123 Sivi muhar Muscicapa striata 182 Pivka Picus canus 125 Belovrati muhar Ficedula albicollis 184 Veliki detel Dendrocopos major 126 Velika sinica Parus major 185 Srednji detel Dendrocopos medius 128 Menišček Periparus ater 187 Mali detel Dendrocopos minor 129 Plavček Cyanistes caeruleus 188 Čopasta sinica Lophophanes cristatus 190 Naselja 243 Močvirska sinica Poecile palustris 191 Njive in vrtovi 244 Dolgorepka Aegithalos caudatus 192 Visokodebelni sadovnjaki 246 Plašica Remiz pendulinus 193 Vinogradi 247 Brglez Sitta europaea 194 Mejice 247 Dolgoprsti plezalček Certhia familiaris 195 Kolovozi 248 Kratkoprsti plezalček Certhia brachydactyla 196 ZAHVALA 249 Rjavi srakoper Lanius collurio 198 Sraka Pica pica 200 VIRI 251 Šoja Garrulus glandarius 202 Kavka Corvus monedula 203 Črna vrana Corvus corone 205 Siva vrana Corvus cornix 206 Krokar Corvus corax 208 Škorec Sturnus vulgaris 209 Kobilar Oriolus oriolus 211 Domači vrabec Passer domesticus 212 Poljski vrabec Passer montanus 214 Ščinkavec Fringilla coelebs 216 Repnik Carduelis cannabina 217 Lišček Carduelis carduelis 219 Zelenec Carduelis chloris 221 Grilček Serinus serinus 223 Dlesk Coccothraustes coccothraustes 225 Krivokljun Loxia curvirostra 226 Rumeni strnad Emberiza citrinella 227 Trstni strnad Emberiza schoeniclus 229 Veliki strnad Emberiza calandra 230 Izginule gnezdilke 232 VARSTVO PTIC KMETIJSKE KRAJINE 233 VPLIV KMETIJSTVA NA PTICE 235 Intenzifikacija travnikov in njihova premena v njive 236 Pesticidi 238 Mehanizacija 239 Zgodnejša kmetijska opravila 239 Poenostavljeni kolobar 240 NARAVOVARSTVENE SMERNICE 240 Travniki 240 Košnja 240 Paša 242 PTICE GORIČKEGA | Predgovor 9 PREDGOVOR Le kdo med nami ne zavida pticam njihove zmožnosti letenja? Verjetno je ta sposobnost prva asociacija, ko zaslišimo besedo ptica. V tem se v temelju razlikujejo od nas. Naše telo je v primerjavi z njihovim veliko bolj omejeno, saj nas gravitacija »veže« nase veliko močneje. Morda smo zaradi tega nezavedno celo jezni nanje, saj je njim dovolj, da razprejo peruti in se že samo z nekaj zamahi dvignejo nad naše glave. Zdi se, da se s tem otresejo tudi vseh problemov, ki so tako značilni za življenje na površju Zemlje. Vedno so izmuzljive, neulovljive in kot da se od daleč rogajo naši težnosti in ujetosti v probleme. Druga skrajnost tega ambivalentnega odnosa pa je pretirano občudovanje, ki lahko vodi vse do pobožanstvenja: spomniti se je treba samo na ibisa v egipčanski in orla Aar v germanski mitologiji. V marsikaterem izročilu se vzpon duše po smrti ponazarja z letom ptice proti nebu, ptič Feniks pa je eden najstarejših in najbolj razširjenih antičnih mitov o večnem menjavanju cikla rojstva in smrti. Hinduizem opisuje mitološkega orla Garudo s človeškimi lastnostmi, podobni zlati orel pa naj bi ustoličil prvega mongolskega kana. Ptice so torej nekakšna vez med htonskim in eteričnim – verjetno tudi zato upo-dabljamo angele s krili. Ritualna peresa in oblačila šamanov in ameriških domo-rodcev, ki upodabljajo ptice, lahko prav tako razumemo v tem kontekstu. Samo stopnjo nižje je nič manj obsežen simbolni pomen ptic: pav varuje rajski vrt, štorklja prinaša otroke, lastovka oznanja pomlad, golob prinaša mir in oznanja, da je svetovni potop mimo. A četudi pustimo mitologijo in simbolizem ob strani, človek je izjemno veliko vrst ptic udomačil zaradi njihovega perja, jajc, mesa, oglašanja, družbe, okrasja. Bodi torej zaradi tega ali onega razloga, nekaj zagotovo velja: življenje človeka je tesno povezano s pticami. Zaradi tega jih pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega, kot bitja, ki jih pač srečamo vsak dan. Problem pa je dejstvo, da smo jih vajeni dajati vse v en koš – vrabec je vrabec in teh je še vedno polno. Zakaj bi naj bilo sploh pomembno, da je vrabcev več vrst in da število nekdaj pogo-stega domačega in poljskega vrabca v Evropi zadnja tri desetletja upada? Bolj črnogled človek bi lahko menil, da je tako ali tako že prepozno in da gre samo še iz slabega na slabše. Trendi so resnično vse prej kot dobri, do obrata je še daleč in trenutno je velik uspeh že zaustavljanje teh trendov. A ptice – vsaj nekatere – bodo že preživele, tudi če bo stanje v okolju še slabše: velika odlagališča odpadkov so omogočila povečanje števila vran, krokarjev, galebov… Nekatere vrste se tudi razmeroma uspešno prilagajajo: kdo bi še pred samo nekaj leti verjel, da se bo črna štorklja prehranjevala ob belem dnevu v potoku sredi vasi. Ptice kulturne krajine so nekaj posebnega – so pravi šampioni in bojevniki, v simbolnem in dobesednem pomenu. Beseda šampion ( champion) izvira iz latinske campus, kar pomeni polje (oz. bojno polje). V simbolnem pomenu pa so ti bojevniki polja (t.j. odprtega prostora) v stalnem boju za preživetje: treba je najti primerno zavetje, poiskati dovolj hrane, zagotoviti zdrave potomce – in vse to ob človeku, ki te pri tem s svojim ravnanjem nemalokrat ogroža. Biti ptica goričke kulturne krajine zahteva torej stalno »bojno pripravljenost«. Žal je nekaj teh bojevnikov bitko že izgubilo, nekatere morda čaka podobna usoda (smrdokavra, hribski škrjanec, veliki skovik). 10 PTICE GORIČKEGA | Predgovor PTICE GORIČKEGA | Predgovor 11 Čas je prišel, da jim pomagamo v tej borbi. Z ukrepi varstva je treba izbojevati Pisalo se je leto 1997, bil sem študent in na Goričkem smo organizirali raziskovalni vnovično normalizacijo razmer v okolju, da bodo zopet omogočali sobivanje vseh, tabor. O pestrosti Goričkega nismo vedeli praktično ničesar. Ornitologi smo ga ki imajo do tega prostora svoje pravice in svoje »zahteve«. Antropomorfizem je tu pred tem le plaho tipali tu in tam s kakšnim terenskim delom – enkrat smo odkrili uporabljen povsem ciljno. Ptice in druge vrste je treba dojemati tudi neznanstveno, velike skovike, drugič čebelarje, tretjič kvakače na Ledavskem jezeru. Pripravljali subjektivno, jih torej raz-predmetiti; da bi konvivializem, ideal, kot ga je opisoval smo inventar Mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA) in starejši ornitolo-avstrijski filozof I. Illich, lahko bil enkrat v prihodnosti sploh mogoč. Pričujoča gi so mi bolj ali manj dodelili nalogo, da »prostovoljno« zberem podatke za Gorič- knjiga je del tega boja. ko in v tistih časih seveda na roko izpolnim obrazce za BirdLife-ovo bazo. Na tabo-rih leta 1997 in še leto kasneje smo doživeli razodetje kulturne krajine, o kateri smo Dr. Bernard Goršak, direktor Javnega zavoda Krajinski park Goričko lahko le sanjali. Smrdokavre so podnevi pele v vsakem sadovnjaku, ponoči so jih zamenjali veliki skoviki, na peščenih pobočjih so kraljevali hribski škrjanci, vsak meter poljskih poti so nadzirali rumeni strnadi. Neverjetno. Opravili smo prve kvantitativne raziskave avifavne kulturne krajine, brez GPS-ov in GIS-a, površine smo računali z milimetrskim papirjem in poligone risali na roko. Na nas pa niso čakale samo ptice. Še bolj ljubezniva in bogata so bila srečanja z ljudmi. Neznansko prijaznimi ljudmi, pretežno starejšimi, a modrimi, še vedno iskrivimi ljudmi, ki so prebrodili ničkoliko viharjev življenja, s svojim delom pa v tej pokrajini ustvarili neverjetno bogastvo vseh mogočih domačih kultur in sort, ki so se zlivale v pisan mozaik barv, vonjev in okusov brez števila. Še spuščeni psi, ki smo jih srečevali na jutranjih terenih, so imeli presenetljivo razumevanje do nas. Ne usmiljene so bile edino ceste, saj so le redko izdale pravo smer – kažipotov ni bilo, še manj asfalta, in noči so bile zelo temne. Dvomov pri podatkih ni bilo, izpolnili smo obrazec, narisali mejo in leta 1999 je bilo rojeno novo mednarodno pomembno območje za ptice - Goričko. Tekla so leta, vmes je Goričko prejelo še dva prestižna statusa, krajinski park in Natura 2000. Mnogi stari ljudje so pomrli, mnogih rok, ki so nekdaj negovale to starodavno krajino, da se meja med naravo in človekom sploh ni poznala, ni bilo več. Prišle so druge, z drugimi prijemi in mnogo narave je izgubilo domove. A če je na eni strani pokrajina začela umirati, se je na drugi strani začelo ponovno rojstvo. Rojstvo velike volje po ohranitvi bogastva kulturne krajine Go-ričkega. Bogastva človeka in narave. Številne pobude, akcije in projekti mlade in sposobne ekipe Krajinskega parka Goričko, njihovih sodelavcev in vrste predanih domačinov po mnogoletnem trdem delu že kažejo rezultate. Tudi pričujoča knjiga je eden izmed njih. A resničen odgovor na vsa pretekla prizadevanja je dala narava sama. Smaragdna lepotica moje mladosti, katere izumrtju sem bil živa priča in katere usodo so potem parketni naravovarstveniki zapečatili še z izbrisom edinega njej posvečenega območja Natura 2000, se je vrnila sama. In vzgojila je naraščaj, ki naj simbolizira, da je upanje, da se je vredno truditi in da je Natura 2000 ovira samo za prazne glave. Tiste malo bolj polne namreč vedo, da samo od turizma zaradi varstva narave na območjih Nature 2000 v Evropi živi več ljudi, kot nas je v vsej Sloveniji. Verjamem, da nam bo uspelo. Doc. dr. Damijan Denac, direktor DOPPS PTICE GORIČKEGA | Uvod 13 UVOD POVZETEK ABSTRACT Goričko je bilo pred 20 leti v ornitološkem Twenty years ago, the avifauna of Goričko pogledu precejšnja neznanka. S prvimi siste- was poorly known. The first systematic sur-matičnimi popisi ob koncu 20. stoletja smo veys at the end of the 1990s yielded enough pridobili dovolj podatkov, da smo območje information to designate the site as an Im- opredelili kot mednarodno pomembno za portant Bird Area (IBA). This book presents ptice (IBA). V knjigi so predstavljeni podatki the results of the survey carried out in 2012 popisa leta 2012, ki je bil opravljen v okvi- within the Upkač project (OP SI-HU 2007- ru projekta Upkač (OP SI-HU 2007-2013), 2013), the results of tetrad surveys (2003- podatki popisov tetrad (2003-2010) in redkih 2010) and rare bird survey (2001-2014) from vrst (2001-2014) iz podatkovne baze Novega the database of the New Ornithological Atlas ornitološkega atlasa gnezdilk Slovenije, po-of Breeding Birds of Slovenia, the results of datki popisov pogostih vrst kmetijske krajine the common farmland bird survey and data in podatki monitoringa območja Natura from the monitoring of Natura 2000 Gorič- 2000 Goričko (2004-2013). Podrobneje je v ko site (2004-2013). The book discusses in knjigi obravnavana ekologija dveh gnezdilk detail the ecology of two breeders of tradi- visokodebelnih sadovnjakov, smrdokavre tional orchards, the Hoopoe Upupa epops Upupa epops in velikega skovika Otus scops. and Scops Owl Otus scops. The mechanism Pojasnjeni so mehanizmi delovanja moder-of modern agriculture's influence on biodi- nega kmetijstva na biotsko raznovrstnost versity is explained and nature conservation in predlagani varstveni ukrepi za ustavitev measures proposed to halt the population upada populacij ptic kmetijske krajine. decline of farmland birds. Do 90. let prejšnjega stoletja je bilo Goričko ornitološko razmeroma slabo raziska-no. Zajeto je bilo bolj ali manj le v popisih za ornitološki atlas Slovenije (Geister 1995). Po tem obdobju pa je pionirsko delo opravil Borut Štumberger, ki je organiziral tudi prvi popis velikega skovika Otus scops v letu 1997 (Štumberger 2000a). V letih 1997 in 1998 sta bila na Goričkem organizirana mladinska raziskovalna tabo-ra, pridobljeni podatki pa so bili pomembna podlaga za določitev mednarodno pomembnega območja za ptice (IBA) Goričko (Denac 2000). Izven teh popisov je bila narejena le še študija prehrane pegaste sove Tyto alba (Janžekovič & Ficko 2000). Z ustanovitvijo pomurske sekcije DOPPS leta 2009 se je znanje o pticah Goričke-ga zelo povečalo. Opravljeni so bili tudi popisi za novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije (NOAGS) v obdobju 2003-2010, pri čemer je bila večina terenskega dela opravljena v letu 2003. Popisanih je bilo 35 tetrad (kvadratov 2x2 km), zbrani pa so bili tudi naključni podatki o redkih vrstah. Z letom 2004 so se na Goričkem zače-li monitoringi nekaterih vrst v okviru nacionalnega monitoringa območij Natura 2000 za ptice: bele štorklje Ciconia ciconia, velikega skovika in hribskega škrjanca Lullula arborea, z letom 2007 pa so se začeli popisi ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - SIPKK (Kmecl & Figelj 2013), ki na Goričkem po-tekajo na petih dvokilometrskih transektih. S temi popisi spremljamo številčnost pogostih, splošno razširjenih vrst ptic kmetijske krajine. 14 PTICE GORIČKEGA | Uvod PTICE GORIČKEGA | varstveni status Goričkega 15 Popisi za NOAGS niso upoštevali različnega upadanja zaznavnosti vrst z oddalje-VARSTVENI STATUS GORIČKEGA nostjo od opazovalca. Želeli smo tudi narediti temeljit pregled ptic Goričkega v enotnem popisu, opravljenem v enem letu, ter z upoštevanjem zaznavnosti vrst, ki omogoča izračun gnezditvenih gostot. Možnost se nam je ponudila s projektom Upkač (OP SI-HU 2007-2013), katerega cilji so predvsem ohranjanje, obnova in POVZETEK ABSTRACT trajnostno gospodarjenje z visokodebelnimi sadovnjaki v Krajinskem parku Go-Goričko je bilo leta 2003 zavarovano kot kra- Goričko was protected as a Nature Park in ričko in Narodnem parku Õrseg na Madžarskem. Leta 2012 smo s pomočjo dobro jinski park, leto kasneje pa tudi kot območje 2003 and declared a Natura 2000 site a year razvite mreže prostovoljcev pomurske sekcije DOPPS v okviru projekta opravili Natura 2000. Na osnovi Direktive o habitatih later. It shelters seven habitat types and 24 transektni popis na 59 dvokilometrskih transektih, ki so enakomerno pokrili ce-loten park. je tu varovanih sedem habitatnih tipov in 24 animal species from the Habitats Directive, živalskih vrst, na osnovi Direktive o pticah as well as 14 bird species from the Birds Namen te knjige je bil na enem mestu zbrati novejše podatke o velikosti popula-pa še 14 vrst ptic. Za ptice so tukaj predvsem Directive. Different grassland types and cij in razširjenosti vseh gnezdilk Goričkega. V njej so zato predstavljeni podatki pomembni različni tipi travnikov in visokode- traditional orchards are the most important popisa leta 2012, podatki tetrad (2003-2010) in redkih vrst (2001-2014) iz baze belni sadovnjaki. habitats for birds in Goričko. NOAGS, podatki popisov pogostih ptic kmetijske krajine (2007-2013) ter podatki monitoringa območja Natura 2000 Goričko (2004-2013). Pri nekaterih vrstah smo zgoraj naštete podatke dopolnili še s podatki, objavljenimi v reviji Acrocephalus. Krajinski park Goričko, ki leži na skrajnem severovzhodu Slovenije, je bil usta-novljen leta 2003 (Ur. l. RS 101/2003) z namenom varovanja naravnih vrednot, V okviru projekta Upkač smo napravili tudi ekološko raziskavo dveh značilnih ohranjanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti ter omogočanja razvojnih gnezdilk visokodebelnih sadovnjakov, smrdokavre Upupa epops in velikega skovi-možnosti prebivalstva na Goričkem. Leta 2004 je bilo Goričko opredeljeno tudi kot ka. V vrstnih poglavjih predstavljamo njun izbor gnezdišč, prehrano in izbor pre-območje Natura 2000 (Ur. l. RS 49/2004), in sicer tako po Direktivi o pticah (po-hranjevalnih površin. sebno območje varstva - SPA) kot tudi po Direktivi o habitatih (posebno ohranitveno območje - SAC). Njegov status območja Natura 2000 je bil ponovno potrjen Zaradi dobro dokumentiranega obsežnega upada populacij ptic kmetijske krajine leta 2013, ko so se mu zaradi populacij ptic povečale meje (Ur. l. RS 33/2013). Na v Evropi in Sloveniji je posebno poglavje v knjigi posvečeno vplivom kmetijstva na osnovi Direktive o habitatih je na Goričkem varovanih sedem habitatnih tipov in biotsko raznovrstnost ter naravovarstvenim smernicam, katerih cilj je zaustaviti ta 24 živalskih vrst, na osnovi Direktive o pticah pa še 14 vrst ptic (Preglednici 1 in 2). upad. Med varovanimi habitatnimi tipi so za ptice zlasti pomembni različni tipi travnikov, od drugih življenjskih okolij pa visokodebelni sadovnjaki. Goričko SAC 2013 Goričko SPA 2013 Krajinski park Goričko Goričko je pokrajina na skrajnem SV Slovenije (podlaga: Goričko je varovano kot krajinski park in območje Natura GURS). 2000. Goričko is located in NE Slovenia (map source: GURS). Goričko is protected as a Nature Park as well as Natura 2000 site. 16 PTICE GORIČKEGA | varstveni status Goričkega PTICE GORIČKEGA | varstveni status Goričkega 17 Preglednica 1: Varovane vrste Nature 2000 na Goričkem. V zadnjem stolpcu Preglednica 2: Habitatni tipi iz Direktive o habitatih, za katere je bilo opredeljeno je označeno, po kateri direktivi je bilo območje opredeljeno kot Natura 2000 posebno ohranitveno območje Natura 2000 Goričko. Z znakom * so označeni (HD — Direktiva o habitatih, PD — Direktiva o pticah). Z znakom * so označene prednostni habitatni tipi, ki so v EU v nevarnosti in je zaradi velikega deleža prednostne vrste, ki so v EU v nevarnosti in je zaradi velikega deleža njihovega njihovega naravnega območja razširjenosti EU za njihovo ohranitev še posebej naravnega območja razširjenosti EU za njihovo ohranitev še posebej odgovorna. odgovorna. Slovensko ime vrste Latinsko ime vrste Ime habitatnega tipa Koda habitatnega tipa bela štorklja Ciconia ciconia PD Oligotrofne do mezotrofne stoječe vode z amfibijskimi 3130 belorepec Haliaeetus albicilla PD združbami razredov Litorelletea uniflorae in/ali Isoëto- bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus PD Nanojuncetea čapljica Ixobrychus minutus PD Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih 6210 črna štorklja Ciconia nigra PD tleh ( Festuco-Brometalia)* črna žolna Dryocopus martius PD Travniki s prevladujočo stožko ( Molinia spp.) na karbonat- 6410 nih, šotnih ali glineno-muljastih tleh ( Molinion caeruleae) hribski škrjanec Lullula arborea PD pivka Picus canus PD Nižinski ekstenzivno gojeni travniki ( Alopecurus pratensis, 6510 Sanguisorba officinalis) prepelica Coturnix coturnix PD Bukovi gozdovi ( Luzulo-Fagetum) 9110 rjavi srakoper Lanius collurio PD smrdokavra Upupa epops PD Obrežna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) 91E0 ( Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior ( Alno-Padion, Alnion sršenar Pernis apivorus PD incanae, Salicion albae))* veliki skovik Otus scops PD Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi ( Erythronio-Carpinion) 91L0 vodomec Alcedo atthis PD ozki vretenec Vertigo angustior HD Goričko ima tudi status ekološko pomembnega območja (Ur. l. RS 99/2013). V navadni škržek Unio crassus HD Krajinskem parku je evidentiranih 46 naravnih vrednot državnega pomena (ARSO veliki studenčar Cordulegaster heros HD 2007). strašničin mravljiščar Maculinea teleius1 HD močvirski cekinček Lycaena dispar HD temni mravljiščar Maculinea nausithous1 HD travniški postavnež Euphydryas aurinia HD črtasti medvedek Callimorpha quadripunctaria* HD bakreni senožetnik Colias myrmidone HD rogač Lucanus cervus HD puščavnik Osmoderma eremita* HD škrlatni kukuj Cucujus cinnaberinus HD močvirski krešič Carabus variolosus HD potočni piškurji Eudontomyzon spp. HD pezdirk Rhodeus sericeus amarus HD navadna nežica Cobitis taenia2 HD veliki pupek Triturus carnifex HD hribski urh Bombina variegata HD mali podkovnjak Rhinolophus hipposideros HD širokouhi netopir Barbastella barbastellus HD dolgokrili netopir Miniopterus schreibersi HD veliki navadni netopir Myotis bechsteini HD navadni netopir Myotis myotis HD vidra Lutra lutra HD 1 – novo latinsko rodovno ime vrste je Phengaris 2 – novo latinsko ime vrste je Cobitis elongatoides PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 19 PTICE GORIČKEGA POVZETEK ABSTRACT Ptice kmetijske krajine na Goričkem prebiva- Farmland birds in Goričko inhabit various jo v raznolikih življenjskih okoljih, med kate- natural environments, the most significant rimi po pomenu zagotovo zbujajo pozornost ones among them being meadows and različni travniki in visokodebelni sadovnjaki. traditional orchards. In 2012, we conducted a V letu 2012 smo z namenom določiti velikosti transect survey with the aim of determining populacij gnezdilk in njihovo razširjenost population sizes and distribution of the bree- popisali ptice na 59 dvokilometrskih transek- ding birds of Goričko. The survey was carried tih, enakomerno razporejenih po območju out on 59 two kilometer long transects that celotnega Krajinskega parka. Zabeležili smo were randomly distributed throughout the 84 gnezdilk in 10 negnezdečih vrst (klatežev Nature Park. We recorded 84 breeders and oz. selivk). Skupaj s podatki Novega orni-10 non-breeders (vagrants or migrating spe- tološkega atlasa Slovenije je na Goričkem v cies). Complemented with the data from the obdobju 2001-2014 zanesljivo gnezdilo 111 New Ornithological Atlas of Breeding Birds vrst, 9 vrst pa je bilo možnih gnezdilk. V letih of Slovenia, 111 breeders and additional 9 2012 in 2013 smo napravili tudi popis velike- possible breeders were confirmed at Goričko ga skovika in obakrat zabeležili 55 kličočih in the 2001-2014 period. In 2012 and 2013, samcev, kar je najnižja številka od leta 1997, we also conducted Scops Owl survey, which ko je bila vrsta na območju prvič sistema-yielded 55 calling males in each year. This tično prešteta. V okviru projekta Upkač smo is the lowest number since 1997, when the opravili tudi ekološko raziskavo dveh tipičnih species was systematically surveyed for the gnezdilk visokodebelnih sadovnjakov, smr-first time. Within the Upkač project, we also dokavre in velikega skovika. S kamerami na carried out an ecological study of two typical gnezdišču smo ugotavljali njuno prehrano, breeders of traditional orchards, the Hoopoe hkrati pa beležili tudi prehranjevalne površi- and Scops Owl. By mounting cameras close ne. Glavnino plena smrdokavre so sestavljali to their nests we filmed their prey. At the bramorji Gryllotalpa gryllotalpa, sledili so same time, we determined their foraging poljski murni Gryllus campestris in ličinke grounds. The majority of the Hoopoe‘s prey različnih žuželk (metuljev Lepidoptera, hro- were Mole Crickets Gryllotalpa gryllotalpa, ščev Coleoptera in dvokrilcev Diptera). Pre- followed by Field Crickets Gryllus campestris hranjevale so se predvsem na košenih travni- and different insect larvae (lepidopteran, kih, travnatih dvoriščih, kolovozih, pašnikih, coleopteran, dipteran). They mainly foraged travnatih robovih cest in njiv, občasno tudi in cut meadows, grassy yards, cart tracks, na gnojiščih. Prehranjevališča so ležala do pastures, grassy roads and field verges, and 700 m od gnezda. Veliki skoviki so mladičem occasionally on dungheaps. These foraging prinašali predvsem kobilice dolgotipalčnice grounds were situated up to 700 m from the Ensifera, poljske murne, bramorje in ličinke nest. Scops Owls brought to their young različnih žuželk (hroščev, metuljev). Lovili mainly Bush Crickets Ensifera, Field Crickets, so jih na ekstenzivnih košenih in nekošenih Mole Crickets and different insect larvae (co- travnikih, v drevesnih in grmovnih mejicah leopteran, lepidopteran). They foraged in 20 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 21 Preglednica 3: Raba tal v Krajinskem parku Goričko (MKO 2014) ter trajnih nasadih (visokodebelni sadovnja- extensively managed cut or uncut meadows, ki, nasad črnega bezga). Hrano so iskali do in tree- and bush lines, and permanent plan- Raba tal Površina (ha) % 500 m od gnezda. tations (traditional orchards, elder plantati- Gozd 20683 44,7 Gostote nekaterih gnezdilk kmetijskega mo- ons). While foraging, they moved up to 500 Njive in vrtovi 13458 29,1 zaika so na Goričkem v primerjavi s celotno m from their nests. Trajni travnik 5841 12,6 Slovenijo še vedno precej velike, vendar pa v The densities of some farmland birds are still Pozidano in sorodno zemljišče 1771 3,8 primerjavi s stanjem pred desetletjem in pol high in Goričko compared to the rest of Slo-Kmetijsko zemljišče v zaraščanju 1478 3,2 že kažejo na občutno poslabšanje življenj- venia. Nevertheless, compared to the situati- Drevesa in grmičevje 1137 2,5 skih razmer. Primerjava kartiranja habitatnih on fifteen years ago they tell us of substanti-Ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak 889 1,9 tipov med letoma 2004 in 2012 pokaže, da al degradation of their living conditions. The Vinograd 474 1,0 je površina travnikov že samo na vzhodu comparison of habitat type mapping in 2004 Intenzivni sadovnjak 204 0,4 Goričkega upadla za več kot 800 ha. Temu so and 2012 reveals a decrease of meadows by Neobdelano kmetijsko zemljišče 139 0,3 sledili tudi populacijski upadi nekaterih vrst over 800 ha in the eastern part of Goričko Voda 115 0,2 ptic, ki na travnikih bodisi gnezdijo ali pa se alone. As a result, many birds that either Drugi trajni nasadi 34 0,1 tam hranijo, npr. hribskega škrjanca Lullula depend on meadows for nesting or foraging arborea, smrdokavre, velikega skovika in decreased in numbers, e.g. the Woodlark Drugo zamočvirjeno zemljišče 25 0,1 velikega strnada Emberiza calandra. Lullula arborea, Hoopoe, Scops Owl, and Trstičje 10 0,0 Corn Bunting Emberiza calandra. Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem 7 0,0 Trajne rastline na njivskih površinah 2 0,0 Rastlinjak 2 0,0 ŽIVLJENJSKA OKOLJA PTIC NA GORIČKEM Območje raziskave, opravljene v okviru projekta Upkač, je bilo enako območju Krajinskega parka Goričko, ki leži z največjim delom površine v mezoregiji Go-ričko, manjši del na južnem obrobju pa v mezoregiji Murska ravan. Goričko je pretežno gričevnat svet, kmetijsko še vedno zelo razdrobljen. Zahodno Goričko v porečju reke Ledave se v podobnem svetu nadaljuje na avstrijsko Gradiščansko in je relativno gosteje naseljeno ter kmetijsko intenzivnejše. Srednje Goričko je bolj gozdnato, z ozkimi dolinami potokov in redkejšo poselitvijo. Severovzhodno Go-ričko obsega porečje Velike Krke in se v široki dolini odpira v Panonsko nižino. Podnebje je tukaj vedno bolj celinsko, z ostrimi zimami in vročimi poletji ter malo padavinami. Podobno srednjemu je tudi jugovzhodno Goričko, ki pa se na jugu Pokrajino na Goričkem tvorijo različni tipi travnikov, Kmetije z visokodebelnimi sadovnjaki ležijo na ovršjih ali zlagoma spušča v Mursko ravan (Perko & Orožen Adamič 1999). visokodebelni sadovnjaki, mejice, njive in druga življenjska pobočjih, medtem ko se v dolinah razprostirajo travniki in okolja (foto M. Podletnik). njive (foto D. Denac). Največji odstotek površine na Goričkem pokriva gozd (44,7 %), sledijo mu njive in Landscape in Goričko is composed of different grasslands, Farms with traditional orchards are located on hill tops or vrtovi (29,1 %) ter trajni travniki (12,6 %) (preglednica 3) (MKO 2014). Za ptice traditional orchards, tree lines, fields and other habitats slopes, whereas valleys are covered with grasslands and (photo M. Podletnik). fields (photo D. Denac). so zlasti pomembni ekstenzivni suhi in vlažni travniki, visokodebelni sadovnjaki, manjše njive z različnimi nizkimi kulturami, grmišča, zaraščajoče se površine, drevesne mejice, gozdiči, kali, jarki, peščeni in travnati kolovozi, neobdelane njive v prahi in kmetije s pripadajočimi poslopji (hlev, senik, skedenj, koruznjak, lopa). Zaradi velike pestrosti habitatov in njihove ekstenzivne rabe daje takšna pokrajina pticam številne možnosti za gnezdenje in prehranjevanje. 22 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 23 Vlažni travniki severno od Ledavskega jezera (foto D. Denac) Rumena maslenica Hemerocallis lilioasphodelus na vlažnih Hiša v Markovcih, grajena v starem arhitekturnem slogu (foto K. Denac) Wet grasslands north of Ledavsko Lake (photo D. Denac) travnikih pri Motvarjevcih (foto G. Domanjko) A house at Markovci, built in old architectural style (photo K. Denac) Yellow Day Lily Hemerocallis lilioasphodelus in wet meadows at Motvarjevci (photo G. Domanjko) Travniki kom (koda 6510). Prvi potrebujejo slabo hranljiva, negnojena tla in so se na Go-ričkem zaradi številnih melioracij in komasacij ohranili le v fragmentih. Drugi se Leta 2010 je bilo na Goričkem 5594 ha travnikov in pašnikov (SURS 2010). Travna vlažnih tleh pojavljajo le v svoji najbolj vlagoljubni obliki z lisičjim repom, sicer niki pripadajo več tipom, ki jih lahko razdelimo glede na rastlinsko združbo ali pa pa jih najdemo tudi marsikje drugje na zmerno gnojenih in bolj suhih tleh. Med po intenzivnosti obdelave. Za ptice so največjega pomena ekstenzivno obdelani vsemi tipi travnikov so ti najbolj pogosti in marsikje še zelo pestri. Na goričkih travniki, ki jih gnojijo malo ali nič, kosijo enkrat ali dvakrat letno oziroma se na vlažnih travnikih gnezdijo prepelica Coturnix coturnix, kobiličar Locustella naevia, njih izvaja paša z nizko obtežbo živali. Dostikrat najdemo takšne travnike tudi v bičja Acrocephalus schoenobaenus in močvirska trstnica A. palustris, rjava penica vzdrževanih visokodebelnih sadovnjakih. Suhi, nizko produktivni travniki, ki na Sylvia communis, občasno pa celo kakšen kosec Crex crex, katerega oglašanje sicer Goričkem večinoma ustrezajo varovanemu habitatnemu tipu Natura 2000 s kodo najlaže slišimo na Ljubljanskem barju ali Cerkniškem jezeru. 6210 (polnaravna suha travišča in grmiščne faze), so raztreseni po vsem obmo- čju, še zlasti na pobočjih. Povsod po Sloveniji jih najdemo pretežno na karbonatni Visokodebelni sadovnjaki podlagi, na Goričkem pa uspevajo na kislih, peščenih tleh, zaradi česar manjkajo določene značilne vrste rastlin (npr. pokončna stoklasa Bromus erectus), pa tudi Ob misli na Goričko se je težko izogniti podobi starožitne kmetijske pokrajine z orhideje so zastopane z manj vrstami. Namesto tega na njih najdemo mediteranske raztresenimi visokodebelnimi sadovnjaki na zaobljenih gričih. Ti so izjemno po-vrste, kot sta čopasta hrušica Muscari comosum in memben habitat za gnezdilke dupel. Primarni duplarji, kot sta veliki detel Dendro-vijolični lučnik Verbascum phoeniceum (Trčak & copos major in zelena žolna Picus viridis, si vsako Podgorelec 2012). Naravna lastnost suhih travni- leto tešejo nove luknje v debla ali večje stranske kov je, da imajo le rahlo sklenjeno travno rušo s veje sadnega drevja. Njihova opuščena dupla nato številnimi zaplatami golih tal. Ta se ob sončnem naslednje leto zasedejo sekundarni duplarji, ki obsevanju precej segrejejo in so zato priljubljeno gnezdilnih lukenj ne tešejo sami. Mednje sodijo mesto razmnoževanja za številne žuželke. Z njimi veliki skovik, čuk Athene noctua, smrdokavra, vi- se hranijo vijeglavke Jynx torquil a, hribski škr- jeglavka, poljski vrabec Passer montanus, pogorel- janci, smrdokavre, pogorelčki Phoenicurus phoe- ček, različne vrste sinic Parus sp. in škorec Sturnus nicurus in rjavi srakoperji Lanius collurio, ki med vulgaris. V kritju krošenj si gnezda spletejo vrste redkim rastlinjem in na golih tleh hrano tudi laže iz družine ščinkavcev (lišček Carduelis carduelis, najdejo (Schaub et al. 2010). zelenec C. chloris in grilček Serinus serinus). V Vijolični lučnik Verbascum phoeniceum v Sloveniji uspeva le na suhih travnikih Krasa in ponekod v SV Sloveniji, na primer Na tleh, kjer vsaj občasno zastaja voda, najdemo sadovnjaku se ptice prehranjujejo na drevju, kjer na Goričkem (foto K. Denac). vlažne travnike. Na Goričkem pripadajo dvema pobirajo žuželke za hrapavim lubjem in z listja, In Slovenia, Purple Mullein Verbascum phoeniceum can only varovanima habitatnima tipoma Natura 2000, ter na tleh. Nekatere lovijo nevretenčarje s površja Visokodebelni sadovnjak v Serdici (foto P. Kmecl) be found in dry grasslands of the Kras (Karst) region and Traditional orchard at Serdica (photo P. Kmecl) locally in NE Slovenia, for example in Goričko (photo K. Denac). in sicer travnikom s prevladujočo stožko (koda tal (rjavi srakoper, veliki skovik, hribski škrjanec, 6410) in nižinskim ekstenzivno gojenim travni- 24 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 25 pogorelček), druge jih s kljunom izkopljejo iz zemlje (smrdokavra). Vijeglavka in Konec 19. stoletja so na Goričkem gojili 95 sort jabolk in 35 sort hrušk. V lokalni zelena žolna sta specializirani predvsem na mravlje, katerih gnezda so skrita v travi. drevesnici je bilo zasajenih tudi do 50000 sadik hkrati. Sadjarstvo in vinogradni-Na ekstenzivno obdelanih travnikih in pašnikih pod visokodebelnimi sadovnjaki štvo sta bili do konca druge svetovne vojne skorajda edini ekonomsko pomembni je bistveno več pajkov, hroščev, čebel in ostalih letečih žuželk kot v intenzivnih na-kmetijski dejavnosti. V 50.-tih letih 20. stol. so bili zasajeni prvi večji visokodebelni sadih sadnega drevja (Hormann 2001). Tam so namreč drevesa nižja, dokaj enotne sadovnjaki na zadružnih in državnih površinah v Budincih, Šalovcih, Kuštanovcih, rasti in nikoli ne dočakajo dimenzij ter starosti, da bi se v njih oblikovala narav-Kramarovcih in na Gradu (skupaj 45 ha). Leta 1956 je bilo na Goričkem 1067 ha na dupla. Odmrlega lesa, ki pozitivno vpliva na raznolikost in številčnost ptic ter sadovnjakov, vendar večina sadnega drevja ni rasla v strnjenih sadovnjakih, temveč drugih živali, v plantažah sadnega drevja skorajda ni. Poleg tega v njih uporabljajo raztreseno po vrtovih, dvoriščih, robovih njiv, omejkih, na travnikih, pašnikih in številne pesticide, ki jih visokodebelni sadovnjaki sicer ne poznajo. Število dupel v celo gozdnih robovih. Moderni nizkodebelni sadovnjaki so se začeli uveljavljati visokodebelnih sadovnjakih je v pozitivni povezavi z debelino drevja in s številom šele po letu 1978 (Šiftar et al. 2007). Dandanes na Goričkem mnogi visokodebelni odstranjenih velikih vej. Največ naravnih dupel se oblikuje v jablanah, nekaj manj sadovnjaki propadajo, ker so lastniki pomrli ali pa v njih ne vidijo ekonomskega v hruškah in najmanj v češnjah. Slive le redkokdaj dosežejo večji premer debla, interesa. Zaradi starosti se drevesa lomijo, prerašča jih bela omela, ponekod pa se zato so dupla v njih redka (Grüebler et al. 2013). V duplih sadnega drevja, polnih zaradi opuščene košnje in paše vedno bolj zlivajo z gozdom. trhlovine, najdemo tudi ličinke ogroženega hrošča puščavnika Osmoderma eremita (Ranius 2002, Vrezec et al. 2007), ki je kvalifikacijska vrsta za območje Natura 2000 Goričko. Njive Leta 2010 je bilo na Goričkem 15761 ha njiv, na katerih so prevladovala žita, kr-mne in industrijske rastline ter krompir (SURS 2010). Na njih so bili nekdaj precej pogosti žitni pleveli, ki pa so zaradi herbicidov in učinkovitejšega prečiščevanja semena za setev postali redki: navadni kokalj Agrostemma githago, plavica Centaurea cyanus, navadno njivno zrcalce Legousia speculum-veneris, njivska zlatica Ra-nunculus arvensis, poljski mak Papaver rhoeas. Za prvotne gnezdilke step in savan so njive v kmetijski krajini sedaj najpomembnejše, ponekod pa tudi edino bivališče (Schifferli 2000). Na Goričkem na njih gnezdijo fazani Phasianus colchicus, prepe-lice, pribe Vanellus vanellus in poljski škrjanci Alauda arvensis. Z raztresenim zrnjem, ki ostane po žetvi, se hranijo golobi duplarji Columba oenas in grivarji C. palumbus, kavke Corvus monedula in sive vrane C. cornix pa iz tal brskajo predvsem ličinke različnih nevretenčarjev, ki sicer povzročajo škodo med posevki. Njive so žive tudi v času jesenske selitve ptic, saj se na njih ustavljajo sinice, ščinkavci, vrabci, škrjanci in grlice, ki z ostankom žetve obnovijo svoje zaloge energije. Pomembni za ptice so tudi travnati robovi njiv, ki v modernem kmetijstvu vse bolj izginjajo zaradi oranja, paše in iztekanja herbicidov z njiv. Na njih prebiva mnogo pajkov, metuljev, hroščev, stenic in kobilic, ki so pomembni v prehrani ptičjih mladičev. Njihovi starši hrano najlažje najdejo v prepletu košenih in nekošenih travnatih robov, pri čemer so slednji zatočišče za nevretenčarje v času košnje. Travnati robovi pa so za nekatere ptice, na primer rumenega strnada Emberiza citrinel a in velikega strnada E. calandra, prosnika Saxicola torquatus in rumeno pastirico Motacilla flava, tudi gnezdišče. Širši ko je rob, več parov ptic si lahko v njem splete gnezdo in najde kritje pred plenilci (Perkins et al. 2002, Benton et al. 2003). Če polj po žetvi ne preorjemo in jih pustimo nekaj let počivati (praha), se na njih razvije bogata plevelna združba, na kateri se pozimi prehranjujejo številne semenojede vrste ptic, spomladi pa tam gnezdijo poljski škrjanci, repniki Carduelis cannabina, fazani, rja-Stare jablane se jeseni šibijo pod težo plodov (foto D. Denac). Dupla, ki jih izdolbejo detli in žolne, v naslednjih letih ve penice, kobiličarji, močvirske trstnice in repaljščice Saxicola rubetra (Berg & In the fall, old apple trees are bent under the weight of fruit zasedejo škorci, poljski vrabci, sinice, veliki skoviki in Pärt 1994, Henderson & Evans 2000, Orłowski 2005). (photo D. Denac). smrdokavre (foto K. Denac). The cavities excavated by woodpeckers are taken over by Starlings, Tree Sparrows, Tits, Scops Owls and Hoopoes in the ensuing years (photo K. Denac). 26 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 27 Mejice Pasovom drevja in grmovja, ki ločujejo posamezne parcele, pravimo mejice. Živini dajejo zavetje pred soncem in dežjem, blažijo vplive ekstremnih vremenskih pojavov (suše, neurja), znižujejo izhlapevanje vode in preprečujejo vetrno erozi-jo. Čeprav imajo majhno površino, so zelo pomemben življenjski prostor za ptice in druge živali. Še zlasti veliko ptic prebiva v kompleksno strukturiranih mejicah, ki jih sestavljajo drevesni, grmovni in zeliščni sloj, raba tal v neposredni okolici pa je ekstenzivna (Hormann 2001). Daljša ko je mejica, večjemu številu ptic daje zavetje in hrano (Berg & Pärt 1994). Zaradi svoje linijske narave delujejo mejice kot koridorji za selitev živalskih vrst skozi kmetijski prostor, v njih pa živi tudi pestra in številna združba nevretenčarjev (Bradbury & Stoate 2000, Fuller 2000). Na Goričkem največ mejic izgine ob komasacijah, s katerimi zaokrožajo razdrobljeno kmetijsko posest. Od leta 2003 do 2011 so bile komasacije napravljene na okoli Žitna njiva pri Prosenjakovcih (foto K. Denac) Na roke požeta žitna njiva (foto D. Denac) 3900 ha znotraj Krajinskega parka Goričko (Denac et al. 2011), kar pomeni okoli A cereal field near Prosenjakovci (photo K. Denac) A cereal field reaped manually (photo D. Denac) 8 % površine parka. Drevesno grmovna mejica v Dolencih ob potoku (foto M. Ob komasacijah izginejo mejice med parcelami in nastanejo Navadni kokalj Agrostemma githago (foto K. Denac) Plavica Centaurea cyanus (foto G. Domanjko) Podletnik) velike homogene njivske površine (foto P. Kmecl). Common Corncockle Agrostemma githago (photo K. Denac) Cornflower Centaurea cyanus (photo G. Domanjko) Tree and bush row along a stream at Dolenci (photo M. As a result of commasations, tree rows between plots of land Podletnik) disappear, leaving large homogenous fields behind (photo P. Kmecl). Vinogradi Na Goričkem je bilo vinogradništvo pred obema svetovnima vojnama eden pogla-vitnih virov zaslužka za lokalno prebivalstvo (Šiftar et al. 2007). V letih 2002-2003 je bilo evidentiranih 384 ha ekstenzivnih vinogradov, raztresenih po vsem obmo- čju, vendar z največjo gostoto na zahodnem in južnem delu Goričkega. Ti vinogradi so bili sortno zelo pestri, trti pa so bile marsikje primešane vinogradniške breskve ali druge sadne sorte. Nekateri so bili v celoti, drugi pa deloma zastopani s samorodnimi sortami trte (samorodnicami), kot so šmarnica, jurka, izabela, gemaj Navadno njivno zrcalce Legousia speculum-veneris z njivsko S travo poraščeni pasovi med njivami so gnezdišče strnadov vijolico Viola arvensis v ozadju (foto K. Denac) Emberiza sp., prosnikov Saxicola torquatus in rumenih in klinton. Gre za kulture v izumiranju, ki pa so pomembne za identifikacijo Kra-European Venus‘ Looking Glass Legousia speculum-veneris pastiric Motacilla flava (foto M. Podletnik). jinskega parka in lokalnih proizvodov. Veliko ekstenzivnih vinogradov se je že za-with Field Pansy Viola arvensis in the background (photo K. Stripes of grass between fields shelter the breeding raslo in propadlo. Intenzivnih vinogradov je bilo v istem obdobju precej manj, le 62 Denac) Buntings Emberiza sp., Stonechats Saxicola torquatus and Yellow Wagtails Motacilla flava (photo M. Podletnik). ha, večina na južnem delu Goričkega (Kaligarič et al. 2004). Pticam bolj ustrezajo 28 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 29 Gozdovi in grmišča Približno 45 % Goričkega pokrivajo gozdovi, ki pripadajo različnim združbam. Prevladuje listopadni gozd belkaste bekice in bukve Luzulo-Fagetum, ki mu je pov-sod primešan rdeči bor Pinus sylvestris. Bukvi se na kislih tleh marsikje pridruži tudi pravi kostanj Castanea sativa. Sestoji rdečega bora na degradiranih, zakisanih rastiščih niso naravni, temveč so nastali zaradi delovanja človeka, predvsem steljar-jenja. Suhi gozdovi hrasta gradna Quercus petraea poraščajo zlasti grebene in vrho-ve gričev. Na vlažnih tleh v jarkih se je ohranila nekdaj splošno razširjena združba bekice in belega gabra Luzulo-Carpinetum, ki so jo v veliki meri izkrčili za travnike in njive. Na vlažnih rastiščih najdemo tudi jelševja. V goričkih gozdovih živijo lesna sova Strix aluco, golob duplar, kanja Buteo bu- teo, sršenar Pernis apivorus, detli D endrocopos sp. Ekstenzivni vinograd v Dankovcih (foto K. Denac) in žolne Picus sp. ter številni pevci Passeriformes. Extensively managed vineyard at Dankovci (photo K. Denac) Kavke, ki drugod po Sloveniji večinoma gnezdi- jo v stavbah, tu najdemo v naravnih gnezdiščih, ekstenzivno obdelani vinogradi. V njih namreč ne uporabljajo škropiv za zatiranje in sicer v opuščenih duplih črne žolne Dryocopus plevela in škodljivcev, zato je bogatejša tako ponudba plevelnih semen kot tudi žu-martius (Štumberger 2003d). želk. V vinogradih se radi hranijo hribski škrjanci in smrdokavre, ki jim ustrezajo Grmišča na Goričkem so dobro ohranjena, s pe-gola ali redko poraščena tla med vrstami trte (Schaub et al. 2010). stro vrstno sestavo. Tvorijo jih navadna leska Co- rylus avellana, rdeči dren Cornus sanguineus, črni Vode trn Prunus spinosus, različne vrste šipkov Rosa sp., navadna trdoleska Euonymus europaeus, navadna kalina Ligustrum vulgare, čistilna kozja češnja Goričko je prepredeno s potoki in manjšimi rekami: Krka, Ledava, Lukaj potok, Rhamnus catharctica, črni bezeg Sambucus nigra, Grmišča s posameznimi večjimi drevesi so gnezdišče penic Kobiljanski, Ratkovski, Dolenjski, Mačkovski potok, Črnec in drugi. V njih živi Sylvia sp., kosov Turdus merula in rjavih srakoperjev Lanius češmin Berberis vulgaris in druge vrste. V njih si collurio vidra Lutra lutra, ki jo izdajajo sledi v blatu in iztrebki (vidreki), polni ribjih lusk, (foto G. Domanjko). gnezda spletejo kosi Turdus merula, rjavi srako- Scrubland with several larger trees is home to Warblers puščeni na vidnih mestih. V peščene bregove potokov si luknje izkopava vodo-perji, črnoglavke Sylvia atricapilla, rjave in pisane Sylvia sp., Blackbirds Turdus merula and Red-backed mec Alcedo atthis. Vsa tri gorička jezera, Bukovniško, Hodoško in Ledavsko, so Shrikes Lanius collurio (photo G. Domanjko). penice Sylvia nisoria. umetnega nastanka, vendar so z leti postala dom številnih redkih in ogroženih vrst. Zlasti na Leda- vskem jezeru lahko v večernem mraku poslušamo raskavo kvakanje čapljice Ixobrychus minutus. Črna štorklja Ciconia nigra, bolj plašna in skrivno- stna sorodnica vsem dobro poznane bele štorklje C. ciconia, si hrano išče v gozdnih potokih in na jezerih, gnezdi pa v gozdu. Na Ledavskem jezeru se ob zelo nizkih vodah na blatnih tleh razvijejo amfibijske združbe rastlin iz razredov Littorel etea uniflorae in/ali Isoëto-Nanojuncetea (Natura 2000 koda 3130), ki so kvalifikacijske za to območje Na- Ledavsko jezero (foto G. Domanjko) Ledavsko Lake (photo G. Domanjko) tura 2000. Gre za prehodne združbe rastlin, izpo- stavljene zaraščanju. 30 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 31 METODOLOGIJA POPISA PTIC Transektni popis ptic Popisna metoda Gnezdeče ptice smo popisali z metodo standardnega transektnega popisa v dveh pasovih (Bibby et al. 1992), dolžina transekta je bila približno 2 km, notranji pas pa je segal 50 m bočno na vsako stran transekta. Popisna enota je bila »par«, približek za registracijo enega para pa so bili posamezen osebek (samec ali samica), ločen od drugih osebkov iste vrste, par, teritorialen samec in gnezdo oziroma spe-ljana družina. Popisna metoda je bila identična metodi popisov za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (Kmecl & Figelj 2013). Popis so opravili izkušeni popisovalci v zložni hoji s hitrostjo približno 1,5 km/h. V obeh pasovih, notranjem in zunanjem, smo beležili tudi kategorijo »v letu«, v primeru večjih jat, kjer starosti ne mo-remo opredeliti, pa nismo šteli parov, temveč osebke (tipični primer je jata škorcev). V analizi podatkov smo upoštevali tudi podatke, ki so bili zabeleženi v kategoriji »v letu«, Osebke v jatah smo pretvorili v „pare“ z deljenjem z 2, kot to predvideva metodologija NOAGS (Mihelič 2002). Arbitrarno smo iz analize izločili jate s 50 ali več osebki. Takšna primera sta bila samo dva, in sicer je šlo obakrat za škorce Popisni transekti za popis gnezdilk Goričkega v letu 2012, naključne točke in puferska območja v drugem popisu. (polmer 1 km) okoli naključnih točk (podlaga: GURS) Transects for the breeding bird survey in 2012, random points and buffer zones (radius 1 km) around Popis smo praviloma opravili do 10. ure zjutraj, večina popisnega dela pa je bila opravljena v okviru random points (map source: GURS) dveh skupinskih popisov: prvi popis 21.4. in 22.4. ter drugi popis 19.5. in 20.5.2012. V nobenem primeru pa prvi popis ni bil narejen kasneje od 26.4. oziroma drugi popis kasneje od 25.5.2012. Kot opremo so popisovalci dobili tudi barvni digitalni ortofoto posnetek z vrisanim transektom in 50 m pasom. Preglednica 4: Pomen vsebine polj v vrstnih preglednicah v sistematskem delu Vir podatkov za Navedeni so podatki, na osnovi katerih je bila izrisana karta Izbor popisnih ploskev grafični prikaz: razširjenosti, ter njihov časovni razpon. Ocena populacije v Kjer je možen izračun relativne gnezditvene gostote iz podatkov Najprej smo znotraj meja Krajinskega parka Goričko določili 60 naključnih točk, s pogojem, da morajo KPG: popisa leta 2012 (zabeleženih 20 ali več parov), je populacija biti med seboj oddaljene minimalno 2 km (ta pogoj je onemogočil prekrivanje). Naključne točke smo ocenjena kot zmnožek površine parka (462,68 km2) in razpona te generirali z dodatkom za ArcView 3.2a - Random Point Generator 1.3 (Jenness 2005). gostote; populacija je zaokrožena na 10 parov natančno. Pri neka- Okoli teh točk smo naredili pufersko območje (ploskev) s polmerom 1 km. Če je območje segalo čez terih vrstah so bili glede na izkušnje s terena rezultati previsoki in smo jih korigirali. Če ta izračun ni bil možen, smo populacijo rob parka za več kot polovico svoje površine, smo ga iz popisa izločili. Od 60 ploskev je bilo treba ocenili glede na dostopne podatke NOAGS, monitoringa SIPKK, izločiti eno samo, popis je tako potekal na 59 ploskvah. Znotraj ploskve smo nato poljubno zarisali monitoringa SPA in druge lastne podatke. transekt, z naslednjimi omejitvami: Zabeležen v: Podana je frekvenca pojavljanja v popisu leta 2012, in sicer kot • približno proporcionalno je bila zastopana krajina znotraj ploskve število transektov, na katerih je bila vrsta zabeležena. • transekt je moral biti znotraj Krajinskega parka Goričko Relativna Gostota je izračunana iz transektnih podatkov, po Järvinen gnezditvena gostota & Väisänen (1975) in Bibby et al. (1992); razpon je ocenjen s • transekt je moral biti čimbolj raven (priporočilo je bilo, da koti zavojev niso večji od cca 30°, ven-v KPG: pomočjo empirične standardne deviacije po Järvinen & Väisänen dar v praksi to ni bilo izvedljivo) (1983): Kjer je bilo mogoče, so transekti potekali po poljskih in gozdnih poteh. Skupno smo popisali 124,1 km transektov. Metoda analize rezultatov V sistematskem delu knjige je vsaka gnezdilka predstavljena s karto razširjenosti in preglednico, ki vsebuje pomembnejše podatke o vrsti. V preglednici 4 je pojasnjen pomen posameznih polj iz siste-matskega dela. 32 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 33 gostote, pri čemer največjo gostoto ponazarja najtemnejša barva. Kernelska gostota posamezne podatke razširi (kot če bi npr. privzdignili narobe poveznjeno posodo z mivko) ter jih do polmera iskanja sešteje. Vrste z manj kot 20 zabeleženimi pari ali pa gnezdilke, ki so bile zabeležene v drugih popisih, so predstavljene s posameznimi podatki, vrisanimi na karti, pri čemer G relativna gnezditvena gostota v parih / km2 so praviloma prikazani vsi podatki: popis 2012, tetrade NOAGS (2003-2010), redN skupno število registriranih parov v vseh transektih SK N število parov, registriranih v notranjem pasu vseh transektov ke vrste NOAGS (2001-2014), popis pogostih ptic kmetijske krajine - SIPKK (za NP D skupna dolžina vseh transektov v km prvo leto, ko je bil transekt popisan, so podatki SIPKK vneseni v bazo NOAGS) P polovična širina notranjega pasu, od sredine do zunanjega in literaturni podatki iz revije Acrocephalus od vključno leta 2000 dalje. Podatki roba, v metrih (v našem primeru 50 m) iz baze redkih vrst NOAGS niso bili zbrani sistematično za vse vrste v istem obdo-R število transektov bju, temveč gre za naključno zbrane podatke, ki se pri različnih vrstah nanašajo na Razpon je prikazan kot G ± SD. različna obdobja. Ocena populacije v Povzeta je ocena populacije iz zadnjega poročila po Direktivi o Sloveniji: pticah za obdobje 2008-2013, izdelana leta 2014 (DOPPS lastni Podlaga za karte razširjenosti je Državna pregledna karta Republike Slovenije v podatki). merilu 1: 500 000 (DPK500), 1. izdaja, leto 2008 (© Geodetska uprava Republike % nacionalne popu- Izračunan kot odstotek povprečne velikosti populacije na Slovenije). lacije v KPG: Goričkem v povprečni oceni (aritmetično povprečje) velikosti populacije v Sloveniji. Habitatne zahteve in podatki o prehrani so za nekatere vrste povzeti po Bauer et Indikatorska vrsta Vrsta sodi med 29 indikatorskih vrst slovenske kmetijske krajine al. (2005). kmetijske krajine: (da/ne) (Kmecl & Figelj 2013) Status SPEC: BirdLife International (2004) Za vse transekte smo izračunali tudi Shannonov indeks vrstne diverzitete (Shan-Rdeči seznam: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči non 1948, Odum 1971) in ga predstavili na karti. Indeks smo izračunali za zaneslji-seznam. Priloga 4: Rdeči seznam ptičev gnezdilcev (Aves). Ur.l. RS 82/2002. ve gnezdilke (G) po formuli: Rdeči seznam Jančar (2011) (osnutek): Dodatek Direktive o Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne pticah: 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (kodificirana različica) (Ur. l. EU L. 20/2010); naveden je dodatek, če je vrsta H - Shannonov indeks vrstne diverzitete za posamezen transekt na njem. Če je vrsta kvalifikacijska za Natura 2000 Goričko, je to i - i-ta vrsta navedeno. n - maksimum vseh opaženih parov i-te vrste v dveh popisih i Št. preštetih parov Sešteti maksimumi 35 tetrad NOAGS; rezultat je nato ponderiran N - skupno število opaženih parov NOAGS (2003- s faktorjem 59/35 in zaokrožen na celo število. Ponder je količnik 2010): med številom transektov, popisanih v letu 2012, in številom transektov, popisanih v okviru NOAGS. Večina podatkov je iz leta Popis velikega skovika s predvajanjem 2003. Št. preštetih parov Sešteti maksimumi 59 transektov popisa leta 2012 posnetka oglašanja Goričko 2012: Maksimalno parov Najvišje število parov, prešteto na kateremkoli transektu V letih 2012 in 2013 smo na celotnem Goričkem popisali velikega skovika, da bi na transektih 2012: dobili podatke o njegovi številčnosti in razširjenosti. Popis je potekal s pomočjo Povprečno parov na Izračun: parov Goričko 2012 / 59 predvajanja posnetka samčevega svatovskega oglašanja, monotono ponavljajočega transektih 2012: se »tju«. Na vsaki izmed popisnih točk je popisovalec najprej eno minuto poslušal Indeks popis 2012 / Izračun: parov Goričko 2012 / parov NOAGS * 100 in oprezal za morebitnimi spontano pojočimi samci, nato predvajal eno do dve NOAGS: minuti posnetka in še dve do tri minute čakal na odziv (metoda prirejena po Samwald & Samwald 1992). Vse lokacije dobljenih velikih skovikov smo vnesli na karto Za vrste s (praviloma) 20 ali več zabeleženimi pari (seštevek maksimumov tran-in jih kasneje digitalizirali v programu ArcGIS 9.3.1. V obeh letih smo popisali sektov) je razširjenost v parku prikazana s kernelskimi gostotami, ki so bile izraču-429 točk, razporejenih po vsem Goričkem, razen v gozdnatih predelih. Popisi so nane s programom ArcGIS 9.3.1. Velikost celice pri izračunu je bila 10 m, polmer potekali ponoči, začeli pa so se z večernim mrakom (med 21.00 in 21.30) in končali iskanja (limit upoštevanja sosednjih podatkov) pa 5000 m. Prikazanih je 13 nivojev do 2. ure ponoči. 34 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 35 Raziskava prehrane Prehrano obeh vrst smo spremljali z visokoresolucijskimi kamerami (PC900 HyperFire Professional High Output Covert IR, proizvajalec Reconyx, ZDA), ki smo jih namestili ob vhodu v duplo oziroma na stransko steno gnezdilnice. Njihov prožilni čas je bil 0,2 s, najmanjša razdalja ostrenja pa 15 cm. Kamere so beležile vsak prihod staršev na gnezdo, ki je bil praviloma povezan s hranjenjem mladičev. Posnetki so se shranjevali na spominsko kartico (4 GB), ki smo jo vsaj enkrat te-densko prelili na trdi disk računalnika. Na vsakem posnetku je kamera avtomatsko zabeležila natančen datum in čas nastanka posnetka. V letih 2012 in 2013 smo tako spremljali osem gnezd smrdokavre in sedem gnezd velikega skovika. Slike smo kasneje sortirali glede na to, ali je bil na njih viden plen ali ne. Plen smo na podlagi določevalnih ključev in določenih tipskih vrst plena (Trilar et al. 2014) skušali določiti do najnižjega možnega taksonomskega nivoja. V vzorcu prehranjevalnih dogodkov smo določili, kako pogosto se pojavlja določena vrsta plena. Popisne točke za popis velikega skovika na Goričkem v letih 2012 in 2013 (podlaga: GURS) Survey points for Scops Owl at Goričko in 2012 and 2013 (map source: GURS) Ekološka raziskava smrdokavre in velikega skovika Kamera v kamuflažnih barvah, nameščena ob vhodu v Kamere so snemale plen, ki so ga smrdokavre prinašale gnezdilno duplo smrdokavre (foto K. Denac) svojim mladičem (foto P. Kmecl). Camera in camouflage colour patterns placed next to the Cameras recorded the prey brought by Hoopoes to their Smrdokavra in veliki skovik sta značilna prebivalca visokodebelnih sadovnjakov, Hoopoe‘s cavity entrance (photo K. Denac) young (photo P. Kmecl). zato sta bila v projektu Upkač izbrana kot ciljni vrsti ekološke raziskave prehrane in prehranjevalnega habitata. Oba sta v obdobju 1997-2013 na Goričkem doživela velik upad številčnosti, tako da njune sedanje populacije sestavljajo le še okoli četr-Iskanje gnezd tino tistih s konca 90ih let 20. stol. (Denac et al. 2013). Poznavanje njune biologije je izjemnega pomena, saj lahko le tako predlagamo učinkovite varstvene ukrepe Pred pričetkom spremljanja staršev, ki so hranili mladiče, smo morali v primeru zanju. obeh vrst najti gnezda. Da bi povečali učinkovitost iskanja, smo se zatekli h kom-binaciji več metod: • preverjali smo lokacije, kjer je bila smrdokavra zabeležena na transektnem popisu ptic Goričkega v letu 2012 • na osnovi rezultatov popisa velikega skovika smo na lokacijah, kjer so bili zabeleženi kličoči pari, prednostno pregledovali naravna dupla • preverjali smo lokacije, kjer so vrsti opazili ali slišali domačini, zaposleni v JZ KPG ter priložnostni obiskovalci Goričkega • v lokalne elektronske medije in na splet smo dali poziv, da zbiramo podatke o opazovanjih smrdokavre in velikega skovika • dvakrat v gnezditveni sezoni smo pregledali gnezdilnice, postavljene med letoma 2008 in 2012 Smrdokavra (foto DOPPS) Veliki skovik (foto DOPPS) • z endoskopsko kamero smo sistematično preiskovali primerna dupla v viso-Hoopoe (photo DOPPS) Scops Owl (photo DOPPS) kodebelnih sadovnjakih 36 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 37 Raziskava prehranjevalnega habitata in domačega okoliša Domači okoliš je območje, na katerem žival prebiva. Vključuje njena prehranjevališča, počivališča, mesta za označevanje teritorija in seveda prostore za razmno- ževanje (kotišča, gnezdišča). Podatki o tem, katere dele habitata živali uporabljajo za zadovoljevanje teh osnovnih potreb, so v varstvu narave bistvenega pomena. V ohranjanje teh predelov in struktur je namreč osredotočen ves naravovarstveni trud. Smrdokavre so aktivne podnevi, veliki skoviki pa ponoči, zato smo za ugota-vljanje njihovih prehranjevališč in velikosti domačega okoliša na Goričkem upora-bili različne metode. Smrdokavra Starše smo med iskanjem hrane za mladiče in zase spremljali z daljnogledom. En popisovalec je stalno sedel v bližini gnezda in beležil čas prileta s plenom na gnezdo. Drugi popisovalci so peš sledili staršema in ju z daljnogledom opazovali med prehranjevanjem. Vsi smo bili vedno v takšni razdalji od smrdokavr, da se niso počutile ogrožene in zaradi nas niso spreminjale vedenja. Površine, kjer sta starša nabirala hrano (prehranjevališča), smo zarisali na digitalni ortofoto posnetek. Lo- čili smo več tipov prehranjevališč: gnojna jama, košen sadovnjak, košen travnik, mejica, nasad črnega bezga, opuščen vinograd, aktiven vinograd, opuščena njiva, pašen sadovnjak, pašnik, peščen kolovoz, travnat kolovoz, travnat rob ceste, travnat rob njive, travnato dvorišče in vrt. Beležili smo tudi čas, ob katerem sta starša s prehranjevališča odletela v smeri gnezda. Vsak prihod na gnezdo smo skušali povezati z določenim prehranjevališčem. Skupaj s posnetki kamer, ki so beležile Na gnezdih velikega skovika smo kamere namestili na stransko steno, tako da so snemale notranjost gnezdilnice prineseni plen, je bilo za del podatkov mogoče določiti, kdaj in s kakšnega prehra- (foto K. Denac). njevališča je smrdokavra prinesla določeni plen. Cameras were placed on the sides of the Scops Owls nestbox to film their interior (photo K. Denac). V letih 2012 in 2013 smo spremljali skupaj pet gnezd. Posamezno gnezdo smo spremljali 3-7 dni, 2-8 ur dnevno. Opazovanja so potekala med majem in julijem. Preverjanje zasedenosti gnezdilnic (foto K. Denac) Vsa prehranjevališča smo digitalizirali s programom ArcGIS 9.3.1, vsa opazovanja Checking the nestbox occupancy (photo K. Denac) prihodov na gnezdo pa vnesli v podatkovno bazo (Access 2007). Digitalizirali smo Preverjanje zasedenosti naravnega dupla z endoskopsko Na zaslonu endoskopske kamere je lepo videti valečo samico En popisovalec je ob gnezdu smrdokavre beležil čas Košen rob ceste (foto K. Malačič) kamero (foto B. Robnik) smrdokavre v duplu (foto B. Robnik) prihodov staršev na gnezdo (foto B. Robnik). Mown road verge (photo K. Malačič) Checking the natural cavity occupancy by an endoscope A brooding Hoopoe female on the endoscope screen can be One of the observers was recording arrival times of Hoopoe (photo B. Robnik) clearly seen (photo B. Robnik) parents to the nest (photo B. Robnik). 38 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 39 gnezdo Oddajnik smo velikemu skoviku namestili kot nahrbtnik (foto Na hrbtu velikega skovika je vidna antena radijskega 25. 5. 2012 B. Robnik). oddajnika (foto B. Robnik). 26. 5. 2012 VHF transmitter was mounted as a backpack onto Scops Owl The transmitter‘s antenna projecting from Scops Owl‘s back 5. 6. 2012 (photo B. Robnik). (photo B. Robnik) 6. 6. 2012 12. 6. 2012 13. 6. 2012 19. 6. 2012 Prehranjevalne površine smrdokavre v Serdici leta 2012 (podlaga: GURS) Hoopoe‘s feeding grounds at Serdica in 2012 (map source: GURS) tudi tista prehranjevališča, s katerih smrdokavra ni letela neposredno na gnezdo oziroma sta se tam hranila le starša. Ta so bila namreč pomembna za- radi zarisa domačega okoliša in določitve njegove velikosti. Veliki skovik Telemetrija velikega skovika je večinoma potekala v nočnih Podnevi smo s telemetrijo iskali počivališča velikih skovikov Neposredno spremljanje skovikov z daljnogledom urah (foto M. Podletnik). (foto M. Podletnik). ni mogoče, saj so nočno aktivni. Namesto tega Scops Owl telemetry was carried out mainly during the night Telemetry was used at daytime to find the Scops Owl‘s (photo M. Podletnik). resting places (photo M. Podletnik). smo jim sledili z VHF (radijsko) telemetrijo. Ujete skovike smo opremili z VHF oddajniki (proizvaja- Telemetrijo smo opravljali po principu triangulacije. Trije popisovalci so vsak s lec BioTrack, Velika Britanija), ki so vsak na svoji svoje točke vsakih 5 minut odbrali smer signala. V karto smo vrisali smer, ki je le-frekvenci oddajali radijski signal. Tega smo lovili s fleksibilnimi antenami Yagi. Oddajnik smo skovi- žala na sredini med skrajnima mejama slišnosti signala, pri čemer smo imeli jakost kom namestili v obliki nahrbtnika, pri čemer smo in glasnost signala vedno nastavljeni na minimum. Ročne ure popisovalcev smo naramnice izdelali iz sukanca za naudarno šivanje uskladili pred pričetkom telemetrije. Velike skovike smo spremljali ponoči, med (hefta), ki smo ga oblekli v termo požirko, da se 21.30 in 2.30, in sicer 1-4 ure na noč. Občasno smo telemetrijo opravljali tudi prek ptici nit ni zarezala v kožo. Termo požirko smo se-dneva, da bi odkrili dnevna počivališča velikih skovikov. greli z vžigalnikom, zaradi česar se je skrčila in te- V letih 2012 in 2013 smo z oddajniki opremili osem velikih skovikov, od tega šest sneje obdala hefto. Dokler je bila še topla in meh-samcev in dve samici. Uporabne podatke za analizo domačega okoliša in prehra-ka, smo jo upognili v obliko naramnic, tako da je njevališč smo dobili od dveh samcev (Hektor, Tarsus) in ene samice (Venera) (pre-ptici lepo sedla na ramena. Oddajniki so tehtali glednica 5). 2,4-2,7 g, kar je pomenilo okoli 3 % telesne mase skovikov. Anteno oddajnika smo pred izpustitvijo Radijski oddajnik za velikega skovika (foto B. Robnik) ptice vedno skrajšali, tako da je segala največ 1 cm VHF transmitter for Scops Owl (photo B. Robnik) čez rob repa. 40 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 41 Preglednica 5: Z VHF oddajniki opremljeni veliki skoviki na Goričkem SISTEMATSKI DEL Lokacija Leto Ime skovika Spol Obdobje Število spremljanja terenskih dni Med popisom v letu 2012 smo zabeležili skupno 99 vrst, od tega 84 zanesljivih in Kramarovci 2012 Ari samec 18.6.2012 01 5 možnih gnezdilk ter 10 vrst, ki na Goričkem zagotovo ne gnezdijo. Po pregledu Serdica 2012 Ahil samec 28.6.-5.7.2012 12 literature in drugih podatkov smo ugotovili, da je na Goričkem v obdobju 2001-Serdica 2012 Rocky samec 28.6.-5.7.2012 23 2014 zanesljivo gnezdilo 111 vrst, 9 vrst pa je bilo možnih gnezdilk. Osem vrst ima Budinci 2012 Venera samica 10.7.-19.7.2012 7 v Krajinskem parku Goričko več kot 10 % nacionalne populacije (preglednica 6). Serdica 2013 Hektor samec 15.6.-20.7.2013 10 Serdica 2013 Dioniz samec 3.7.-6.7.2013 34 Primerjava Shannonovih indeksov biodiverzitete za transekte, popisane v letu Serdica 2013 Nike samica 5.7.-19.7.2013 4 2012, nam pokaže, da je na Goričkem največja diverziteta gnezdilk v severovzhod-5 nem delu, med Šalovci in Domanjševci. Manjši centri diverzitete gnezdilcev so še Kramarovci 2013 Tarsus samec 15.6.-10.7.2013 7 nad Rogašovci in zahodno od Kobiljega. Zelo podobna slika se pokaže tudi, če 1Oddajnik je bil nameščen z lepilom na skovikov hrbet; s pomočjo izredno gibljive glave in uporabimo le podatke indikatorskih vrst kmetijske krajine. močnega kljuna si ga je odstranil že prvo noč; oddajnik smo našli, ga predelali v nahrbtnik in namestili na samico Venero. 2Nedelujoč oddajnik. 3Verjetno je šlo za nesparjenega samca, ki se je klatil po širšem območju (signala nismo več zaznali); kasneje smo našli oddajnik skupaj z naramnicami, ki si ga je snel ca. 500 m od kraja namestitve. 4Kmalu po namestitvi oddajnika je bilo gnezdo tega samca uplenjeno, on pa se je najverjetneje odselil izven območja. 5Med prvima dvema spremljanjema je bila samica večino časa še v gnezdu z majhnimi mladiči, kasneje je baterija oddajnika odpovedala. Podatke telemetrije smo digitalizirali s programom ArcGis 9.3.1. Kernelska gostota Shannonovega indeksa biodiverzitete. Uporabljeni so podatki za vse vrste, ki smo jih registrirali v popisu 2012 in imajo status G — zanesljiva gnezdilka. Kernel density of the Shannon diversity index. We used data for all species that were registered in the 2012 survey and given the status of confirmed breeder. 42 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 43 e F), 2 3 3 2 3 2 2 0 3 0 2 2 2 2 2 2 3 3 3 2 ( 2014 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 3-2014 3-2014 3-2014 0-2014 3-201 3-2014 0-2014 0-2014 3-201 3-2014 0-2014 3-201 2-201 2-2014 0-201 2-201 vne baz ), indeks ajinskem Obdobje Obdobje 2011-2014 201 201 201 2004-2011 201 201 201 201 201 ad) v okviru 200 200 200 2004-2014 2004-2014 2004-2014 2004-201 2008-2014 1999-201 2007-2014 2009-2014 200 200 200 200 200 2008-2014 2009-2014 2004-2014 2004-2014 2006-2014 2004-2014 Gor 2 ( O O 6,7 1,0 1,2 1,7 8,1 5,1 1,5 2,1 1,1 1,9 8,1 o se nanaša ocena 33,3 3,3 2,0 15,0 2,5 9,9 13,3 8,0 10,0 5,0 9,0 10,5 5,4 3,8 2,0 15,6 5,0 5,0 8,6 2,9 2,9 0,8 3,3 3,9 17,5 5,9 3,0 3,2 6,0 0,2 0,4 5,0 % SL % SL dilk iz podatko di, a je bila zabeležena Ind 0,0 52,7 59,3 29,7 Ind 8,4 15,6 622,9 135,3 122,6 98,9 118,6 76,6 42 128,6 150,2 101,9 193,3 ansektih popisa v letu 201 v) v popisu 201 3 3 1 1 1 1 4 2 1 1 1 4 1 1 3 5 dilk gnez 16 21 10 62 25 62 65 81 79 9 tr Gor 20 Gor 193 189 ov (sešteti maksimumi tetr ansekto S 2 3 2 S 2 3 tr ) in obdobje, na kater 30 51 13 25 81 15 54 78 98 32 O AG 150 AG 150 O O N N % SL anih par acije vrste na 5 SD 0,2 0,1 SD 0,2 0,1 0,2 0,1 0,2 0,1 egistrir egistr G G dilka, N — vrsta na Goričkem ne gnez 2,4 1,1 2,1 1,0 3,0 1,1 1,6 1,2 enca r dilke (G), katerih odstotek nacionalne populacije v Kr ), število r ov (sešteti maksimumi vensko populacijo ( 2, ter zanesljivih in možnih gnez ekv SD F 0 0 0 11 0 0 0 0 0 3 0 0 1 1 1 1 4 F 2 1 1 0 0 0 0 1 2 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 2 5 ), fr e gnez 12 57 10 43 22 16 32 56 28 31 58 anih par PopGor 0 egistrir 0 0 2 0 030 0 0 0 0 dna deviacija ( - - - - - - 5 - 7 1 - 1 0 - 1 7 - 9 0 - 3 4 - 5 1 - 1 1 - 3 2 - 4 1 - 3 0 - 1 1 - 1 1 - 3 dilka, G? — možna gnez 0 - 640 PopGor 5 - 1 5 - 1 10 - 1 10 - 15 5 - 1 5 - 1 5 - 1 150 - 250 15 - 25 10 - 20 10 - 20 10 - 20 200 - 250 20 - 40 PopGor 20 - 30 25 - 40 20 - 30 50 - 7 60 - 7 20 - 40 1000 - 1180 300 - 400 300 - 400 860 - 1 300 - 400 1300 - 151 430 - 560 200 - 300 51 200 - 250 a gnez S), število r AG NO Status G G G G? G G G G G G G? G? G G G? N N N G G G Status G G N G G G G G G G G G? N G G G G G G G G G G G G G G G ) in njena standar ajinskem parku Goričko ( G) ( 9/35 ( G — zanesljiv 2 : ax opaeus opus tur ov / km cticor gus tinus va Status ). Z mastnim tiskom so označene tiste zanesljiv a ans quedula ea orus a anellus eč. ax ny ex esper ychus minutus ano s faktorjem 5 ), odstotek populacije vrste v parku glede na celotno slo ex cr cticor dea ciner cus aeruginosus cus pygar eptopelia decaocto eptopelia tur v status ( Ind Obdobje allinula chlor 0% ali v Latinsko ime Cygnus olor Anser anser Anas platyrhynchos Anas quer Coturnix coturnix Cr Phasianus colchicus Tachybaptus ruficollis Podiceps cristatus Ixobr Ny Ar Ciconia ciconia Ciconia nigr Haliaeetus albicilla Milvus migr Cir Cir Buteo buteo Pernis apiv Accipiter nisus Latinsko ime Accipiter gentilis Falco tinnunculus Falco v Falco subbuteo Rallus aquaticus Porzana porzana Porzana par G Fulica atr Vanellus v Actitis hypoleucos Tringa totanus Larus michahellis Columba livia (domest.) Columba oenas Columba palumbus Str Str Cuculus canorus Bubo bubo Asio otus Strix aluco Tyto alba Athene noctua Otus scops Caprimulgus eur Apus apus Upupa epops 2), ocena populacije v Kr ena gostota (par eznam vrst ptic Goričkega, ki smo jih zabeležili na popisu 201 vka S ditv ek tinec AGS, ponderir ednostma ( O ek va a ene populacije ( tinec va vik v N vka ditv epec AGS; podan je njiho vensko ime a gos ar dokavr akač a čaplja vensko ime O epelica agulj ahasta tukalica Preglednica 6: N na popisu v letu 201 relativna gnez popiso med tema vr gnez parku Goričko znaša 1 Slo grbec siv mlakarica reglja pr kosec fazan mali ponir čopasti ponir čapljica kv siv bela štorklja črna štorklja belor črni škarnik rjavi lunj močvirski lunj kanja sršenar skobec Slo kr posto rdečenoga posto škrjančar mokož gr mala tukalica zelenonoga tukalica liska priba mali mar rdečenogi mar rumenonogi galeb domači golob duplar griv turška grlica divja grlica kukavica velika uharica mala uharica lesna so pegasta so čuk veliki sko podhujka hudournik smr 44 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 45 2 2 2 2 2 3 2 2 2 2 2 3 2 2 2 2 2 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 0-2014 3-2014 0-2014 0-2014 3-2014 3-2014 0-201 3-2014 3-201 3-2014 0-201 0-2014 3-2014 3-2011 3-2014 3-2014 0-2014 0-2014 3-201 Obdobje Obdobje 201 201 201 201 200 200 201 2011-2014 2009-2014 200 200 200 201 201 200 200 200 200 201 2004-2014 201 200 O O 3,8 3,3 5,4 4,0 4,6 1,5 5,0 2,7 4,3 4,8 1,6 1,7 0,8 0,2 1,4 0,2 0,3 1,0 0,3 0,7 1,6 0,3 3,2 2,4 1,6 1,2 2,7 2,2 5,2 0,3 4,2 5,6 3,0 8,3 1,6 8,0 0,1 1,8 0,9 0,2 0,5 2,8 2,9 2,2 0,1 2,2 0,2 1,1 100,0 10,0 % SL % SL Ind 0,8 7,5 Ind 7,3 164,3 175,8 61,2 19,8 93,7 59,3 59,3 78,2 97,3 41,9 79,1 59,3 73,6 489,4 21 16 48,2 62,4 149,2 138,1 25,4 89,0 115,7 218,9 129,4 199,7 158,2 257,1 109,5 207,6 107,9 140,2 23 132,5 56,9 160,6 101,2 2 8 3 13 1 10 1 3 1 6 3 3 3 1 6 13 5 7 13 8 3 Gor 36 83 33 167 48 66 14 10 259 20 88 32 117 87 32 64 Gor 360 72 48 24 26 26 20 23 29 72 10 240 661 20 S 1 22 47 7 79 29 8 15 27 32 59 2 12 3 5 66 S 46 5 2 5 3 44 3 57 10 44 19 8 40 6 29 98 AG 10 276 236 10 111 147 AG 278 506 223 499 12 O O N N SD 0,1 0,2 0,4 0,1 0,2 0,5 0,2 0,3 0,5 0,3 0,2 0,3 0,2 SD 0,5 0,8 0,2 0,3 0,3 0,2 0,2 0,7 0,4 0,3 G G 0,4 1,4 7,8 0,4 2,4 12,7 2,0 4,3 14,3 5,0 3,2 6,8 1,5 12,8 7,0 34,8 3,3 4,0 2,5 2,0 28,1 10,7 4,5 F 0 0 7 1 1 1 F 26 49 25 54 2 31 19 3 11 3 7 48 9 8 48 3 54 2 44 2 45 57 37 59 59 35 6 0 0 4 0 0 15 0 4 6 11 56 11 4 19 19 9 59 16 55 18 36 0 30 0 20 20 0 0 2 750 00 00 00 0 830 0 0 200 240 020 33 - - - - 0 - 1 0 - 5 3 - 5 0 - 5 0 - 3390 PopGor 7 - 1 5 - 1 10 - 15 10 - 15 160 - 230 15 - 25 580 - 720 160 - 200 30 - 50 120 - 180 160 - 240 30 - 50 40 - 80 50 - 1 40 - 7 20 - 40 70 - 2430 PopGor 20 - 40 20 - 30 30 - 50 50 - 7 25 - 35 150 - 300 80 - 1 340 - 51 3420 - 3 500 - 7 3000 - 5000 500 - 7 1880 - 21 6380 - 6 21 1350 - 157 3000 - 33 640 - 790 5720 - 6150 800 - 1 390 - 580 850 - 1 200 - 400 300 - 400 15760 - 1647 1440 - 1660 307 1050 - 1 126 4760 - 5150 1960 - 221 Status G G G G G G G G G G G G G G N G G G G N G G G G G? G G G Status G G G G G G G G G G G G N N G? G G G G G G G G G G G os tius ea a ochilus ea a oglodytes quatus orus vensis atensis egulus quilla ocopos major ocopos medius ocopos minor acias garrulus yocopus mar dus philomelos dus visciv dus merula ocephalus ocephalus scirpaceus ocephalus palustris alerida cristata Latinsko ime Alcedo atthis Cor Dr Picus viridis Picus canus Dendr Dendr Dendr Jynx tor Alauda ar G Lullula arbor Hirundo rustica Delichon urbicum Anthus pr Anthus trivialis Motacilla alba Motacilla flav Motacilla ciner Prunella modularis Erithacus rubecula Luscinia megarhynchos Phoenicurus phoenicurus Phoenicurus ochrur Saxicola rubetr Saxicola tor Tur Tur Latinsko ime Tur Sylvia nisoria Sylvia atricapilla Sylvia communis Sylvia curruca Acr schoenobaenus Locustella naevia Locustella fluviatilis Locustella luscinioides Acr Acr A. arundinaceus Hippolais icterina Phylloscopus tr Phylloscopus sibilatrix Phylloscopus collybita Regulus r Regulus ignicapilla Troglodytes tr Muscicapa striata Ficedula albicollis Parus major Periparus ater Cyanistes caeruleus Lophophanes cristatus Poecile palustris vka vka aljiček tnik vaček anka vaček vr elček vščica ati muhar vensko ime esna cipa ec vt vensko ime a penica erni ko vr ednji detel ar avniška cipa ev a pastirica a pevka osnik aljiček Slo vodomec zlato črna žolna zelena žolna pivka veliki detel sr mali detel vijeglavka poljski škrjanec čopasti škrjanec hribski škrjanec kmečka lasto mestna lasto tr dr bela pastirica rumena pastirica siv siv taščica slav pogor šmarnica repaljščica pr ciko car Slo kos pisana penica črnoglavka rjav mlinarček bičja trstnica kobiličar rečni cvrčalec trstni cvrčalec srpična trstnica močvirska trstnica rakar rumeni vr sev grmo vrbji ko rumenoglavi kr rdečeglavi kr stržek sivi muhar belo velika sinica menišček plavček čopasta sinica močvirska sinica 46 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 47 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 0 2 Primerjava s kulturno krajino v Sloveniji 201 2014 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 201 Goričko ima še vedno eno izmed najbolj ohranjenih tradicionalnih kulturnih kra-3-201 0-2014 0-201 3-201 3-201 Obdobje jin v Sloveniji. To se kaže tudi v populacijah in gostotah ptic, ki so indikatorji te 200 201 201 200 200 krajine. Nadpovprečne gostote v primerjavi s povprečno slovensko kmetijsko kra-O jino (Kmecl & Figelj 2013) dosegajo na Goričkem duplar, divja grlica Streptopelia 2,9 2,0 2,4 0,5 0,7 3,0 2,6 7,6 2,1 1,2 1,0 1,4 1,2 1,4 1,3 22,2 3,8 2,9 3,8 4,7 2,0 3,2 8,3 0,0 3,9 0,6 turtur, zelena žolna, prosnik, rjava penica, rjavi srakoper in rumeni strnad. Kljub % SL zaznanim upadom so relativno pogoste tudi nekatere vrste, ki sicer iz slovenske Ind kmetijske krajine izginjajo ali pa so že izginile: hribski škrjanec in kavka, ter vrsti, 79,1 151,0 207,6 43,7 144,1 50,2 166,1 155,1 118,1 157,0 97,3 84,6 105,6 47,5 57,9 116,5 96,7 399,6 109,1 64,7 ki smo ju popisovali s posebnimi metodami - veliki skovik in smrdokavra. 6 6 12 2 1 8 12 8 2 Gor 32 140 21 14 13 22 12 75 12 285 23 609 217 182 32 856 40 222 12 399 Podrobnejši pregled pa prvotni pozitivni vtis precej skazi. Travniške vrste so v primerjavi s popisom za NOAGS doživele precejšen upad populacij. Hribski škrjanec, S 40 3 93 10 32 94 44 76 8 25 69 78 32 19 denimo, ima indeks primerjave med tema dvema popisoma 48,2, poljski škrjanec AG 184 516 13 187 388 811 190 366 O pa 61,2. Veliki strnad se na Goričkem z borimi 12 preštetimi pari v popisu leta 2012 N približuje izumrtju na tem območju. Tudi populaciji smrdokavre in velikega skovika sta v zadnjih 15 letih doživeli izjemno velik upad. Zgolj izhodiščnim velikim SD 0,2 0,4 0,4 0,3 0,3 0,6 0,2 0,4 0,6 0,6 0,2 0,4 0,2 0,4 0,5 populacijam teh vrst na Goričkem se imamo zahvaliti, da tam še vedno presegajo gostote povprečne slovenske kmetijske krajine. G 1,4 7,7 7,6 4,1 7,1 1,8 24,2 3,0 10,2 20,2 21,4 8,4 2,8 9,0 15,8 Upade populacij značilnih travniških vrst ptic pripisujemo obsežnemu in dobro dokumentiranemu spreminjanju travnikov v njive na Goričkem. S tem v zvezi se F 21 0 1 1 nam ponuja primerjava s Kozjanskim (Kmecl et al. v pripravi). Tam je bil upad v 50 17 13 47 13 53 5 2 58 19 51 58 30 51 59 8 31 52 32 43 56 0 6 obdobju 1999-2010 še bolj drastičen kot na Goričkem. Travniške vrste so tam v tem obdobju upadle za več kot 90%. To obdobje je primerljivo z obdobjem naše raziskave (2003-2012). Na Kozjanskem je sicer zanimivo, da je vzrok upada travniških vrst 0 0 30 750 ptic predvsem intenzifikacija travnikov, saj se njihova površina ni zelo zmanjšala. 000 30 0180 380 0 - 3 - 5 0 - 3 0 - 201 0 - 3 0 - 5 1 - 3 PopGor 590 - 7 80 - 1 30 - 1 30 - 7 Več kot očitno pa na Goričkem deluje še en, prav tako močan dejavnik spremembe 341 300 - 400 400 - 600 500 - 1 250 - 350 177 100 - 200 1500 - 2000 150 - 200 5000 - 6000 1260 - 147 4500 - 4890 4500 - 5000 730 - 890 96 3690 - 4040 1180 - 1 2000 - 3000 3000 - 5000 krajine. Ob opuščanju tradicionalnih kmetij z mozaično rabo prihaja ponekod tudi do zaraščanja. V pogledu zaraščanja je Goričko podobno Krasu. Ta proces morda pojasnjuje, zakaj smo v popisu 2012 zabeležili pisano penico in drevesno cipo Ant-Status G G G G G G G G G N G? G G G G G G G G G G G G G? G G G hus trivialis s 14 oziroma 10 pari, med popisi za NOAGS pa ne. Pozitiven indeks imajo tudi nekatere druge vrste, značilne za zaraščajoče se travnike: rjava penica, rjavi srakoper in rumeni strnad, na zaraščanje pa kaže tudi povečanje populacije rečnega cvrčalca Locustella fluviatilis. a dactyla a duelis ostr achy one ax austes opaea vir thia familiaris thia br vus monedula vus frugilegus vus cor vus cornix vus cor duelis cannabina duelis car duelis chloris arrulus glandarius Latinsko ime Aegithalos caudatus Remiz pendulinus Sitta eur Cer Cer Lanius collurio Pica pica G Cor Cor Cor Cor Cor Sturnus vulgaris Oriolus oriolus Passer domesticus Passer montanus Fringilla coelebs Car Car Car Serinus serinus C. coccothr Loxia cur Emberiza citrinella Emberiza schoeniclus Emberiza calandr ana abec abec epka akoper ana ana ec vensko ime ec okljun glez atkoprsti plezalček aka a vr okar Slo dolgor plašica br dolgoprsti plezalček kr rjavi sr sr šoja kavka poljska vr črna vr siv kr škor kobilar domači vr poljski vr ščinkav repnik lišček zelenec grilček dlesk kriv rumeni strnad trstni strnad veliki strnad 48 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 49 Grbec Cygnus olor Siva gos Anser anser 1 1 6 Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2014) NOAGS (2010-2014), Vrezec (2004a) Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 1 par Ocena populacije v KPG: 5 - 7 parov Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 2 - 4 parov Ocena populacije v Sloveniji: 80 - 100 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 33,3 % parov v KPG glede na Slovenijo: 6,7 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: - Rdeči seznam: O1 Rdeči seznam (osnutek): neovrednotena vrsta - izredna gnezdilka Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: III/2 Dodatek Direktive o pticah: II/2 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 2 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Maksimalno parov na transektih 2012: - Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Siva gos gnezdi na stoječih ali počasi tekočih vodah. Hrani se pretežno z vodnim Grbec je vezan na jezera in mirne reke. Gnezdo si naredi ob robu vode. Par je v času rastlinjem, na kopnem pa s poganjki, semeni, koreninami in gomolji. V Sloveniji gnezdenja zelo teritorialen in odganja vse vsiljivce. Grbec se hrani z vodnimi rastli-je zelo redka gnezdilka, saj je bilo gnezdenje doslej potrjeno le na petih lokaci-nami, občasno pa se pase tudi na kopnem. V Sloveniji njegova populacija narašča. jah. Ena izmed njih je Ledavsko jezero na Goričkem, kjer je par aprila 2014 vodil Na Goričkem gnezdi na Ledavskem jezeru, občasno pa tudi na Hodoškem (Vrezec mladiče. 2004a). 50 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 51 Mlakarica Anas platyrhynchos Reglja Anas querquedula 1 1 2 3 4 5 Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2011-2014) NOAGS (2001-2014), popis 2012 Gnezditveni status: G? Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 0 - 1 par Ocena populacije v KPG: 150 - 250 parov Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 12 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 20 - 30 parov Ocena populacije v Sloveniji: 3000 - 9000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,0 % parov v KPG glede na Slovenijo: 3,3 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: SPEC 3 Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): VU Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: II/1 Dodatek Direktive o pticah: II/1, III/1 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 30 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 16 Maksimalno parov na transektih 2012: - Maksimalno parov na transektih 2012: 3 Povprečno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: 0,27 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Indeks popis 2012 / NOAGS: 52,7 Reglja je v Sloveniji zelo redka gnezdilka. Na Goričkem so gnezditveno sumljiva Mlakarica je zelo prilagodljiva in za bivališče ne potrebuje velikih vodnih površin, opazovanja omejena na Ledavsko jezero, kjer je zanjo primeren habitat – obsežne večkrat pa gnezdi tudi v gozdovih v okolici vodnih teles. Prehranjuje se z vodnimi plitvine in bogata vodna ter obrežna vegetacija. V gnezditvenem času se prehra-rastlinami in manjšimi vodnimi živalmi. Na Goričkem je razširjena lokalno, najve-njuje z majhnimi vodnimi živalmi in rastlinskimi deli, po gnezditvi pa rastline v čja populacija pa je v okolici Ledavskega jezera. prehrani prevladajo. Je selivka na dolge razdalje, ki prezimuje v Afriki in se k nam vrne v začetku marca. 52 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 53 Prepelica Coturnix coturnix 1 2 3 4 5 6 Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste Foto Ž. Šalamun NOAGS (2001-2014), SIPKK, popis 2012 Gnezditveni status: G Prepelica prebiva na ekstenzivnih travnikih in manjših žitnih njivah, od koder njeno značilno oglašanje najlaže slišimo ponoči. Pogostejša je na vzhodnem delu Go-Ocena populacije v KPG: 200 - 250 parov ričkega, verjetno zaradi boljše ohranjenosti tamkajšnje kmetijske krajine. Ker gre Vrsta zabeležena v: 11 od 59 transektov za nočno vrsto, je indeks popis 2012 / NOAGS verjetno previsok. Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 1000 - 2000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 15,0 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: V Rdeči seznam (osnutek): DD, LC? Dodatek Direktive o pticah: II/2 (kvalifikacijska vrsta za Goričko) Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 3 Št. preštetih parov Goričko 2012: 21 Maksimalno parov na transektih 2012: 5 Povprečno parov na transektih 2012: 0,36 Indeks popis 2012 / NOAGS: 622,9 54 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 55 Kosec Crex crex 1 2 Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2007-2014), Božič Foto T. Mihelič (2005), Denac et al. (2010) Gnezditveni status: G Kosec je ptica ekstenzivno obdelanih, pozno košenih vlažnih travnikov. V Sloveniji je najbolj pogost na Ljubljanskem barju, na Goričkem pa je zelo redek. V vseslo-Ocena populacije v KPG: 5 - 10 parov venskem popisu kosca leta 2004 smo zabeležili le enega samca pri Vučji Gomili Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov (Božič 2005), leta 2010 pa dva samca pri Pertoči (Denac et al. 2010). Tudi opazo-Relativna gnezditvena gostota v KPG: - vanja zadnjih nekaj let kažejo na redno, vendar maloštevilno populacijo, vezano na Ocena populacije v Sloveniji: 250 - 350 parov vlažne travnike. % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,5 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: SPEC 1 Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam (osnutek): EN Dodatek Direktive o pticah: I Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - 56 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 57 Fazan Phasianus colchicus Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Foto E. Vukelič Gnezditveni status: G Fazan je na Goričkem najpogostejši na zahodnem delu nad Rogašovci ter na se-Ocena populacije v KPG: 1000 - 1180 parov vernem delu nad Gornjimi Petrovci, kjer je tudi lovsko gojišče te vrste. Fazan sicer Vrsta zabeležena v: 57 od 59 transektov prebiva v odprti kulturni krajini, vendar je zaradi izpuščanja gojenih osebkov težko Relativna gnezditvena gostota v KPG: 2,4 ± 0,2 parov na km2 oceniti, koliko osebkov dejansko izvira iz prostoživeče populacije. Ocena populacije v Sloveniji: 9000 - 13000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 9,9 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: II/1, III/1 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 150 Št. preštetih parov Goričko 2012: 203 Maksimalno parov na transektih 2012: 12 Povprečno parov na transektih 2012: 3,44 Indeks popis 2012 / NOAGS: 135,3 58 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 59 Mali ponirek Tachybaptus ruficollis Čopasti ponirek Podiceps cristatus 1 1 6 15 Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2004-2014) Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2010-2014), Vrezec Gnezditveni status: G (2004a) Ocena populacije v KPG: 5 - 10 parov Gnezditveni status: G Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Ocena populacije v KPG: 15 - 25 parov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Ocena populacije v Sloveniji: 500 - 1000 parov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,0 Ocena populacije v Sloveniji: 100 - 200 parov Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne % parov v KPG glede na Slovenijo: 13,3 Status SPEC: Non-SPEC Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Rdeči seznam: O1 Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam: V1 Dodatek Direktive o pticah: - Rdeči seznam (osnutek): LC Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Maksimalno parov na transektih 2012: - Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Povprečno parov na transektih 2012: - Maksimalno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Mali ponirek je gnezdilec bogato poraslih jezer, ribnikov, zadrževalnikov in drugih vodnih teles. Gnezdo je plavajoče, spleteno iz vodnega rastlinja. Hrani se z drob- Čopastega ponirka srečamo na jezerih, ribnikih in bajerjih z bogato obrežno in nimi vodnimi nevretenčarji in majhnimi ribami. Mladiči se pogosto prevažajo na vodno vegetacijo. Gnezdo si naredi iz vodnega rastlinja, z njim pa tudi pokrije jajca hrbtu staršev. Na Goričkem je mali ponirek maloštevilen in lokalno razširjen gnez-vsakič, ko gnezdo zapusti, da bi se nahranil. Precej nazaj pomaknjene noge izdajajo dilec - zgolj na Ledavskem in Hodoškem jezeru. dobrega potapljavca. Hrani se z majhnimi ribami. Na Goričkem je čopasti ponirek redka gnezdilka, ki gnezdi na Ledavskem in Hodoškem jezeru. Na slednjem je Vrezec (2004a) maja 2004 opazoval en par. 60 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 61 Čapljica Ixobrychus minutus Kvakač Nycticorax nycticorax 1 1 2 3 Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2004-2013) Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2008-2014) Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G? Ocena populacije v KPG: 7 - 9 parov Ocena populacije v KPG: 0 - 3 parov Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 70 - 130 parov Ocena populacije v Sloveniji: 10 - 20 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 8,0 % parov v KPG glede na Slovenijo: 10,0 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: SPEC 3 Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam: Ex ? Rdeči seznam (osnutek): VU Rdeči seznam (osnutek): VU Dodatek Direktive o pticah: I (kvalifikacijska vrsta za Goričko) Dodatek Direktive o pticah: I Prešteto parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Prešteto parov Goričko 2012: 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Maksimalno parov na transektih 2012: - Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Čapljica je gnezdilka trstišč z posameznimi grmiči. Najlažje jo opazujemo v zgo-Kvakač je gnezdilec vrbovih sestojev ob rekah in jezerih. V Sloveniji je bilo njegovo dnjih jutranjih ali večernih urah, ko se samci raskavo oglašajo in spreletavajo. Hra-gnezdenje doslej potrjeno le na Ljubljanskem barju in ob spodnjem toku reke Save. ni se z majhnimi ribami in vodnimi nevretenčarji. Na Goričkem jo lahko srečamo Na Goričkem so bili prvoletni osebki na Ledavskem jezeru sicer že opazovani, ven-predvsem na Ledavskem jezeru, ki ima največje površine s habitatom, primernim dar so že znali dobro leteti in bi torej lahko prišli tudi od drugod. zanjo, en par pa gnezdi tudi na Hodoškem jezeru (Vrezec 2004a). 62 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 63 Siva čaplja Ardea cinerea Bela štorklja Ciconia ciconia 1 1 Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2010-2014), popis Vir podatkov za grafični prikaz: monitoring SPA (2004-2013), Denac 2012 (2001 & 2010) Gnezditveni status: G? Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: - Ocena populacije v KPG: 10 - 12 parov Vrsta zabeležena v: 3 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 10 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 1000 - 1500 parov Ocena populacije v Sloveniji: 204 - 239 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: - % parov v KPG glede na Slovenijo: 5,0 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Status SPEC: SPEC 2 Rdeči seznam: O1 Rdeči seznam: V Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Dodatek Direktive o pticah: I (kvalifikacijska vrsta za Goričko) Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 3 Št. preštetih parov Goričko 2012: 10 Maksimalno parov na transektih 2012: 1 Maksimalno parov na transektih 2012: 1 Povprečno parov na transektih 2012: 0,05 Povprečno parov na transektih 2012: 0,17 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Siva čaplja je kolonijska gnezdilka, ki gnezdi v bližini rek in jezer. Gnezda so sple-tena visoko na drevju, na primer na vrbah ali topolih. Prehranjuje se z ribami, pogosto pa lovi tudi male sesalce na travnikih ali njivah. Med popisom leta 2012 smo jo zabeležili, a na Goričkem verjetno ne gnezdi. 64 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 65 Črna štorklja Ciconia nigra 1 Foto K. Malačič Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2007-2014) Bela štorklja gnezdi v naseljih ali njihovi neposredni bližini, prehranjuje pa se na Gnezditveni status: G travnikih, sveže zoranih njivah in ob vodi. V Sloveniji je njena populacija stabilna, Ocena populacije v KPG: 4 - 5 parov v zadnjih desetletjih pa je svoj areal znatno razširila proti jugozahodu (Denac 2001 Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov & 2010). Na Goričkem je maloštevilna gnezdilka, a gnezdi raztreseno po vsem ob-Relativna gnezditvena gostota v KPG: - močju. Lokacije, predstavljene na karti, se nanašajo na gnezda, zasedena z obisko-Ocena populacije v Sloveniji: 40 - 60 parov valkami ali gnezdečimi pari v obdobju 1999-2013. % parov v KPG glede na Slovenijo: 9,0 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: SPEC 2 Rdeči seznam: V Rdeči seznam (osnutek): NT Dodatek Direktive o pticah: I (kvalifikacijska vrsta za Goričko) Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Črna štorklja je redka gnezdilka gozdnatih grap in nižinskih gozdov; je zelo plašna, njena ključna zahteva je mir na gnezdišču. Hrani se ob gozdnih potokih, gramo-znicah, ribnikih, jezerih, stranskih rečnih rokavih in v rečnih strugah. Gnezdo s premerom okrog 1 m si navadno splete visoko na velikem drevju. Na Goričkem je maloštevilna gnezdilka, vezana na večje sklenjene gozdove (npr. ob Bukovniškem jezeru). Lokacije, predstavljene na karti razširjenosti, se ne nanašajo na gnezda, temveč na opazovanja v času gnezditve. 66 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 67 Belorepec Haliaeetus albicilla Kanja Buteo buteo 1 Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2009-2014) Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G? Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 1 par Ocena populacije v KPG: 300 - 400 parov Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 43 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: 1,1 ± 0,1 parov na km2 Ocena populacije v Sloveniji: 8 - 11 parov Ocena populacije v Sloveniji: 5000 - 8000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 10,5 % parov v KPG glede na Slovenijo: 5,4 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: SPEC 1 Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: E1 Rdeči seznam: O1 Rdeči seznam (osnutek): VU Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: I (kvalifikacijska vrsta za Goričko) Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 51 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 62 Maksimalno parov na transektih 2012: - Maksimalno parov na transektih 2012: 3 Povprečno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: 1,05 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Indeks popis 2012 / NOAGS: 122,6 Belorepec, ki se redno pojavlja na Ledavskem jezeru, gnezdi najverjetneje čez mejo v Avstriji in jezero uporablja le kot prehranjevališče. Ta velika vrsta orla prične z gnezdenjem že v januarju. Gnezdo je velika struktura s premerom okoli 1 m, name- ščena na visoko in debelo drevo. Prehranjuje se z ribami in vodnimi pticami. 68 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 69 Sršenar Pernis apivorus 1 Foto K. Malačič Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste NOAGS (2008-2013), popis 2012 Kanja prebiva v prepletu gozda, ki ga potrebuje za gnezdišče, in v odprti krajini, Gnezditveni status: G kjer lovi. Plen so predvsem mali sesalci, na katere preži z drevja, žic, zraka, včasih Ocena populacije v KPG: 10 - 20 parov pa jih čaka kar na tleh. Na Goričkem je najpogostejša v njegovem osrednjem in severovzhodnem delu. Vrsta zabeležena v: 1 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 300 - 500 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 3,8 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: V Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: I (kvalifikacijska vrsta za Goričko) Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 2 Št. preštetih parov Goričko 2012: 1 Maksimalno parov na transektih 2012: 1 Povprečno parov na transektih 2012: 0,02 Indeks popis 2012 / NOAGS: 59,3 70 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 71 Skobec Accipiter nisus 1 Foto B. Rubinić Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste NOAGS (2003-2014), popis 2012 Sršenar prebiva v mozaični kulturni krajini z veliko gozda. Hrani se v glavnem z Gnezditveni status: G osami, ki jih s kremplji in kljunom izkopava iz njihovih gnezd v tleh. Gnezdo si Ocena populacije v KPG: 20 - 40 parov splete na drevesu, vendar ga je težko najti, saj ga sršenar ves čas gnezdenja oblaga z zelenimi vejami. Za populacijske ocene je to težavna vrsta, saj zahteva podrobnejše Vrsta zabeležena v: 4 od 59 transektov raziskave. Na Goričkem je sršenar maloštevilen gnezdilec, ki se pojavlja razpršeno Relativna gnezditvena gostota v KPG: - po vsem območju. Podatki, predstavljeni na sliki razširjenosti, se ponekod verjetno Ocena populacije v Sloveniji: 2000 - 3000 parov nanašajo na seleče se osebke, saj se obdobje selitve do določene mere prekriva z % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,2 obdobjem gnezditve. Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: V Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 13 Št. preštetih parov Goričko 2012: 4 Maksimalno parov na transektih 2012: 1 Povprečno parov na transektih 2012: 0,07 Indeks popis 2012 / NOAGS: 29,7 Skobec gnezdi v gozdu, pogosto pa lovi tudi v kmetijski krajini. Hrani se pretežno s pticami pevkami, ki jih lovi iz zasede in preseneti s hitrim napadom. Samica je večja od samca, zato praviloma lovi večji plen. Na Goričkem ni pogost, razširjen pa je dokaj enakomerno po vsem območju. 72 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 73 Kragulj Accipiter gentilis Postovka Falco tinnunculus 1 Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2010-2014), popis Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 300 - 400 parov Ocena populacije v KPG: 10 - 20 parov Vrsta zabeležena v: 22 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 2 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 2000 - 2500 parov Ocena populacije v Sloveniji: 500 - 1000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 15,6 % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,0 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: SPEC 3 Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: V1 Rdeči seznam: V Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 25 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 25 Št. preštetih parov Goričko 2012: 2 Maksimalno parov na transektih 2012: 2 Maksimalno parov na transektih 2012: 1 Povprečno parov na transektih 2012: 0,42 Povprečno parov na transektih 2012: 0,03 Indeks popis 2012 / NOAGS: 98,9 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Kragulj je gnezdilec presvetljenega gozda in večjih, starejših dreves. Njegova hrana so v glavnem večje ptice, ki jih lovi v gozdu. Na Goričkem je maloštevilen gnezdilec, a se pojavlja raztreseno po vsem območju. Zaradi svoje vezanosti na gozd je verjetno manj zaznaven in zato morda tudi številčno podcenjen. 74 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 75 Škrjančar Falco subbuteo 1 Foto G. Bernard Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2010-2014), popis 2012 Postovka prebiva v odprti kmetijski krajini. Gnezdi na drevesih ali stavbah. Njena Gnezditveni status: G hrana so mali sesalci. Med lebdenjem v zraku pregleduje tla pod seboj in išče sledi Ocena populacije v KPG: 10 - 15 parov njihovega urina, ki jih vidi v ultravijoličnem delu spektra. Na Goričkem je najpogostejša na severozahodu. Vrsta zabeležena v: 1 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 300 - 600 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,7 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: V1 Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 1 Maksimalno parov na transektih 2012: 1 Povprečno parov na transektih 2012: 0,02 Indeks popis 2012 / NOAGS: - 76 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 77 Mokož Rallus aquaticus 2 3 Foto A. Kozina Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2004-2011), Vrezec Škrjančar je redek gnezdilec na Goričkem, tudi na popisu smo zabeležili le en ose- (2004a) bek. Habitat na Goričkem mu sicer ustreza: gnezdi v svetlem gozdu na drevesu, Gnezditveni status: G prehranjuje pa se nad odprtimi površinami; predvsem mu ustrezajo vlažni travni-Ocena populacije v KPG: 5 - 10 parov ki. Lovi ptice, na primer lastovke in škrjance, ter večje leteče žuželke. Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 100 - 200 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 5,0 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam (osnutek): NT Dodatek Direktive o pticah: II/2 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Mokožev življenjski prostor je močvirna vegetacija, zlasti trstičje. Za prehranjevanje potrebuje plitvine in blatne predele. Lovi pijavke, deževnike, polže, majhne rake, pajke in žuželke; predvsem jeseni in pozimi pa se hrani tudi z rastlinskimi deli. Zanimivo je njegovo oglašanje, saj spominja na kruljenje prašiča. Mokož je redek gnezdilec Ledavskega in Hodoškega jezera. Na slednjem sta bila leta 2004 zabeležena vsaj 2 para (Vrezec 2004a). 78 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 79 Grahasta tukalica Porzana porzana Mala tukalica Porzana parva 1 1 Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2012) Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2003-2010) Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 1 - 3 pari Ocena populacije v KPG: 2 - 4 pari Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 20 - 60 parov Ocena populacije v Sloveniji: 20 - 50 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 5,0 % parov v KPG glede na Slovenijo: 8,6 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPECE Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam: E1 Rdeči seznam (osnutek): EN Rdeči seznam (osnutek): VU Dodatek Direktive o pticah: I Dodatek Direktive o pticah: I Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Maksimalno parov na transektih 2012: - Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Glede globine vode je grahasta tukalica bolj občutljiva kot mala tukalica, saj ji Mala tukalica prebiva na vlažnih, s trstom, šašjem, ločjem in bičjem poraslih povr-ustreza le do nekako 15 cm, za prehranjevanje pa še nižja. Hrani se z majhnimi šinah. Za gnezdenje potrebuje stara ali polomljena stebla vodnih rastlin, v katera vodnimi živalmi in rastlinskimi deli. Kvakajoče svatovsko oglašanje samca lahko vpne gnezdo. Hrani se z vodnimi nevretenčarji ter poganjki in semeni vodnih ra-poslušamo le ponoči. Primerne življenjske razmere na Goričkem najde le na mo-stlin. Na Goričkem je bila zabeležena v trstišču Ledavskega jezera. čvirnih travnikih severno od Ledavskega jezera. 80 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 81 Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus Liska Fulica atra 1 1 5 30 Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2010-2014), popis NOAGS (2003-2014), Vrezec (2004a) 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 20 - 30 parov Ocena populacije v KPG: 25 - 40 parov Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 1 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 750 - 1000 parov Ocena populacije v Sloveniji: 300 - 500 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,9 % parov v KPG glede na Slovenijo: 8,1 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: V1 Rdeči seznam: O1 Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: II/2 Dodatek Direktive o pticah: II/1, III/2 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 2 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 1 Maksimalno parov na transektih 2012: - Maksimalno parov na transektih 2012: 1 Povprečno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: 0,02 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Zelenonoga tukalica prebiva na stoječih in počasi tekočih vodah, kjer si gnezdo Liska je gnezdilka stoječih voda z bogato obvodno in vodno vegetacijo. Gnezdo zgra-naredi v zavetju vodnih rastlin. Je vsejeda. Na Goričkem je maloštevilna gnezdilka, di iz odmrlega vodnega rastlinja, ki ga zasidra ob stebla bička, ločka in podobnih ras-zabeležena na Hodoškem (Vrezec 2004a) in Ledavskem jezeru ter na ribniku pri tlin. Je izredno teritorialna, zato lahko spomladi pogosto opazujemo boje med poKriževcih. sameznimi osebki. Na Goričkem prebiva na Ledavskem in Hodoškem jezeru. 82 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 83 Priba Vanellus vanellus Mali martinec Actitis hypoleucos 1 1 2 Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2008-2014) NOAGS (2004-2013), popis 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 1 - 3 pari Ocena populacije v KPG: 20 - 30 parov Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 2 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 185 - 300 parov Ocena populacije v Sloveniji: 700 - 1000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,8 % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,9 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: SPEC 3 Status SPEC: SPEC 2 Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam: V / V1 (v SV SLO) Rdeči seznam (osnutek): NT Rdeči seznam (osnutek): EN Dodatek Direktive o pticah: - Dodatek Direktive o pticah: II/2 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 3 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 4 Maksimalno parov na transektih 2012: - Maksimalno parov na transektih 2012: 2 Povprečno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: 0,07 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Indeks popis 2012 / NOAGS: 118,6 Mali martinec gnezdi na prodiščih ter na peščenih ali blatnih obalah jezer. Slednje Priba je prvotno gnezdilka močvirnih travnikov z nizkimi travami in ekstenzivnih so njegov življenjski prostor na Goričkem. Hrani se z manjšimi nevretenčarji, ki jih pašnikov. V času gnezditve ji ustreza nizko rastje, ki ji omogoča dober pregled nad pobira s tal in iz špranj med kamenjem. Gnezdo je skrito v zavetju višjega rastlinja okolico. Lahko gnezdi kolonijsko in je tako tudi uspešnejša pri preganjanju plenil-ali grmovja, lahko do nekaj 10 m od vode. cev. Večina slovenske populacije dandanes gnezdi na njivah, ki pa so zanje nekakšna ekološka past, saj zaradi kmetijskih del (oranje, brananje, setev, škropljenje) propade večina legel (Aleš 2005). Na Goričkem je maloštevilna gnezdilka na njivah. 84 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 85 Rdečenogi martinec Tringa totanus Domači golob Columba livia (domest.) 1 Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2010) Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G? Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 0 - 1 par Ocena populacije v KPG: 860 - 1030 parov Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 16 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: 2,1 ± 0,2 parov na km2 Ocena populacije v Sloveniji: 10 - 20 parov Ocena populacije v Sloveniji: 18000 - 30000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 3,3 % parov v KPG glede na Slovenijo: 3,9 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: SPEC 2 Status SPEC: - Rdeči seznam: E1 Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): EN Rdeči seznam (osnutek): - Dodatek Direktive o pticah: II/2 Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 81 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 62 Maksimalno parov na transektih 2012: - Maksimalno parov na transektih 2012: 12 Povprečno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: 1,05 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Indeks popis 2012 / NOAGS: 76,6 Rdečenogi martinec prebiva na vodnih telesih z obsežnimi plitvinami in poloji. V Domači golob na Goričkem ni zelo pogost, saj mu ekstenzivna krajina z raztre-Sloveniji gnezdi le na nekaj lokacijah. Na Goričkem gnezdenje še ni bilo potrjeno, senimi naselji ne ustreza. Bolj domače se počuti v velikih naseljih, kjer gnezdi na vendar ga je Štumberger (2003a) na osnovi opazovanj v letih 1991 in 1993 štel za podstrešjih stavb. Prehranjuje se na tleh z različnimi semeni, plodovi in ostanki občasnega gnezdilca, katerega gnezdenje na Ledavskem jezeru je odvisno pred-hrane. vsem od gladine vode. V gnezditvenem času in ustreznem habitatu je bil opazovan tudi leta 2010. 86 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 87 Duplar Columba oenas Foto T. Mihelič Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Duplar gnezdi v večjih sestojih drevja v kulturni krajini. Prehranjuje se s poganjki Ocena populacije v KPG: 300 - 400 parov in semeni, priložnostno tudi z manjšimi nevretenčarji. Vzhodni del Goričkega ima Vrsta zabeležena v: 32 od 59 transektov eno izmed največjih gostot duplarja v Sloveniji, spodbudno pa je tudi naraščanje Relativna gnezditvena gostota v KPG: 1,0 ± 0,1 parov na km2 populacije na Goričkem v zadnjih letih. Ocena populacije v Sloveniji: 1000 - 3000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 17,5 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: II/2 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 15 Št. preštetih parov Goričko 2012: 65 Maksimalno parov na transektih 2012: 6 Povprečno parov na transektih 2012: 1,10 Indeks popis 2012 / NOAGS: 428,4 88 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 89 Grivar Columba palumbus Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Foto K. Malačič Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 1300 - 1510 parov Grivar gnezdi v gozdovih, parkih in na večjih vrtovih. Gnezdo je iz vejic, rahlo grajeno. Prehranjuje se na njivah in travnikih s poganjki, semeni in plodovi. Na Vrsta zabeležena v: 56 od 59 transektov Goričkem ima dve izraziti populacijski jedri: na severozahodu, kjer mu ustreza Relativna gnezditvena gostota v KPG: 3,0 ± 0,2 parov na km2 intenzivnejša kulturna krajina nad Rogašovci, ter na severovzhodu v ekstenzivni Ocena populacije v Sloveniji: 25000 - 30000 parov krajini pod Šalovci. % parov v KPG glede na Slovenijo: 5,1 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: O1 Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: II/1, III/1 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 150 Št. preštetih parov Goričko 2012: 193 Maksimalno parov na transektih 2012: 10 Povprečno parov na transektih 2012: 3,27 Indeks popis 2012 / NOAGS: 128,6 90 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 91 Turška grlica Streptopelia decaocto Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Foto I. Esenko Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 430 - 560 parov Turška grlica je vezana na bližino človeških bivališč, na Goričkem pa gnezdi predvsem na zahodnem delu. Gnezdi lahko vse leto, če le ima na voljo dovolj hrane. To Vrsta zabeležena v: 28 od 59 transektov so v glavnem zrnje, semena, poganjki in občasno žuželke. Gnezdo je rahlo grajeno Relativna gnezditvena gostota v KPG: 1,1 ± 0,1 parov na km2 iz vejic in pogosto se zgodi, da zaradi premikov vej ali vetra razpade. Ocena populacije v Sloveniji: 28000 - 36000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,5 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: O1 Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: II/2 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 54 Št. preštetih parov Goričko 2012: 81 Maksimalno parov na transektih 2012: 7 Povprečno parov na transektih 2012: 1,37 Indeks popis 2012 / NOAGS: 150,2 92 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 93 Divja grlica Streptopelia turtur Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Foto T. Trebar Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 200 - 300 parov Prebiva predvsem v toplejših predelih na vzhodu Goričkega. Površine v prahi, po- žete njive in kolovoze uporablja kot prehranjevališča. Gnezdi v presvetljenih goz-Vrsta zabeležena v: 31 od 59 transektov dičih, gozdnih otokih in pasovih drevja. Hrani se z zrnjem, semeni, poganjki in Relativna gnezditvena gostota v KPG: 1,6 ± 0,2 parov na km2 žuželkami. Je precej bolj plašna kot njena sorodnica, turška grlica. Ocena populacije v Sloveniji: 3500 - 5000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 5,9 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: V1 Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: II/2 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 78 Št. preštetih parov Goričko 2012: 79 Maksimalno parov na transektih 2012: 7 Povprečno parov na transektih 2012: 1,34 Indeks popis 2012 / NOAGS: 101,9 94 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 95 Kukavica Cuculus canorus Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Foto T. Trebar Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 510 - 640 parov Kukavica je glede gnezdišča oziroma mesta poleganja jajc nezahtevna; njena glav-Vrsta zabeležena v: 58 od 59 transektov na hrana so žuželke, predvsem dlakave gosenice metuljev. Posamezna samica se Relativna gnezditvena gostota v KPG: 1,2 ± 0,1 parov na km2 praviloma specializira za gostiteljsko vrsto ptice, ki ji podtika jajca. Kukavičja jajca Ocena populacije v Sloveniji: 16000 - 38000 parov so po velikosti, obliki in obarvanosti skoraj povsem enaka kot gostiteljeva. Ko se iz njih izvalijo mladiči, iz gnezda takoj vržejo preostala jajca, tako da so sami deležni % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,1 vse hrane, ki jo nosijo krušni starši. Na Goričkem je zlasti pogosta na vzhodnem Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne delu. Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: O1 Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 98 Št. preštetih parov Goričko 2012: 189 Maksimalno parov na transektih 2012: 9 Povprečno parov na transektih 2012: 3,20 Indeks popis 2012 / NOAGS: 193,3 96 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 97 Velika uharica Bubo bubo Mala uharica Asio otus Gnezditveni status: G 1 Ocena populacije v KPG: 1 par Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 80 - 100 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,1 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam (osnutek): NT Dodatek Direktive o pticah: I Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Habitat velike uharice so skalne stene, potrebuje Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2004-2014) pa tudi bližino odprtega območja, kjer se prehra- Gnezditveni status: G njuje. Pleni različne večje živali – ptice, ježe, male Ocena populacije v KPG: 50 - 70 parov sesalce, domače mačke in podobno. Na Goričkem Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov gnezdi le en par velike uharice, in sicer na zahod- Relativna gnezditvena gostota v KPG: - nem delu (karte razširjenosti zaradi občutljivosti Ocena populacije v Sloveniji: 1800 - 2200 parov vrste ne prikazujemo). To je edino znano gnezdo te vrste v Prekmurju. Z Goričkega obstaja še en po- % parov v KPG glede na Slovenijo: 3,0 datek s konca gnezditvenega obdobja: julija 1999 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne je bila opazovana v Hodošu, pri čemer bi lahko Status SPEC: Non-SPEC šlo za osebek, ki je gnezdil na Madžarskem (Kosi Rdeči seznam: O1 2000). Novembra 2006 je bil en osebek zbit v Fi- Rdeči seznam (osnutek): LC kšincih na zahodu Goričkega (Bračko 2007). Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Foto T. Mihelič 98 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 99 Lesna sova Strix aluco Mala uharica prebiva v odprti kmetijski krajini 1 z mejicami in gozdnimi otoki. Gnezdi v starih gnezdih srak in sivih vran na iglavcih. Hrani se z malimi sesalci, predvsem mišmi in voluharica- mi (Tome 2000 & 2009). Na Goričkem je precej redkejša od lesne sove in se pojavlja raztreseno po vsem območju. Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2004-2014), popis 2012 Gnezditveni status: G Foto K. Denac Ocena populacije v KPG: 200 - 250 parov Vrsta zabeležena v: 1 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 5000 - 9100 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 3,2 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: O1 Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 1 Maksimalno parov na transektih 2012: 1 Povprečno parov na transektih 2012: 0,02 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Lesno sovo so zaradi nočne aktivnosti dnevni popisi v letu 2012 zajeli le po naklju- čju. Gnezdi v duplu, priprave na gnezdenje pa se začno že v zimskem času. Hrani se z malimi sesalci in pticami, ki jih lahko lovi tudi na zalogo. Na Goričkem je to najpogostejša vrsta sove, ki je splošno razširjena po vsem območju. 100 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 101 Pegasta sova Tyto alba 1 Vir podatkov za grafični prikaz: Ž. Šalamun osebno (popis 2006), redke Foto A. Eijkenaar (Wikimedia) vrste NOAGS (2014) Gnezditveni status: G Pegasta sova živi v odprti krajini s travniki in njivami. Gnezdi na podstrešjih go-spodarskih poslopij, v cerkvenih zvonikih, zasede pa tudi gnezdilnice. Hrani se z Ocena populacije v KPG: 1 - 3 pari malimi sesalci, tako da je občutljiva za zastrupitve z rodenticidi (strupi za glodalce). Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Zaradi nesimetrično nameščenih ušesnih odprtin in izjemno ostrega sluha lahko Relativna gnezditvena gostota v KPG: - lovi v popolni temi, lokacijo plena pa določi le s pomočjo zvoka. Na Goričkem je Ocena populacije v Sloveniji: 80 - 130 parov maloštevilna gnezdilka vzhodnega dela območja. V raziskavi prehrane v letih 1997 % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,9 in 1998 so bili njeni izbljuvki v gnezditvenem času odkriti v Domanjševcih, Adri-Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne jancih in Hodošu (Janžekovič & Ficko 2000), od koder pa je zaradi zamreževanja Status SPEC: SPEC 3 cerkva že izginila. V popisu leta 2006 so jo člani pomurske sekcije našli v Motvarjevcih, Prosenjakovcih in okolici Hodoša (Ž. Šalamun osebno). Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam (osnutek): VU Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - 102 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 103 Čuk Athene noctua 1 Čuk je toploljubna vrsta sove, ki prebiva v mozaič- ni krajini in se ne izogiba človekove bližine. Hrani se z velikimi žuželkami in malimi sesalci. Gnezdi v duplih ali v luknjah v stavbah. Na Goričkem se pojavlja raztreseno in nikjer ni pogost. Čuk je bil v grški mitologiji spremljevalec in simbol boginje modrosti Atene, od koder izvira tudi njegovo ro- dovno ime (Athene). Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2004-2014) Gnezditveni status: G Foto T. Mihelič Ocena populacije v KPG: 5 - 10 parov Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 100 - 150 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 6,0 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: E1 Rdeči seznam (osnutek): EN Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - 104 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 105 Veliki skovik Otus scops 1997 sto oblikujejo večje kličoče skupine, s katerimi so 2012 verjetno uspešnejši pri vabljenju samic. Ta pojav je bil zaznan tudi na Goričkem, kjer so bile večje kličoče skupine odkrite že leta 1997 (Štumberger 2000a), zabeležene pa so bile tudi leta 2012 in 2013 na SZ in SV Goričkega. S telemetrijsko študijo smo v letih 2012 in 2013 ugotovili, da veliki skovik lovi predvsem na eks- tenzivnih travnikih, bodisi košenih ali pa v zače- tnih stopnjah zaraščanja, v drevesnih in grmovnih mejicah ter trajnih nasadih (visokodebelni sadov- njaki, nasad črnega bezga). V Budincih smo opa- zovali skovika med lovom na bučno-krompirjevi njivi, na katero je poletaval z ograjnih količkov. Večina prehranjevalnih površin je ležala do 500 m od gnezda. Starši so mladiče hranili predvsem s kobilicami dolgotipalčnicami iz podredu Ensife- ra, poljskimi murni Gryl us campestris, bramorji Gryl otalpa gryl otalpa in ličinkami različnih žu- Vir podatkov za grafični prikaz: Štumberger (2000a), popis 2012 v želk (hroščev Coleoptera, metuljev Lepidoptera). projektu Upkač Mali sesalci so se v prehrani pojavljali le pri enem Gnezditveni status: G gnezdu, in sicer v »mišjem« letu 2012. Takrat so Ocena populacije v KPG: 60 - 70 parov se populacije malih sesalcev močno namnožile in Foto K. Malačič Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov to bogato ponudbo hrane je izkoristil tudi veliki skovik. Kobilice dolgotipalčnice prebivajo predvsem v grmiščih, na zaraščajočih Relativna gnezditvena gostota v KPG: - se površinah, na ekstenzivnih travnikih, gozdnih robovih in v mejicah (Baur et al. Ocena populacije v Sloveniji: 600 - 1000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 8,1 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: SPEC 2 Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - (kvalifikacijska vrsta za Goričko) Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Veliki skovik si na Goričkem življenjski prostor deli z drugimi pticami mozaične krajine, kot so smrdokavra, pogorelček, hribski škrjanec in vijeglavka. Je edini se-Prehranjevalne površine velikega skovika na Goričkem obsegajo ekstenzivne travnike, livec na dolge razdalje med evropskimi sovami. Iz Afrike se vrne konec marca ali v visokodebelne sadovnjake in mejice (foto K. Denac). začetku aprila. Takoj po prihodu pričnejo samci privabljati samice z monotonim, Scops Owl‘s foraging habitats in Goričko consist of extensively managed grasslands, traditional orchards and tree rows (photo K. Denac). ponavljajočim se »tju«, zaradi česar ga domačini poznajo pod imenom čuk. Pogo- 106 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 107 Preglednica 7: Najdena gnezdišča velikega skovika na Goričkem v letih 2012-2013 Gnezdišče 2012 2013 SKUPAJ gnezdilnica 2 8 10 drevesno duplo 1 0 1 SKUPAJ 3 8 11 Najpogostejši plen velikega skovika so bile kobilice iz Veliki skovik s poljskim murnom Gryllus campestris v kljunu skupine dolgotipalčnic Ensifera (foto DOPPS). (foto DOPPS) The commonest Scops Owl prey were Bush Crickets from the Scops Owl with a Field Cricket Gryllus campestris in its beak group of long-horned orthopterans Ensifera (photo DOPPS). (photo DOPPS) Samica velikega skovika s svojimi mladiči v gnezdilnici (foto Le eno gnezdo velikega skovika je bilo odkrito v naravnem D. Denac) duplu, in sicer v hruški v Budincih (foto M. Podletnik). Female Scops Owl with her young in nestbox (photo D. Denac) Only one Scops Owl‘s nest was found in a natural cavity, i.e. in a pear tree at Budinci (photo M. Podletnik). Par skovikov v Serdici je imel v prehrani velik delež Ličinke nočnih metuljev Lepidoptera so bile v prehrani Veliki skovik je na Goričkem med letoma 1997 in 2013 doživel velik upad, saj se bramorjev Gryllotalpa gryllotalpa (foto DOPPS). mladičev velikega skovika manj pogoste (foto DOPPS). je njegova populacija zmanjšala z 210-250 parov na pičlih 60-70 parov. To pome-At Serdica, a large proportion of Mole Crickets Gryllotalpa Larvae of Lepidoptera moths were less common in the diet of ni zmanjšanje za več kot 70 %. Čeprav je znano, da na Goričkem veliki skoviki gryllotalpa was found in the diet of a breeding Scops Owl young Scops Owls (photo DOPPS). pair (photo DOPPS). zasedejo tudi nizka dupla (Štumberger 2000b, Denac 2004), so v času trajanja projekta Upkač (2011-2014) zasedali le višje postavljene gnezdilnice (≥ 4 m od tal). 2006). Zlasti v času parjenja se nekatere vrste Tudi edino zasedeno naravno duplo je bilo okoli 4 m od tal. Morda velikemu skovi-dolgotipalčnic (npr. zelenka Tettigonia sp., ki je v ku na Goričkem primanjkuje ustrezno visokih naravnih gnezdišč. Večina dupel je prehrani velikega skovika v Evropi zelo pogosta; namreč v jablanah in so precej nizka ter z velikimi vhodi. Domnevamo, da se v njih Marchesi & Sergio 2005, Muraoka 2009, lastni veliki skovik počuti manj varno kot v visokih duplih oz. gnezdilnicah z manjšim podatki z Goričkega) zadržujejo tudi na žitnih in premerom vhoda (do 6 cm). Mnoga primerna dupla v visokem drevju so verjetno krompirjevih njivah (Baur et al. 2006). izginila skupaj z drevesnimi mejicami, posekanimi ob komasacijah. V več kot 250 pregledanih duplih, ki so bila do 2,5 m visoko od tal, nismo v letih 2012-2014 V letih 2012 in 2013 smo našli enajst gnezd ve- našli niti enega gnezdečega velikega skovika. Še resnejša grožnja kot pomanjkanje V »mišjem letu« 2012 je par velikih skovikov v Kramarovcih likega skovika, od tega kar deset v gnezdilnicah gnezdišč pa je zanj izginjanje ekstenzivnih travnikov zaradi premene v njive ali mladičem prinašal neobičajno veliko miši (foto DOPPS). (90,1%) (preglednica 7). Nekatere so bile posta- intenzivne travnike. Zaraščajoči se travniki so vsaj v prvih fazah zaraščanja za veli-In »the mouse year« of 2012, an unusually large proportion of mice was regularly supplied by a Scops Owl breeding pair vljene že leta 2008 za zlatovranko, druge pa leta kega skovika zelo pomemben prehranjevalni habitat, saj na njih živi veliko kobilic to their young at Kramarovci (photo DOPPS). 2011 ciljno za velikega skovika v okviru projekta dolgotipalčnic. Z napredovanjem zaraščanja v gozd pa te površine zanj izgubijo Upkač. Le eno gnezdo je bilo odkrito v naravnem pomen. duplu stare hruške v Budincih. V Serdici, kjer je bilo leta 2013 najdenih pet gnezd, so bile razdalje med posameznimi pari 300-700 m, v Budincih pa sta dva para zasedla gnezdilnici, nameščeni zgolj 190 m narazen, oba pa sta uspešno vzredila svoje mladiče. Domači okoliši sosednjih parov so se do določene mere prekrivali. V ustreznih razmerah, ko so mu na voljo tako gnezdišča kot tudi dovolj hrane, je veliki skovik očitno polkolonijski gnezdilec. 108 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 109 250 Podhujka Caprimulgus europaeus 210 1 200 157 150 122 . of calling males 99 100 64 55 55 50 Št. klicočih samcev/No 0 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 Upad populacije velikega skovika na Goričkem v obdobju 1997-2013. Na grafikonu so prikazani rezultati štetja teritorialnih samcev in ne ocene velikosti populacije (viri: Rubinić et al. 2004, 2007 & 2009, Denac et al. 2011 & 2013). Scops Owl population decline at Goričko in the 1997-2013 period, with graph presenting the results of territorial male surveys, and not the population estimates (sources: Rubinić et al. 2004, 2007 & 2009, Denac et al. 2011 & 2013). Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2012-2014) Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 5 - 10 parov Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 1000 - 1500 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,2 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: SPEC 2 Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: I Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - 110 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 111 Hudournik Apus apus 1 2 Foto T. Mihelič Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2010-2013), popis 2012 Podhujka prebiva na suhih travnikih, posejanih z grmovjem in posameznimi dre-Gnezditveni status: G vesi, ter v presvetljenih borovih gozdovih. V Sloveniji je najpogostejša na Krasu. Ocena populacije v KPG: 10 - 20 parov Gnezdo je na tleh, v njem sta običajno le dve jajci. Zaradi varovalne obarvanosti, Vrsta zabeležena v: 2 od 59 transektov podobne lubju, jo le težko opazimo. Najraje poje v toplih brezvetrnih nočeh s polno luno. Kljub vsaj tu in tam primernemu habitatu in obilici letečih žuželk, ki so njena Relativna gnezditvena gostota v KPG: - glavna hrana, smo jo na Goričkem zabeležili le trikrat, kar jo uvršča med redke Ocena populacije v Sloveniji: 3000 - 5000 parov gnezdilke. % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,4 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: O1 Rdeči seznam (osnutek): NT Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 3 Maksimalno parov na transektih 2012: 2 Povprečno parov na transektih 2012: 0,05 Indeks popis 2012 / NOAGS: - 112 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 113 Smrdokavra Upupa epops 1 2 3 4 Foto M. Tiefenbach Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste NOAGS (2001-2014), SIPKK, popis 2012 Gnezdišča hudournika so predvsem špranje in luknje na (višjih) stavbah. Hudo-Gnezditveni status: G urniki v zraku preživijo večino svojega življenja, saj se tam tudi parijo in spijo. Na trdna tla se spustijo le v času gnezdenja. Zaradi kratkih in šibkih nog ne morejo Ocena populacije v KPG: 20 - 40 parov vzleteti s tal, temveč potrebujejo neko višjo strukturo, s katere se poženejo v zrak. Vrsta zabeležena v: 5 od 59 transektov Hranijo se z letečimi žuželkami, ki jih lovijo v široko razprta usta. Mladiči lah-Relativna gnezditvena gostota v KPG: - ko nekaj dni preživijo brez hrane v stanju otrplosti. Na Goričkem je maloštevilen Ocena populacije v Sloveniji: 450 - 750 parov gnezdilec vzhodnega dela območja. % parov v KPG glede na Slovenijo: 5,0 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: E1 Rdeči seznam (osnutek): NT Dodatek Direktive o pticah: - (kvalifikacijska vrsta za Goričko) Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 32 Št. preštetih parov Goričko 2012: 5 Maksimalno parov na transektih 2012: 1 Povprečno parov na transektih 2012: 0,08 Indeks popis 2012 / NOAGS: 15,6 114 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 115 Smrdokavra na Goričkem prebiva v mozaični travnatih robovih cest in njiv, občasno tudi na kmetijski krajini, v kateri naseljuje predvsem vi- gnojiščih. Nikoli je nismo opazovali med pre- sokodebelne sadovnjake in travnike. Njeno ime hranjevanjem na njivi. Starši so mladičem nosili izvira iz smrdljivega oljnatega izločka, ki ga gnez- predvsem bramorje, precej pogosto pa tudi polj- deče samice in mladiči izločajo iz kloake, kadar se ske murne in različne ličinke žuželk (hroščev, čutijo ogrožene. Sodeč po slikah naših kamer ta metuljev, dvokrilcev). Druge skupine so se v njeni način obrambe deluje vsaj pred kunami. Domači- prehrani pojavljale redkeje (npr. odrasli hrošči, ni na Goričkem poznajo smrdokavro pod onoma- kobilice, pajki). Izkoriščale so tudi občasno obil- topoetičnim imenom upkač ali upkaš, ki izhaja iz no ponudbo hrane na gnojiščih, in sicer ličinke njenega petja »up-up-up«. Samec poje na izposta- kalnic Eristalis tenax, ki so lezle iz gnojnice, da bi vljenih, preglednih mestih. Velikokrat so to suhe se zabubile v zemlji. Večino hrane so smrdokavre veje, ki izraščajo iz sicer še živega drevja na obo- izkopale iz tal s svojim dolgim, tankim kljunom, le du krošnje. Pri petju se samec značilno priklanja, redko pa so plen pobrale s površine tal, pa čeprav Suhe veje na sicer živem drevju smrdokavri služijo kot pevsko in paritveno mesto (foto G. Domanjko). ob vsakem zlogu svoje pesmi malce globlje. Tudi je bil dobro viden. Hoopoes use dry branches in otherwise living trees as parjenje pogosto poteka na suhih vejah. Nekateri singing and mating posts (photo G. Domanjko). samci v času skupnega hranjenja mladičev budno stražijo svoje samice, da jim jih ne prevzamejo drugi samci. V bližini dupla s hrano v kljunu ča- kajo tudi do 20 min, da se vrne samica, in najprej ona nahrani mladiče, nato ji sledijo na prehranje- vališče. Na Goričkem smo takšno vedenje opazo- vali predvsem tam, kjer smo v bližini gnezdečega para zabeležili tudi intenzivno petje nesparjenega samca. Ta je občasno celo prišel v duplo ali gnez- dilnico pogledat mladiče. To smo si razlagali kot njegovo preverjanje, kako daleč je gnezditev in Foto K. Malačič kdaj bo gnezdeča samica na voljo za novo leglo. Z raziskavo prehranjevališč v letih 2012 in 2013 smo ugotovili, da smrdokavra išče Smrdokavre so se najpogosteje hranile na košenih travnikih Par smrdokaver se hrani na košenem robu ceste (foto M. hrano predvsem na košenih travnikih, travnatih dvoriščih, kolovozih, pašnikih, (foto K. Denac). Podletnik). Hoopoes most often foraged in mown meadows A pair of Hoopoes feeding on a mown road verge (photo M. (photo K. Denac). Podletnik). Gnezdeče samice in mladiči smrdokavre v nevarnosti iz Kuna belica Martes foina ob vhodu v duplo smrdokavre - kloake izločajo rumen, oljnat in smrdeč izcedek, katerega gnezdo je zavohala, vendar vanj ni splezala (foto DOPPS). namen je odvrniti plenilce (foto M. Podletnik). Stone Marten Martes foina at the entrance of the Hoopoe’s Najpogostejši plen smrdokavre je bil bramor Gryllotalpa Smrdokavra s poljskim murnom Gryllus campestris (foto Breeding Hoopoe females and the young excrete a yellow, cavity; the predator smelled the nest, but did not enter it gryllotalpa (foto DOPPS). DOPPS) oily and smelly secretion from cloaca, which deters (photo DOPPS). Mole Cricket Gryllotalpa gryllotalpa was the Hoopoe’s Hoopoe with a Field Cricket Gryllus campestris (photo DOPPS) predators (photo M. Podletnik). commonest prey (photo DOPPS). 116 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 117 Preglednica 8: Gnezdišča smrdokavre na Goričkem v letih 2012-2013 Gnezdišče 2012 2013 SKUPAJ gnezdilnica 2 2 4 drevesno duplo (jablana) 3 5 8 drevesno duplo (sliva) 0 1 1 SKUPAJ 5 8 13 Smrdokavra z ličinko hrošča Coleoptera (foto DOPPS) Smrdokavra z ličinko vrbovega lesovrta Cossus cossus Hoopoe with a coleopteran larva (photo DOPPS) (metulji Lepidoptera) (foto DOPPS) Hoopoe with the Goat Moth Cossus cossus larva (Lepidoptera) (photo DOPPS) Gnezdo smrdokavre v Peskovcih leta 2013 je bilo v Gnezdo v Dolencih je bilo eno redkih v drevesu tik zraven ekstenzivnem sadovnjaku, kjer so drevesa rastla precej stanovanjske hiše (foto M. Podletnik). vsaksebi (foto K. Denac). Hoopoe‘s nest at Dolenci was one of the few located next to Hoopoe‘s nest at Peskovci in 2013 was located in a a residential house (photo M. Podletnik). traditional orchard with fruit trees spaced fairly well apart from each other (photo K. Denac). Smrdokavra je na Goričkem med letoma 1997 in 2013 doživela velik upad, saj se je njena popula- Smrdokavra z ličinko dvokrilca iz skupine košeninarjev Pajki so bili v prehrani smrdokavre velika redkost (foto cija zmanjšala s 180-230 parov (Denac 2000) na (Tipulidae) (foto DOPPS) DOPPS). vsega 20-40 parov. To pomeni zmanjšanje za kar Hoopoe with the larva of a dipteran from the group of Crane Spiders were only occasionally preyed upon by Hoopoes Flies (Tipulidae) (photo DOPPS) (photo DOPPS). 85 %. Upad je razviden tudi iz primerjave popi- sov za NOAGS v obdobju 2003-2009 in popisa v okviru projekta Upkač leta 2012. Naravnih dupel V letih 2012 in 2013 smo našli 13 smrdokavrinih gnezd, pri čemer so prevladovala z nizkim vhodom (do 2,5 m od tal), ki smrdokavri naravna dupla v jablanah (61,5 % vseh najdenih gnezd, preglednica 8). V obeh letih ustrezajo, je na Goričkem kljub staranju in propa-smo v gnezdilnicah našli le po dve gnezdi, obe pa sta bili leta 2013 v istih gnezdilni-danju visokodebelnih sadovnjakov še precej. Ker cah kot v letu 2012. Jablane z dupli, ki so jih zasedle smrdokavre, so bile praviloma v času ekološke raziskave smrdokavra ni zasedla vsaj 10 m oddaljene od najbližje hiše in vsaj nekaj metrov od drugih najbližjih niti ene naše gnezdilnice in smo večino gnezd sadnih dreves. Vhod v duplo je bil v večini primerov skrit pod najnižjimi vejami, našli v drevesnih duplih, domnevamo, da narav-le pri paru, ki je gnezdil v slivi, je bil povsem razkrit. Višina vhoda v duplo od tal je na gnezdišča zanjo ta hip niso omejujoč dejavnik. bila 100-250 cm. Naravno duplo v slivi je imelo vhod obrnjen navzgor, zato je vanj Verjetneje je njen upad povezan z izginjanjem ek-zamakal dež in močil tudi mladiča. Vhod v duplo smo zaščitili s kovinsko strešico stenzivnih travniških površin na račun premene v in mladič je uspešno poletel. njive in intenzivne travnike ter splošnim zmanjša- njem pokrajinske mozaičnosti. To ima za posledi- co predvsem pomanjkanje primernih prehranje- valnih površin. Le v enem primeru smo gnezdo smrdokavre našli v naravnem duplu slive (foto B. Robnik). Only one Hoopoe’s nest was found in a cavity of a plum tree (photo B. Robnik). 118 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 119 Vodomec Alcedo atthis Tetrade NOAGS 2003-2010 1 1 2 4 Popis 2012 1 Primerjava razširjenosti smrdokavre na Goričkem v obdobju 2003-2009 (popisi za NOAGS) in 2012 Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2010-2014) (popisi v projektu Upkač) (podlaga: GURS) Comparison of the Hoopoe‘s distribution at Goričko in the 2003-2010 period (surveys for the New Gnezditveni status: G Ornithological Atlas of Breeding Birds of Slovenia) and 2012 (survey for the Upkač project) (map Ocena populacije v KPG: 7 - 12 parov source: GURS) Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 200 - 300 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 3,8 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: I (kvalifikacijska vrsta za Goričko) Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Vodomec potrebuje za gnezdenje peščeno steno, v katero si izkoplje okoli 1 m dolg rov, na koncu katerega je kamrica za mladiče. Prehranjuje se z majhnimi ribami, ki jih lovi v čisti in ne pregloboki vodi, na primer v plitvih zatokih in stranskih rokavih. Na Goričkem prebiva predvsem ob reki Krki ter na Ledavskem jezeru. 120 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 121 Zlatovranka Coracias garrulus 1 Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2013-2014), Foto M. Tiefenbach Bedič (2003) Gnezditveni status: G Zlatovranka naseljuje mozaično kmetijsko krajino z ekstenzivnimi, prostorsko in časovno postopno košenimi travniki, manjšimi njivami, gozdnimi otoki in dre-Ocena populacije v KPG: 0 - 1 parov vesnimi mejicami. V Sloveniji je nazadnje potrjeno gnezdila leta 2005, in sicer v Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov dolini Velke v Slovenskih goricah. Do sredine devetdesetih let 20. stol. je gnezdila Relativna gnezditvena gostota v KPG: - tudi na Goričkem v Ledavski dolini (B. Štumberger osebno), kasneje pa je bila opa-Ocena populacije v Sloveniji: 0 - 1 parov zovana le še v času pognezditvene disperzije (B. Štumberger, T. Berce in R. Gjergjek % parov v KPG glede na Slovenijo: 100,0 osebno). Leta 2001 se je en osebek hranil med Dolenci in Hodošem, vendar tam ni Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne gnezdil (Bedič 2003). Avgusta 2012 sta se dva osebka nekaj dni zadrževala v Sotini, nato pa je bil nekaj dni kasneje opažen še en osebek, ki je na Goričkem ostal do Status SPEC: SPEC 2 konca avgusta (R. Gjergjek osebno). Leto kasneje, 2013, je bilo konec maja posneto Rdeči seznam: E1 svatovanje para, vendar gnezdenje iz neznanega vzroka ni bilo uspešno. Za zlato-Rdeči seznam (osnutek): RE vranko so bili pripravljeni tudi številni varstveni ukrepi: nameščanje gnezdilnic in Dodatek Direktive o pticah: I zaščitne pločevine okoli gnezditvenih drogov, nameščanje lovilnih prež ter postop- Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 na košnja travnikov (Gjergjek 2013). Leta 2014 je par uspešno speljal pet mladičev, Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 kar po 9 letih pomeni prvo ponovno gnezdenje zlatovranke v Sloveniji. Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - 122 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 123 Črna žolna Dryocopus martius Zelena žolna Picus viridis Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 160 - 230 parov Ocena populacije v KPG: 580 - 720 parov Vrsta zabeležena v: 26 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 49 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: 0,4 ± 0,1 parov na km2 Relativna gnezditvena gostota v KPG: 1,4 ± 0,2 parov na km2 Ocena populacije v Sloveniji: 4000 - 8000 parov Ocena populacije v Sloveniji: 9000 - 15000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 3,3 % parov v KPG glede na Slovenijo: 5,4 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: Non-SPEC Status SPEC: SPEC 2 Rdeči seznam: O1 Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: I (kvalifikacijska vrsta za Goričko) Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 22 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 47 Št. preštetih parov Goričko 2012: 36 Št. preštetih parov Goričko 2012: 83 Maksimalno parov na transektih 2012: 4 Maksimalno parov na transektih 2012: 4 Povprečno parov na transektih 2012: 0,61 Povprečno parov na transektih 2012: 1,41 Indeks popis 2012 / NOAGS: 164,3 Indeks popis 2012 / NOAGS: 175,8 Črna žolna ni izbirčna glede kvalitete gozda, čeprav najvišje gostote dosega v od-raslem gozdu z veliko debelega drevja. Hrani se z lesnimi mravljami in ličinkami različnih hroščev, ki živijo v odmirajočem lesu. Pri tem z močnim kljunom izdolbe globoke luknje v les. Njena gnezditvena dupla v naslednjih letih uporabljajo mnoge ptice, na primer kavke, škorci in manjše sove. Na Goričkem ima tri zgostitve, in sicer med Čepinci in Hodošem, med Gradom in Šulinci ter v okolici Moščancev. 124 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 125 Pivka Picus canus Foto M. Cerar Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Prebiva v polodprti mozaični krajini z gozdnimi otoki, mejicami in visokodebelnimi Ocena populacije v KPG: 160 - 200 parov sadovnjaki. Tudi v prehrani zelene žolne prevladujejo mravlje, ki jih išče predvsem na tleh (npr. na košenih travnikih). Z izredno dolgim lepljivim jezikom seže v mra-Vrsta zabeležena v: 25 od 59 transektov vljišča in ga nato, obloženega z mravljami ter njihovimi ličinkami in bubami potegne Relativna gnezditvena gostota v KPG: - v kljun. Zelo pogosta je na osrednjem in severozahodnem delu Goričkega. Ocena populacije v Sloveniji: 3000 - 6000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 4,0 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: V1 Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: I (kvalifikacijska vrsta za Goričko) Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 7 Št. preštetih parov Goričko 2012: 33 Maksimalno parov na transektih 2012: 3 Povprečno parov na transektih 2012: 0,56 Indeks popis 2012 / NOAGS: 489,4 V prehrani pivke prevladujejo mravlje, vendar jih dopolnjuje z drugimi žuželkami in rastlinsko hrano. Prebiva v mozaični krajini z zadosti gozda. Njena dupla so pomembna za sekundarne duplarje, na primer škorce in sinice. Svatovski klic »piv-piv- -piv-piv« je botroval njenemu imenu pa tudi ljudskemu reku, da nekdo pije kot žol-na. Na Goričkem je najpogostejša na vzhodu, med Domanjševci in Šalovci. 126 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 127 Veliki detel Dendrocopos major Glede habitata je veliki detel nezahtevna vrsta, saj gnezdi v vseh vrstah gozdov in v parkih. V prehra- ni ima več rastlinske hrane kot druge vrste detlov. Na Goričkem je najpogostejši na vzhodnem delu, s pozornost zbujajočimi gostotami v okolici Kobi- lja in Domanjševcev. Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 3420 - 3750 parov Foto D. Tome Vrsta zabeležena v: 54 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: 7,8 ± 0,4 parov na km2 Ocena populacije v Sloveniji: 52000 - 105000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 4,6 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: O1 Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 79 Št. preštetih parov Goričko 2012: 167 Maksimalno parov na transektih 2012: 13 Povprečno parov na transektih 2012: 2,83 Indeks popis 2012 / NOAGS: 210,8 128 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 129 Srednji detel Dendrocopos medius Mali detel Dendrocopos minor 1 1 Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2010-2014), popis Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2010-2014), popis 2012 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 30 - 50 parov Ocena populacije v KPG: 120 - 180 parov Vrsta zabeležena v: 2 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 7 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 2000 - 3300 parov Ocena populacije v Sloveniji: 2500 - 3500 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,5 % parov v KPG glede na Slovenijo: 5,0 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPECE Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: V Rdeči seznam: V Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: I Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 2 Št. preštetih parov Goričko 2012: 8 Maksimalno parov na transektih 2012: 1 Maksimalno parov na transektih 2012: 2 Povprečno parov na transektih 2012: 0,03 Povprečno parov na transektih 2012: 0,14 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Na Goričkem je srednji detel redek gnezdilec, ki naseljuje predvsem stare hrastove Na Goričkem je mali detel redek gnezdilec, vezan je predvsem na presvetljen listnat gozdove. Za gnezdenje potrebuje odmrla in odmirajoča drevesa, saj ima šibkejši ali mešan gozd z mehkolesnimi vrstami (vrbe, topoli, jelše). Če je gozd strnjen, kljun kot večje vrste detlov. Hrani se z žuželkami, ki jih v glavnem pobira s površine malega detla najdemo zlasti na robu. Zaradi šibkejšega kljuna podobno kot srednji vej visoko v krošnjah. Bobna zelo poredkoma. detel potrebuje zmehčan, odmirajoč les, da lahko izteše gnezdilno duplo. Hrani se z žuželkami in njihovimi ličinkami, večinoma na tanjših odmrlih vejah. 130 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 131 Vijeglavka Jynx torquilla 1 Vijeglavka prebiva predvsem v sadovnjakih ali sa- dovnjakom podobnih drevesnih sestojih. Njena glavna hrana so mravlje. Zaradi razmeroma šibke- ga kljuna si edina izmed detlov in žoln ni sposobna sama iztesati dupla. Med detli in žolnami je edina selivka na dolge razdalje, ki prezimuje v tropski Afriki. Če jo zmotimo na gnezdu, bo glavo zvijala v vse smeri, od tod tudi njeno ime. Na Goričkem presenetljivo ni zelo pogosta; veliko število parov je bilo preštetih predvsem v prvem popisu, ko smo beležili domnevno še seleče se osebke. Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste NOAGS (2003-2014), SIPKK, popis 2012 Gnezditveni status: G Foto A. Ploj Ocena populacije v KPG: 160 - 240 parov Vrsta zabeležena v: 31 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: 0,4 ± 0,1 parov na km2 Ocena populacije v Sloveniji: 5000 - 10000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,7 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: V Rdeči seznam (osnutek): NT Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 29 Št. preštetih parov Goričko 2012: 48 Maksimalno parov na transektih 2012: 5 Povprečno parov na transektih 2012: 0,81 Indeks popis 2012 / NOAGS: 167,5 132 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 133 Poljski škrjanec Alauda arvensis Foto D. Tome Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Poljski škrjanec je gnezdilec odprte krajine, njiv in travnikov. Samec označuje teri-Ocena populacije v KPG: 500 - 700 parov torij s svatovskim letom, med katerim se pojoč dvigne visoko v zrak, nato pa se kot Vrsta zabeležena v: 19 od 59 transektov kamen spusti proti tlom. Gnezdo je na tleh, praviloma v zelo nizki vegetaciji. Zelo Relativna gnezditvena gostota v KPG: 2,4 ± 0,2 parov na km2 mu ustreza tudi praha. Hrani se s semeni in nevretenčarji. Na Goričkem je pogost Ocena populacije v Sloveniji: 10000 - 18000 parov predvsem na vzhodu območja v dolinah. % parov v KPG glede na Slovenijo: 4,3 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: V1 Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: II/2 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 108 Št. preštetih parov Goričko 2012: 66 Maksimalno parov na transektih 2012: 9 Povprečno parov na transektih 2012: 1,12 Indeks popis 2012 / NOAGS: 61,2 134 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 135 Čopasti škrjanec Galerida cristata 1 2 3 Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste Foto K. Malačič NOAGS (2003-2014), popis 2012 Gnezditveni status: G Prebiva na neobdelanih njivskih površinah in različnih nasutjih (gradbišča, ruderalne površine). Pogosto ga lahko opazujemo na peščenih cestnih robovih ali na Ocena populacije v KPG: 30 - 50 parov njivah, kjer pobira semena in manjše nevretenčarje. Čopasti škrjanec je na Go-Vrsta zabeležena v: 3 od 59 transektov ričkem redek gnezdilec, najdemo ga predvsem na jugovzhodu, kjer se gričevnata Relativna gnezditvena gostota v KPG: - pokrajina malce izravna. Ocena populacije v Sloveniji: 750 - 900 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 4,8 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: V Rdeči seznam (osnutek): NT Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 15 Št. preštetih parov Goričko 2012: 3 Maksimalno parov na transektih 2012: 1 Povprečno parov na transektih 2012: 0,05 Indeks popis 2012 / NOAGS: 19,8 136 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 137 Hribski škrjanec Lullula arborea Tetrade NOAGS (2003-2010) 1 2 3 Popis 2012 1 2 Foto J. Svetlík Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), popis 2012 Gnezditveni status: G Hribski škrjanec je ena izmed vrst, ki so prizadete zaradi izginjanja mozaične kra-Ocena populacije v KPG: 40 - 80 parov jine s travniki in mejicami. V zadnjem desetletju in pol je na Goričkem upadel več Vrsta zabeležena v: 11 od 59 transektov kot za polovico. Ključni zanj so ekstenzivni travniki z dovolj golih tal, kjer se pre-Relativna gnezditvena gostota v KPG: - hranjuje, ter posamezna drevesa in grmi, s katerih poje. Na Goričkem je razširjen Ocena populacije v Sloveniji: 3300 - 4400 parov predvsem na vzhodnem delu, pojavlja pa se tako v dolinah kot na pobočjih. % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,6 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: SPEC 2 Rdeči seznam: E2 (celinska SLO)/ V1 (submediteran) Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: I (kvalifikacijska vrsta za Goričko) Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 27 Št. preštetih parov Goričko 2012: 13 Maksimalno parov na transektih 2012: 2 Povprečno parov na transektih 2012: 0,22 Indeks popis 2012 / NOAGS: 48,2 138 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 139 Kmečka lastovka Hirundo rustica Foto K. Malačič Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Kmečka lastovka je vezana na stavbe v kulturni krajini, predvsem hleve z živino. Iz Ocena populacije v KPG: 3000 - 5000 parov blata grajeno skledasto gnezdo je zgoraj odprto in pogosto oprto na različne struk-Vrsta zabeležena v: 48 od 59 transektov ture v hlevu (žice, luči). Prehranjuje se v letu z letečimi žuželkami. Jeseni se kmečke Relativna gnezditvena gostota v KPG: 12,7 ± 0,5 parov na km2 lastovke že precej pred odhodom na prezimovališča zbirajo v velike, tudi nekaj Ocena populacije v Sloveniji: 180000 - 290000 parov tisoč glave jate, ki skupaj prenočujejo v trstičju ali grmičevju. Na Goričkem je po- % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,7 gosta gnezdilka, z izrazitimi zgostitvami na severozahodu in jugu območja. Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 276 Št. preštetih parov Goričko 2012: 259 Maksimalno parov na transektih 2012: 22 Povprečno parov na transektih 2012: 4,39 Indeks popis 2012 / NOAGS: 93,7 140 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 141 Mestna lastovka Delichon urbicum Foto D. Fekonja Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Mestna lastovka gnezdi predvsem na hišah (pod napuščem strehe, v kotu okna, Ocena populacije v KPG: 500 - 700 parov pod balkonom), pogosto kolonijsko. Največje kolonije so na velikih stavbah (npr. Vrsta zabeležena v: 9 od 59 transektov gasilski domovi, gospodarska poslopja, večstanovanjske stavbe). Njeno gnezdo je Relativna gnezditvena gostota v KPG: 2,0 ± 0,2 parov na km2 grajeno iz blata, ki ga pobira ob lužah. V nasprotju z gnezdom kmečke lastovke je njeno kroglaste oblike in ima vhod ob strani. Hrana je podobna kot pri kmečki Ocena populacije v Sloveniji: 50000 - 100000 parov lastovki, in sicer leteče žuželke. V divjini živeče populacije, npr. v Julijskih Alpah, % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,8 gnezdijo na skalnatih stenah. Na Goričkem je pogosta gnezdilka z izstopajočimi Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne gostotami v okolici Križevcev. Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 32 Št. preštetih parov Goričko 2012: 20 Maksimalno parov na transektih 2012: 7 Povprečno parov na transektih 2012: 0,34 Indeks popis 2012 / NOAGS: 62,4 142 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 143 Drevesna cipa Anthus trivialis 1 2 Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Foto D. Tome Gnezditveni status: G Drevesna cipa je ptica gozdnega roba, jas, posek in drugih presvetlitev v gozdu. Ocena populacije v KPG: 50 - 100 parov Gnezdo je na tleh, dobro skrito med rastlinjem. Hrani se z žuželkami, občasno tudi Vrsta zabeležena v: 8 od 59 transektov semeni. Med popisi za NOAGS drevesne cipe na Goričkem presenetljivo nismo Relativna gnezditvena gostota v KPG: - zabeležili. Njeno pojavljanje v zadnjem času lahko morda pripišemo zaraščajoči se Ocena populacije v Sloveniji: 30000 - 50000 parov krajini z bogatim zeliščnim slojem. Gnezditvena populacija na Goričkem je za zdaj % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,2 maloštevilna in raztresena po vsem območju. Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 10 Maksimalno parov na transektih 2012: 2 Povprečno parov na transektih 2012: 0,17 Indeks popis 2012 / NOAGS: - 144 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 145 Bela pastirica Motacilla alba Foto D. Bombek Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Pogosta gnezdilka v naseljih, gnezdi v naravnih in umetnih votlinicah, npr. v škar-Ocena populacije v KPG: 1880 - 2130 parov pah, na mostovih ali pod strešniki. Jeseni lahko jate do nekaj 10 osebkov opazuje-Vrsta zabeležena v: 48 od 59 transektov mo na skupinskih prenočiščih na drevju. Med neprestanim zibanjem repa nabira Relativna gnezditvena gostota v KPG: 4,3 ± 0,3 parov na km2 hrano zlasti ob robovih cest, na pokošenih površinah in dvoriščih. Na Goričkem je Ocena populacije v Sloveniji: 130000 - 160000 parov pogosta gnezdilka s tremi zgostitvami med Rogašovci in Kuzmo, med Bodonci in % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,4 Fokovci ter med Motvarjevci in Kobiljem. Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 59 Št. preštetih parov Goričko 2012: 88 Maksimalno parov na transektih 2012: 4 Povprečno parov na transektih 2012: 1,49 Indeks popis 2012 / NOAGS: 149,2 146 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 147 Rumena pastirica Motacilla flava 1 2 Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2011-2014), popis Foto T. Mihelič 2012 Gnezditveni status: G Rumena pastirica je v Sloveniji najpogostejša na vlažnih travnikih Cerkniškega jezera. Gnezdi na tleh in se hrani z majhnimi nevretenčarji. Njeno staro ime je ovča-Ocena populacije v KPG: 5 - 10 parov rica, saj se na selitvi pogosto ustavlja na pašnikih in se prehranjuje z žuželkami, ki Vrsta zabeležena v: 1 od 59 transektov jih splašijo pašne živali. Na Goričkem je redka, gnezdi pa v travnatih robovih med Relativna gnezditvena gostota v KPG: - njivami ali ob jarkih. Ocena populacije v Sloveniji: 3400 - 3800 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,2 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: V Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 1 Maksimalno parov na transektih 2012: 1 Povprečno parov na transektih 2012: 0,02 Indeks popis 2012 / NOAGS: - 148 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 149 Siva pastirica Motacilla cinerea Taščica Erithacus rubecula 1 Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2009-2014), popis Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 6380 - 6830 parov Ocena populacije v KPG: 15 - 25 parov Vrsta zabeležena v: 54 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 3 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: 14,3 ± 0,5 parov na km2 Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 520000 - 740000 parov Ocena populacije v Sloveniji: 5000 - 7500 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,0 % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,3 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPECE Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: - Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 236 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 326 Št. preštetih parov Goričko 2012: 3 Maksimalno parov na transektih 2012: 19 Maksimalno parov na transektih 2012: 1 Povprečno parov na transektih 2012: 5,53 Povprečno parov na transektih 2012: 0,05 Indeks popis 2012 / NOAGS: 138,1 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Taščica je gozdna vrsta, ki ni izbirčna glede tipa gozda. Potrebuje bogat zeliščni Siva pastirica prebiva ob hitro tekočih, senčnatih potokih. Hrani se z vodnimi žu-in grmovni sloj. Samci so izredno teritorialni in se zaganjajo tudi v lastno podobo želkami, predvsem njihovimi ličinkami. Gnezdo je ob vodi, skrito med korenine (npr. v oknu ali avtomobilskem ogledalu). Je ena izmed prvih pevk, ki se ogla-drevja, ali pod mostom. Na Goričkem je redka gnezdilka ob manjših potokih v sijo zjutraj, in ena zadnjih zvečer. Hrani se z nevretenčarji, jeseni tudi z različ- grapah. nimi manjšimi plodovi. Na Goričkem je pogosta in splošno razširjena gnezdilka, ki je še posebej številčna v osrednjem, severovzhodnem in jugovzhodnem delu območja. 150 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 151 Slavec Luscinia megarhynchos Pogorelček Phoenicurus phoenicurus 1 1 2 2 3 Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste NOAGS (2003-2014), popis 2012 NOAGS (2008-2013), popis 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 40 - 70 parov Ocena populacije v KPG: 20 - 40 parov Vrsta zabeležena v: 3 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 2 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 17000 - 22000 parov Ocena populacije v Sloveniji: 3500 - 5200 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,3 % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,7 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: Non-SPECE Status SPEC: SPEC 2 Rdeči seznam: V Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): NT Dodatek Direktive o pticah: - Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 12 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 3 Št. preštetih parov Goričko 2012: 3 Št. preštetih parov Goričko 2012: 3 Maksimalno parov na transektih 2012: 1 Maksimalno parov na transektih 2012: 2 Povprečno parov na transektih 2012: 0,05 Povprečno parov na transektih 2012: 0,05 Indeks popis 2012 / NOAGS: 25,4 Indeks popis 2012 / NOAGS: 89,0 Slavec je gnezdilec grmišč, gnezdo si uredi na tleh ali malce nad njimi. Prehranjuje se z žuželkami. Na Goričkem je zlasti pogost v grmiščih vzhodnega dela območja, in sicer v dolinah. Videti je, da je njegova populacija tu v zadnjih letih upadla. 152 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 153 Šmarnica Phoenicurus ochruros Foto A. Kozina Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Pogorelček za gnezdenje potrebuje dupla in poldupla, prehranjuje pa se na košenih Gnezditveni status: G površinah z zaplatami golih tal. Včasih gnezdi v mešanem paru s sorodno šmarnico. Ocena populacije v KPG: 2170 - 2430 parov Kljub velikim površinam, ki jih na Goričkem pokrivajo visokodebelni sadovnjaki, Vrsta zabeležena v: 44 od 59 transektov je pogorelček tu redek gnezdilec, ki se pojavlja raztreseno po vsem območju. Relativna gnezditvena gostota v KPG: 5,0 ± 0,3 parov na km2 Ocena populacije v Sloveniji: 120000 - 175000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,6 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 101 Št. preštetih parov Goričko 2012: 117 Maksimalno parov na transektih 2012: 7 Povprečno parov na transektih 2012: 1,98 Indeks popis 2012 / NOAGS: 115,7 154 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 155 Repaljščica Saxicola rubetra 1 Foto I. Esenko Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste NOAGS (2003-2014), popis 2012 Šmarnica kot sekundarni habitat namesto skalnih sten visokogorja uporablja zgradbe. Gnezdo si znese na tramovih, v luknjah ali na policah. Samec rad poje Gnezditveni status: G? na slemenih stavb, prične pa že v jutranji temi. Šmarnica se hrani z nevretenčarji, Ocena populacije v KPG: 0 - 5 parov ki jih nabira na vrtovih, tratah in dvoriščih. Na Goričkem je pogosta in splošno Vrsta zabeležena v: 2 od 59 transektov razširjena gnezdilka naselij. Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 600 - 1100 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,3 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam (osnutek): EN Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 5 Št. preštetih parov Goričko 2012: 3 Maksimalno parov na transektih 2012: 2 Povprečno parov na transektih 2012: 0,05 Indeks popis 2012 / NOAGS: 59,3 156 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 157 Prosnik Saxicola torquatus Foto D. Tome Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Repaljščica potrebuje pozno košene, praviloma vlažne travnike s posameznimi viš- Gnezditveni status: G jimi steblikami. Te uporablja kot preže in pevska mesta. Gnezdo si splete na tleh v Ocena populacije v KPG: 1350 - 1570 parov zavetju trave. Hrani se z nevretenčarji, ki jih lovi na travniku. Gnezditev repaljščice Vrsta zabeležena v: 45 od 59 transektov na Goričkem sicer ni bila potrjena, a glede na dolgotrajno zadrževanje posameznih Relativna gnezditvena gostota v KPG: 3,2 ± 0,2 parov na km2 parov v času gnezditve domnevamo, da na območju verjetno gnezdi. Je maloštevil-Ocena populacije v Sloveniji: 32000 - 59000 parov na, pojavlja se na vlažnih travnikih v dolinah, v Markovcih pa je bil par opazovan % parov v KPG glede na Slovenijo: 3,2 na nekošenem suhem pobočnem travniku. Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 111 Št. preštetih parov Goričko 2012: 87 Maksimalno parov na transektih 2012: 6 Povprečno parov na transektih 2012: 1,47 Indeks popis 2012 / NOAGS: 78,2 158 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 159 Cikovt Turdus philomelos Prosnik najraje zaseda suhe, odprte in osončene, velikokrat tudi ruderalne površine. Gnezdi ob ro- bovih jarkov, poljskih poti in njiv, v pasu višje tra- ve. Samci pogosto pojejo z grma. Na Goričkem je še pogost in splošno razširjen gnezdilec, vendar v primerjavi s številčnostjo v času popisov NOAGS njegova populacija zadnja leta očitno upada. Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 3000 - 3320 parov Foto K. Malačič Vrsta zabeležena v: 57 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: 6,8 ± 0,3 parov na km2 Ocena populacije v Sloveniji: 100000 - 160000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,4 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: II/2 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 147 Št. preštetih parov Goričko 2012: 321 Maksimalno parov na transektih 2012: 15 Povprečno parov na transektih 2012: 5,44 Indeks popis 2012 / NOAGS: 218,9 Cikovt je gozdna vrsta ptice, ki pa se velikokrat hrani na bližnjih travnikih. Gnezdo je nameščeno v rogovilo in znotraj lepo zglajeno z blatom. Hrani se z različnimi plodovi in nevretenčarji, med drugim tudi s polži s hišico. Te razbija na posebnem kamnu – nakovalu, okoli katerega lahko najdemo vse polno praznih hišic. Na Go-ričkem je pogost in splošno razširjen gnezdilec gozdov. 160 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 161 Carar Turdus viscivorus Kos Turdus merula Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 640 - 790 parov Ocena populacije v KPG: 5720 - 6150 parov Vrsta zabeležena v: 37 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 59 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: 1,5 ± 0,2 parov na km2 Relativna gnezditvena gostota v KPG: 12,8 ± 0,5 parov na km2 Ocena populacije v Sloveniji: 35000 - 55000 parov Ocena populacije v Sloveniji: 410000 - 580000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,6 % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,2 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPECE Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: - Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: II/2 Dodatek Direktive o pticah: II/2 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 66 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 278 Št. preštetih parov Goričko 2012: 64 Št. preštetih parov Goričko 2012: 360 Maksimalno parov na transektih 2012: 5 Maksimalno parov na transektih 2012: 20 Povprečno parov na transektih 2012: 1,08 Povprečno parov na transektih 2012: 6,10 Indeks popis 2012 / NOAGS: 97,3 Indeks popis 2012 / NOAGS: 129,4 Carar naseljuje gozdove z jasami v bližini kmetijske kulturne krajine. Zelo poKos glede habitata ni izbirčen; v osnovi je sicer gozdna ptica, a naseljuje tudi vrtove membno vlogo igra pri raznašanju semen bele omele med drevesi, saj se pozimi in kmetijske površine z več grmovja. Hrani se z nevretenčarji, ki jih nabira v gozdu, rad hrani z njenimi plodovi. Ko se iztrebi na vejah, se jih lepljiva, neprebavljena na travnikih ali na gozdnih robovih, ter z različnimi plodovi. Na Goričkem je zelo semena oprimejo in vzkalijo v novo belo omelo. Na Goričkem je relativno pogost pogost in splošno razširjen gnezdilec. gnezdilec, posebno v vzhodnem delu. 162 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 163 Pisana penica Sylvia nisoria 1 2 3 6 Foto B. Rubinić Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2010-2013), popis 2012 Pisana penica prebiva v odprti krajini, porasli z grmovjem, in na pašnikih. Večkrat Gnezditveni status: G jo opazimo na istem kraju kot rjavega srakoperja, s katerim sta v posebnem odno-Ocena populacije v KPG: 20 - 40 parov su. Znanstveniki so namreč ugotovili, da sta skupaj uspešnejša v odvračanju plenil-Vrsta zabeležena v: 7 od 59 transektov cev. Gnezdo si splete v grmovju. Hrani se z nevretenčarji, jeseni pa tudi s plodovi. Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Na Goričkem je redka gnezdilka grmišč vzhodnega dela, kjer se je verjetno naselila Ocena populacije v Sloveniji: 850 - 1400 parov šele v zadnjem desetletju, saj je v času popisov za NOAGS nismo zabeležili. % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,7 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: V Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: I Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 14 Maksimalno parov na transektih 2012: 6 Povprečno parov na transektih 2012: 0,24 Indeks popis 2012 / NOAGS: - 164 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 165 Črnoglavka Sylvia atricapilla Rjava penica Sylvia communis Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 15760 - 16470 parov Ocena populacije v KPG: 1440 - 1660 parov Vrsta zabeležena v: 59 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 35 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: 34,8 ± 0,8 parov na km2 Relativna gnezditvena gostota v KPG: 3,3 ± 0,2 parov na km2 Ocena populacije v Sloveniji: 620000 - 850000 parov Ocena populacije v Sloveniji: 25000 - 35000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,2 % parov v KPG glede na Slovenijo: 5,2 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: Non-SPECE Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: - Rdeči seznam: V Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 506 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 46 Št. preštetih parov Goričko 2012: 1010 Št. preštetih parov Goričko 2012: 72 Maksimalno parov na transektih 2012: 32 Maksimalno parov na transektih 2012: 5 Povprečno parov na transektih 2012: 17,12 Povprečno parov na transektih 2012: 1,22 Indeks popis 2012 / NOAGS: 199,7 Indeks popis 2012 / NOAGS: 158,2 Habitat črnoglavke so različna grmišča in gozdni rob. Hrani se z nevretenčarji, jeseni pa tudi z različnimi plodovi (robide, kalina, krhlika). Črnoglavka je bila zabeležena na vseh transektih popisa in je hkrati najštevilčnejša vrsta ptice na Goričkem. 166 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 167 Mlinarček Sylvia curruca Rjava penica je vrsta mejic in grmovja. Ustrezajo 1 ji zgodnje sukcesijske faze gozda, v zaprtem goz- 2 du je ni. Raje ima suhe in toplejše lege. Hrani se z nevretenčarji, jeseni tudi plodovi. Velik porast na Goričkem v zadnjih letih kaže na zaraščajočo se kulturno krajino. Je precej pogosta gnezdilka s tremi izrazitimi zgostitvami v okolici Rogaševcev, Domanjševcev in Motvarjevcev. Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2010-2014), popis 2012 Gnezditveni status: G Foto D. Tome Ocena populacije v KPG: 20 - 30 parov Vrsta zabeležena v: 6 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 5000 - 10500 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,3 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 6 Maksimalno parov na transektih 2012: 1 Povprečno parov na transektih 2012: 0,10 Indeks popis 2012 / NOAGS: - 168 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 169 Bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus 2 30 Foto A. Kozina Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste NOAGS (2001-2014), Božič (2000) Prebiva v odprti krajini z večjimi skupinami grmovja in mejicami, pogosto tudi v Gnezditveni status: G bližini hiš. Rad gnezdi v iglavcih. V Sloveniji je bil pred tridesetimi leti znan predvsem iz visokogorja (iglasti gozdovi in pas ruševja), vendar pa je sčasoma naselil Ocena populacije v KPG: 30 - 50 parov tudi nižinske predele (Geister 1995). Na Goričkem je mlinarček redek gnezdilec, ki Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov se pojavlja raztreseno po vsem območju. Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 700 - 1200 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 4,2 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: V Rdeči seznam (osnutek): NT Dodatek Direktive o pticah: - (kvalifikacijska vrsta za Goričko) Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 5 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Bičja trstnica prebiva na pozno košenih, rahlo zaraščajočih se travnikih s šašjem, visokimi steblikami in posameznimi grmički. Prehranjuje se z majhnimi nevreten- čarji. Na Goričkem je redka gnezdilka; ustrezajo ji predvsem vlažni travniki severno od Ledavskega jezera. Tam je bila zabeležena že leta 1999, in sicer kar 33 pojočih samcev (Božič 2000). 170 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 171 Kobiličar Locustella naevia Rečni cvrčalec Locustella fluviatilis 1 1 2 2 3 3 4 6 Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste NOAGS (2003-2011) NOAGS (2003-2014), popis 2012, Vrezec Gnezditveni status: G (2004b) Ocena populacije v KPG: 10 - 15 parov Gnezditveni status: G Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Ocena populacije v KPG: 50 - 70 parov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Vrsta zabeležena v: 4 od 59 transektov Ocena populacije v Sloveniji: 150 - 300 parov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - % parov v KPG glede na Slovenijo: 5,6 Ocena populacije v Sloveniji: 1500 - 2500 parov Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne % parov v KPG glede na Slovenijo: 3,0 Status SPEC: Non-SPECE Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Rdeči seznam: E2 Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam (osnutek): NT Rdeči seznam: V Dodatek Direktive o pticah: - Rdeči seznam (osnutek): LC Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 2 Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 5 Maksimalno parov na transektih 2012: - Št. preštetih parov Goričko 2012: 13 Povprečno parov na transektih 2012: - Maksimalno parov na transektih 2012: 6 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Povprečno parov na transektih 2012: 0,22 Indeks popis 2012 / NOAGS: 257,1 Kobiličarjev habitat je ekstenziven, lahko tudi zaraščajoč travnik z nekoliko višjimi steblikami in posameznimi grmički. Gnezdi na tleh ali nizko v grmu. Prehranjuje se z žuželkami. Ime je dobil zaradi podobnosti svojega petja cvrčanju kobilic. Kobiličar je na Goričkem redek gnezdilec, katerega večina populacije gnezdi ob Ledavskem jezeru. 172 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 173 Trstni cvrčalec Locustella luscinioides 1 10 Foto F. Vassen Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste NOAGS (2001-2014), Božič (2000) Rečni cvrčalec prebiva na ekstenzivnih, zaraščajočih se površinah, zlasti travnikih, Gnezditveni status: G lahko pa tudi v lokah z bogatim zeliščnim slojem. Samec pogosto poje ponoči. Na Ocena populacije v KPG: 10 - 15 parov Goričkem je lokalno pogost in številen, predvsem na jugovzhodnem delu. Tam mu ustreza zadosti visoka in gosta trava, ki jo najde predvsem v manjših zamočvirjenih Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov dolinah. Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 100 - 200 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 8,3 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam (osnutek): NT Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 3 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Trstni cvrčalec gnezdi v trstiščih na Ledavskem jezeru, poleg tega pa tudi na mo- čvirnih travnikih severno od jezera, v sestoju visokega šašja, ki zanj sicer ni značilen habitat (Božič 2000). Samca najlaže opazujemo med petjem z vrha trstne ste-blike. Prehranjuje se z nevretenčarji, gnezdi pa nizko v trstičju na plasti odmrlih steblik. 174 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 175 Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus Močvirska trstnica Acrocephalus palustris 1 4 Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2010-2014) Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 3 - 5 parov Ocena populacije v KPG: 800 - 1200 parov Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 15 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: 4,0 ± 0,3 parov na km2 Ocena populacije v Sloveniji: 200 - 300 parov Ocena populacije v Sloveniji: 10000 - 15000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,6 % parov v KPG glede na Slovenijo: 8,0 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: Non-SPECE Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): NT Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 44 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 48 Maksimalno parov na transektih 2012: - Maksimalno parov na transektih 2012: 8 Povprečno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: 0,81 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Indeks popis 2012 / NOAGS: 109,5 Gnezdo srpične trstnice je skodelasto in pripeto na trstna stebla. Hrani se z nevre-Močvirska trstnica gnezdi v visokih in gostih steblikah ob njivskih površinah in tenčarji, ki jih nabira v trstiščih. Zaradi ostrih robov na trstnih listih imata starša jarkih. Gnezdo je skodelasto in pripeto ob vsaj tri močnejša stebla (pogosto zlate ob koncu gnezditvene sezone povsem obrabljeno perje. Na Goričkem gnezdi v trs-rozge). Samci izjemno dobro oponašajo petje drugih vrst, ki ga vgradijo v svojo pe-tiščih na Ledavskem jezeru ter pri Kobilju. sem. Na Goričkem je najštevilnejša na skrajnem severovzhodu v dolini Krke. 176 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 177 Rakar Acrocephalus arundinaceus Grmovščica Phylloscopus sibilatrix 1 1 3 2 5 15 Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2004-2014), Vrezec Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2010-2014), popis (2004a) 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G? Ocena populacije v KPG: 25 - 35 parov Ocena populacije v KPG: 0 - 5 parov Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 11 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 250 - 350 parov Ocena populacije v Sloveniji: 2000 - 4000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 10,0 % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,1 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Status SPEC: SPEC 2 Rdeči seznam: E2 Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): NT Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 13 Maksimalno parov na transektih 2012: - Maksimalno parov na transektih 2012: 2 Povprečno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: 0,22 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Rakar prebiva v trstiščih, lahko tudi manjših. Najlaže ga vidimo v času svatovanja, Grmovščica je vrsta zrelih, senčnih gozdov, predvsem bukovih. Hrani se z nevre-saj takrat samci splezajo na vrh trsta in pojejo. Gnezdo je skodelaste oblike, pripeto tenčarji. Na popisu smo jo sicer zabeležili v gnezditvenem obdobju, vendar je za-na nekaj trstnih stebel. Rakar se prehranjuje z drobnimi nevretenčarji, ki jih obira radi njene navade, da poje tudi na selitvi, težko oceniti, ali na Goričkem dejansko s stebel trsta in drugih rastlin. Na Goričkem je najpogostejši na Ledavskem jezeru, gnezdi. drugod pa zaradi pomanjkanja primernega gnezditvenega habitata redek. Vrezec (2004a) je maja 2004 na Hodoškem jezeru naštel tri pojoče samce. 178 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 179 Vrbji kovaček Phylloscopus collybita Rumenoglavi kraljiček Regulus regulus Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 3070 - 3390 parov Ocena populacije v KPG: 1050 - 1240 parov Vrsta zabeležena v: 56 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 11 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: 7,0 ± 0,3 parov na km2 Relativna gnezditvena gostota v KPG: 2,5 ± 0,2 parov na km2 Ocena populacije v Sloveniji: 160000 - 200000 parov Ocena populacije v Sloveniji: 80000 - 175000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,8 % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,9 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: - Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 223 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 57 Št. preštetih parov Goričko 2012: 240 Št. preštetih parov Goričko 2012: 24 Maksimalno parov na transektih 2012: 11 Maksimalno parov na transektih 2012: 5 Povprečno parov na transektih 2012: 4,07 Povprečno parov na transektih 2012: 0,41 Indeks popis 2012 / NOAGS: 107,9 Indeks popis 2012 / NOAGS: 41,9 Vrbji kovaček je pogosta gozdna vrsta. Gnezdo je skrito v gostem rastju blizu tal, na Rumenoglavi kraljiček živi v iglastih gozdovih. Skupaj z rdečeglavim kraljičkom primer v robidah ali koprivah. Prehranjuje se z drobnimi nevretenčarji. Na Goričkem sta najlažji evropski vrsti, saj odrasli osebki tehtajo zgolj 5-7 gramov. Gnezdo je je njegov center razširjenosti v osrednjem in severovzhodnem delu območja. na iglavcih, zgrajeno iz mahov, vejic, pajčevin in lišajev, v notranjosti postlano s perjem in dlakami. Hrani se z drobnimi nevretenčarji, na primer listnimi ušmi in pajki. Na Goričkem je pogost predvsem v gozdovih med Mačkovci in Šulinci. 180 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 181 Rdečeglavi kraljiček Regulus ignicapilla Stržek Troglodytes troglodytes 1 2 3 Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 NOAGS (2003-2012), popis 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 390 - 580 parov Ocena populacije v KPG: 150 - 300 parov Vrsta zabeležena v: 19 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 4 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 85000 - 115000 parov Ocena populacije v Sloveniji: 56000 - 125000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,5 % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,2 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: - Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 44 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 10 Št. preštetih parov Goričko 2012: 26 Št. preštetih parov Goričko 2012: 8 Maksimalno parov na transektih 2012: 3 Maksimalno parov na transektih 2012: 3 Povprečno parov na transektih 2012: 0,44 Povprečno parov na transektih 2012: 0,14 Indeks popis 2012 / NOAGS: 59,3 Indeks popis 2012 / NOAGS: 79,1 Stržek gnezdi predvsem v senčnejših listnatih gozdovih z vlažnejšo podlago. Gnez-Tudi rdečeglavi kraljiček prebiva v iglastem gozdu, a je na Goričkem precej redkejši do je krogla iz mahu, nameščena v špranji med kamenjem ali med drevesnimi ko-od rumenoglavega kraljička. Pozimi se obe vrsti kraljičkov radi pridružita meša-reninami. Samci imajo pogosto mladiče z več samicami hkrati. Hrani se z žuželnim siničjim jatam, ki se klatijo naokoli, iščoč hrano. Gnezdo je grajeno enako kot kami in pajkovci, ki jih najde med stikanjem po špranjah. V mrzlih nočeh se več pri rumenoglavem kraljičku, podobna je tudi prehrana. stržkov stisne v staro gnezdo ali kakšno pred mrazom zavarovano luknjo. Stržek je na Goričkem pogost in splošno razširjen gnezdilec gozdov. 182 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 183 Sivi muhar Muscicapa striata Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Foto A. Ploj Gnezditveni status: G Sivi muhar gnezdi v gozdu in naseljih, in sicer v polduplih, različnih luknjah (npr. Ocena populacije v KPG: 850 - 1020 parov v zidu), pogosto pa tudi na nenavadnih mestih, na primer v cvetličnih lončkih. Vrsta zabeležena v: 19 od 59 transektov Prehranjuje se predvsem z letečimi žuželkami, ki jih lovi med poletavanjem s preže. Relativna gnezditvena gostota v KPG: 2,0 ± 0,2 parov na km2 Na Goričkem naseljuje kulturno krajino v bližini človeških bivališč. Ocena populacije v Sloveniji: 25000 - 42000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,8 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 19 Št. preštetih parov Goričko 2012: 26 Maksimalno parov na transektih 2012: 2 Povprečno parov na transektih 2012: 0,44 Indeks popis 2012 / NOAGS: 140,2 184 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 185 Belovrati muhar Ficedula albicollis Velika sinica Parus major Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 200 - 400 parov Ocena populacije v KPG: 12680 - 13320 parov Vrsta zabeležena v: 9 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 59 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: 28,1 ± 0,7 parov na km2 Ocena populacije v Sloveniji: 8500 - 12000 parov Ocena populacije v Sloveniji: 500000 - 700000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,9 % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,2 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPECE Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: V Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: I Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 8 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 499 Št. preštetih parov Goričko 2012: 20 Št. preštetih parov Goričko 2012: 661 Maksimalno parov na transektih 2012: 9 Maksimalno parov na transektih 2012: 29 Povprečno parov na transektih 2012: 0,34 Povprečno parov na transektih 2012: 11,20 Indeks popis 2012 / NOAGS: 237,3 Indeks popis 2012 / NOAGS: 132,5 Belovrat muhar je vrsta odraslega listnatega gozda z večjim deležem odmrlega in odmirajočega drevja. V Sloveniji dosega najvišje gostote v poplavnem gozdu ob Muri in v Krakovskem gozdu. Gnezdi v duplih in se prehranjuje z žuželkami, za katerimi poletava s preže. Na Goričkem ga najdemo predvsem na jugovzhodu v obsežnih gozdovih okoli Bukovniškega jezera. 186 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 187 Menišček Periparus ater Foto K. Malačič Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Velika sinica pri izbiri življenjskega okolja ni preveč izbirčna, saj prebiva v gozdo-Gnezditveni status: G vih, parkih, visokodebelnih sadovnjakih in naseljih. Gnezdi v duplih, rada sprejme Ocena populacije v KPG: 340 - 510 parov tudi gnezdilnice. Nekateri pari pa si za gnezdenje izberejo dokaj nenavadna mesta. Vrsta zabeležena v: 16 od 59 transektov Na Goričkem smo njeno gnezdo našli v poštnem nabiralniku in okrasni lončeni Relativna gnezditvena gostota v KPG: - amfori na vrtu stanovanjske hiše. V času gnezdenja en par mladičem prinese na Ocena populacije v Sloveniji: 350000 - 480000 parov stotine gosenic, ki bi sicer delale škodo na sadnem drevju. Na Goričkem je zelo % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,1 pogosta in splošno razširjena vrsta. Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 40 Št. preštetih parov Goričko 2012: 23 Maksimalno parov na transektih 2012: 5 Povprečno parov na transektih 2012: 0,39 Indeks popis 2012 / NOAGS: 56,9 Menišček je pogost v iglastih in mešanih gozdovih, kjer gnezdi v nizkih duplih, špranjah med kamenjem in v talnih luknjah. Je najmanjša evropska sinica. Hrani se z drobnimi nevretenčarji in različnimi semeni (žir, smrekova, macesnova, jelševa in brezova semena). Na Goričkem je pogost predvsem v gozdovih okoli Mačkovcev ter med Šalovci in Dolenci. 188 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 189 Plavček Cyanistes caeruleus Plavček gnezdi v duplih, rad pa zasede tudi gnez- dilnice. Najpogostejši je v odraslih hrastovih gozdovih. Večino prehrane v gnezditvenem času sestavljajo gosenice metuljev (npr. različnih zavi- jačev, ki so škodljivci na sadnem drevju) in listne uši. Pozimi se v mešanih jatah z drugimi sinicami klati naokoli in obiskuje tudi krmilnice. Na Gorič- kem je pogosta in splošno razširjena vrsta. Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 4760 - 5150 parov Vrsta zabeležena v: 55 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: 10,7 ± 0,4 parov na km2 Foto K. Malačič Ocena populacije v Sloveniji: 120000 - 340000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,2 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 126 Št. preštetih parov Goričko 2012: 203 Maksimalno parov na transektih 2012: 12 Povprečno parov na transektih 2012: 3,44 Indeks popis 2012 / NOAGS: 160,6 190 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 191 Čopasta sinica Lophophanes cristatus Močvirska sinica Poecile palustris Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 300 - 400 parov Ocena populacije v KPG: 1960 - 2210 parov Vrsta zabeležena v: 18 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 36 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: 4,5 ± 0,3 parov na km2 Ocena populacije v Sloveniji: 90000 - 280000 parov Ocena populacije v Sloveniji: 130000 - 250000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,2 % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,1 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: SPEC 2 Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: - Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 29 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 98 Št. preštetih parov Goričko 2012: 29 Št. preštetih parov Goričko 2012: 72 Maksimalno parov na transektih 2012: 6 Maksimalno parov na transektih 2012: 5 Povprečno parov na transektih 2012: 0,49 Povprečno parov na transektih 2012: 1,22 Indeks popis 2012 / NOAGS: 101,2 Indeks popis 2012 / NOAGS: 73,6 Čopasta sinica je vrsta iglastega in mešanega gozda. Gnezdi v duplih v odmirajo-Močvirska sinica je gnezdilka gozdov. Večino leta se zadržuje na svojem teritoriju čem drevju, ki si jih pogosto izoblikuje sama. Hrani se z žuželkami, njihovimi ličinali v njegovi neposredni bližini. Gnezdi v duplih. Hrani se z gosenicami, pajki in kami in semeni. Na Goričkem je njeno središče razširjenosti na severu, v sestojih semeni, ki jih išče v bogati podrasti ali na tleh (npr. žir). Na Goričkem je pogosta rdečega bora. gozdna vrsta, s centrom razširjenosti na jugovzhodu v obsežnih gozdovih okoli Bukovniškega jezera. 192 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 193 Dolgorepka Aegithalos caudatus Plašica Remiz pendulinus 1 Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2014) Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 590 - 730 parov Ocena populacije v KPG: 3 - 5 parov Vrsta zabeležena v: 21 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: 1,4 ± 0,2 parov na km2 Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 20000 - 25000 parov Ocena populacije v Sloveniji: 100 - 300 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,9 % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,0 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: - Rdeči seznam: V Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): NT Dodatek Direktive o pticah: - Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 40 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 3 Št. preštetih parov Goričko 2012: 32 Št. preštetih parov Goričko 2012: 0 Maksimalno parov na transektih 2012: 3 Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: 0,54 Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: 79,1 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Dolgorepka je vrsta gozda in gozdnega roba z obiljem podrasti. Prehranjuje se z Plašica gnezdi v vrbovjih ob rekah in jezerih. Mošnjasto gnezdo z vhodom v obliki manjšimi žuželkami, npr. listnimi ušmi. Gnezdo pripne v rogovilo grma, zgrajeno kratkega tunela pripne na vejo, pogosto nad vodo. Prehranjuje se z ličinkami žuželk pa je iz mahu, pajčevin, perja in zunaj obdano s kosmi lišajev, da se zlije z okolico. in pajki, ki jih nabira v trstiščih in grmovju. Na Goričkem je zelo redka gnezdilka Znano je, da ima gnezdeči par ob sebi pogosto pomočnike, ki pomagajo hraniti mla-sestojev bele vrbe ob Ledavskem jezeru. diče. Ti so praviloma sorodniki samca, ki jim je gnezditev spodletela. Zunaj gnezditvenega časa tvori večje jate, ki se potem klatijo naokoli in iščejo hrano. Na Go-ričkem je pogosta predvsem med Rogašovci in Sotino ter v okolici Fokovcev. 194 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 195 Brglez Sitta europaea Dolgoprsti plezalček Certhia familiaris Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 3410 - 3750 parov Ocena populacije v KPG: 300 - 400 parov Vrsta zabeležena v: 50 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 17 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: 7,7 ± 0,4 parov na km2 Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 100000 - 200000 parov Ocena populacije v Sloveniji: 50000 - 100000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,4 % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,5 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: - Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 93 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 10 Št. preštetih parov Goričko 2012: 140 Št. preštetih parov Goričko 2012: 21 Maksimalno parov na transektih 2012: 12 Maksimalno parov na transektih 2012: 4 Povprečno parov na transektih 2012: 2,37 Povprečno parov na transektih 2012: 0,36 Indeks popis 2012 / NOAGS: 151,0 Indeks popis 2012 / NOAGS: 207,6 Brglez je gnezdilec listnatih in mešanih gozdov, parkov ter visokodebelnih sadov-Dolgoprsti plezalček je v Sloveniji najbolj pogost v mešanih ali iglastih gozdovih v njakov. Prevelik vhod v duplo ali gnezdilnico si spretno obzida z blatom, da poveča nekoliko višjih legah. Gnezdi v špranjah za odstopljenim lubjem, v globokih raz-varnost svojega zaroda. Je edina evropska ptica, ki zmore plezati z glavo navzdol. pokah v deblu in luknjah v zidovih. Prehranjuje se pretežno s pajkovci in žuželka-Jeseni v različne špranje in luknje zatika semena in si tako pripravi zalogo za zimo. mi ter njihovimi ličinkami, ki jih s tankim kljunom pobira izza hrapavega lubja. Na Goričkem je pogosta in splošno razširjena vrsta z izrazito zgostitvijo v gozdovih Od sorodnega kratkoprstega plezalčka ga najlaže ločimo po petju. Na Goričkem okoli Bukovniškega jezera. je njegova populacija izrazito zgoščena na skrajnem severovzhodu območja med Hodošem in Dolenci. 196 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 197 Kratkoprsti plezalček Certhia brachydactyla 1 Kratkoprsti plezalček dosega najvišje gostote v starih hrastovih gozdovih, med 2 iglavci pa mu je najljubši rdeči bor. Gnezdilna špranja za odstopljenim lubjem je 3 pogosto tako tesna, da se valeča ptica v njej ne more niti obrniti. Prehrano sestavljajo pretežno pajkovci ter žuželke in njihove razvojne oblike. Pozimi prenočuje v skupinah od nekaj do 20 osebkov, ki se stiskajo drug k drugemu, največkrat z gla-vami skupaj in repi navzven, tako da s telesi tvorijo obliko zvezde. Na Goričkem je dokaj pogost v gozdovih po vsem območju. Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste NOAGS (2003-2012), popis 2012 Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 400 - 600 parov Vrsta zabeležena v: 13 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 50000 - 100000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,7 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 32 Št. preštetih parov Goričko 2012: 14 Maksimalno parov na transektih 2012: 2 Povprečno parov na transektih 2012: 0,24 Indeks popis 2012 / NOAGS: 43,7 198 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 199 Rjavi srakoper Lanius collurio Foto A. Ploj Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Rjavi srakoper se k nam vrne konec aprila. Gnezdi v odprti krajini z mozaikom Ocena populacije v KPG: 500 - 1000 parov košenih in nekošenih travnikov, v kateri ne smejo manjkati posamezni grmički, Vrsta zabeležena v: 47 od 59 transektov najbolje trnasti (šipek, glog). V njih si namreč splete gnezdo. Prehranjuje se z žu-Relativna gnezditvena gostota v KPG: 7,6 ± 0,4 parov na km2 želkami, ki jih ulovi s preže – to so lahko grmički, veje, ograje ali žice. Presežek hrane nabode na trne kot rezervo za deževne dni. Na Goričkem je rjavi srakoper Ocena populacije v Sloveniji: 20000 - 30000 parov dokaj pogost gnezdilec mozaične krajine z grmišči in travniki. Videti je, da njegova % parov v KPG glede na Slovenijo: 3,0 populacija v zadnjih letih narašča, kar je morda posledica zaraščanja krajine. Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: V1 Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: I (kvalifikacijska vrsta za Goričko) Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 94 Št. preštetih parov Goričko 2012: 136 Maksimalno parov na transektih 2012: 7 Povprečno parov na transektih 2012: 2,31 Indeks popis 2012 / NOAGS: 144,1 200 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 201 Sraka Pica pica Foto T. Mihelič Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Sraka si gnezdo, ki se ga po krivici drži sloves neurejenosti, najraje splete v tan-Ocena populacije v KPG: 250 - 350 parov kih vejah grmičevja, kamor različni plenilci zaradi krhkosti vejic težko dostopajo. Vrsta zabeležena v: 13 od 59 transektov Gnezdo je kroglasto z vhodom s strani, njegova notranjost pa je zglajena s kore-Relativna gnezditvena gostota v KPG: - ninicami. Sraka se prehranjuje z rastlinsko in živalsko hrano, včasih upleni tudi Ocena populacije v Sloveniji: 9000 - 14500 parov mladiče ptic pevk. Značilna zanjo so skupinska prenočišča, na katerih se zbere tudi po več deset osebkov. Na Goričkem je pogostejša le na skrajnem severozahodu med % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,6 Rogašovci in Kuzmo ter na jugozahodu v okolici Cankove. Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: II/2 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 44 Št. preštetih parov Goričko 2012: 22 Maksimalno parov na transektih 2012: 3 Povprečno parov na transektih 2012: 0,37 Indeks popis 2012 / NOAGS: 50,2 202 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 203 Šoja Garrulus glandarius Kavka Corvus monedula 1 Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2010-2014), popis Gnezditveni status: G 2012 Ocena populacije v KPG: 1770 - 2010 parov Gnezditveni status: G Vrsta zabeležena v: 53 od 59 transektov Ocena populacije v KPG: 100 - 200 parov Relativna gnezditvena gostota v KPG: 4,1 ± 0,3 parov na km2 Vrsta zabeležena v: 5 od 59 transektov Ocena populacije v Sloveniji: 20000 - 30000 parov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - % parov v KPG glede na Slovenijo: 7,6 Ocena populacije v Sloveniji: 650 - 700 parov Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne % parov v KPG glede na Slovenijo: 22,2 Status SPEC: Non-SPEC Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Rdeči seznam: - Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam: V / E1 (naravna gnezdišča) Dodatek Direktive o pticah: II/2 Rdeči seznam (osnutek): NT Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 76 Dodatek Direktive o pticah: II/2 Št. preštetih parov Goričko 2012: 126 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Maksimalno parov na transektih 2012: 7 Št. preštetih parov Goričko 2012: 12 Povprečno parov na transektih 2012: 2,14 Maksimalno parov na transektih 2012: 7 Indeks popis 2012 / NOAGS: 166,1 Povprečno parov na transektih 2012: 0,20 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Šoja je gnezdilka gozdov, zlasti hrastovih, saj želod sestavlja pomemben del njene jesenske prehrane. Zimsko zalogo hrane si pripravlja tako, da semena in plodove skriva v zemljo. Na marsikatero zalogo nato pozabi, zato ima pomembno vlogo pri raznašanju in zasajanju hrasta. Na Goričkem je pogosta gnezdilka, predvsem na vzhodnem delu območja. 204 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 205 Črna vrana Corvus corone V Sloveniji se kavka pojavlja predvsem po mestih 1 in vaseh, kjer gnezdi v dimnikih, prezračevalnih jaških in na podstrešjih. Na Goričkem jo še naj- demo v naravnih gnezdiščih - opuščenih duplih črne žolne (Štumberger 2003d). Kjer ima mo- žnost, gnezdi kolonijsko in je tudi sicer zelo dru- žabna ptica. Hrani se na tleh, kjer pobira semena, plodove in nevretenčarje, občasno tudi organske odpadke in mrhovino. Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2010-2012), popis 2012 Foto T. Mihelič Gnezditveni status: G? Ocena populacije v KPG: 0 - 3 parov Vrsta zabeležena v: 1 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 30 - 50 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 3,8 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: R Rdeči seznam (osnutek): VU Dodatek Direktive o pticah: II/2 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: 1 Maksimalno parov na transektih 2012: 1 Povprečno parov na transektih 2012: 0,02 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Črna vrana je v Sloveniji precej redkejša od sorodne sive vrane. Prehranjuje se s semeni, plodovi, nevretenčarji, organskimi odpadki, mrhovino, pleni pa lahko tudi manjše vretenčarje in njihove mladiče. Gnezdo je spleteno iz vej in najpogosteje nameščeno visoko na drevesu. Na Goričkem je bila opazovana v gnezditvenem času, zabeleženi pa so bili tudi križanci s sivo vrano, tako da je morebitno gnezdenje verjetno v mešanih parih. 206 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 207 Siva vrana Corvus cornix Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Foto D. Tome Gnezditveni status: G Siva vrana je najpogostejša predstavnica družine vran v Sloveniji. Biva v odprti Ocena populacije v KPG: 1500 - 2000 parov kmetijski krajini. Pogosto se hrani na sveže pokošenih travnikih ali sveže zoranih Vrsta zabeležena v: 58 od 59 transektov njivah, kjer pobira od kosilnice poškodovane nevretenčarje oziroma ličinke žuželk, Relativna gnezditvena gostota v KPG: 7,1 ± 0,3 parov na km2 ki jih je na svetlobo zanesel plug. Do svojih mladičev je zelo zaščitniška, zato v Ocena populacije v Sloveniji: 40000 - 82000 parov obdobju, ko še ne znajo dobro leteti, z vrtoglavimi navideznimi napadi zastrašuje % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,9 tudi precej večja bitja, kot je sama. Sive vrane so izjemno bistre ptice, kar je verjetno Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne posledica njihove družabnosti. Na Goričkem je dokaj pogosta gnezdilka, z izrazito gostoto na zahodnem delu med Rogašovci in Sotino. Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: II/2 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 184 Št. preštetih parov Goričko 2012: 285 Maksimalno parov na transektih 2012: 15 Povprečno parov na transektih 2012: 4,83 Indeks popis 2012 / NOAGS: 155,1 208 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 209 Krokar Corvus corax Škorec Sturnus vulgaris Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 80 - 130 parov Ocena populacije v KPG: 5000 - 6000 parov Vrsta zabeležena v: 19 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 51 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: 24,2 ± 0,6 parov na km2 Ocena populacije v Sloveniji: 2000 - 3500 parov Ocena populacije v Sloveniji: 180000 - 350000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 3,8 % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,1 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: Non-SPEC Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: - Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Dodatek Direktive o pticah: II/2 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 516 Št. preštetih parov Goričko 2012: 23 Št. preštetih parov Goričko 2012: 609 Maksimalno parov na transektih 2012: 2 Maksimalno parov na transektih 2012: 29 Povprečno parov na transektih 2012: 0,39 Povprečno parov na transektih 2012: 10,32 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Indeks popis 2012 / NOAGS: 118,1 Krokar je največji predstavnik družine vran, ki kljub ne prav spevnemu petju sodijo med pevce. Gnezdo si zgradi na polici v skalni steni ali na visokem drevju. Pri hrani je oportunist, ki se ne brani niti mrhovine in organskih odpadkov. Kot vse vrane so tudi krokarji izjemno inteligentni in se pogosto družijo v jate, zlasti mladi osebki. Par praviloma ostane skupaj vse življenje. Na Goričkem ni zelo pogost gnezdilec, a se pojavlja raztreseno po vsem območju. 210 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 211 Kobilar Oriolus oriolus Foto M. Tiefenbach Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Škorci gnezdijo v naravnih duplih, gnezdilnicah in celo v luknjah v stenah hiš. V dobrih razmerah lahko tvorijo ohlapne kolonije, katerih člani se pogosto hrani-Ocena populacije v KPG: 1260 - 1470 parov jo na istih površinah. Mladiče hranijo večinoma z nevretenčarji (žuželke, dežev-Vrsta zabeležena v: 58 od 59 transektov niki, pajkovci), prinašajo pa jim tudi zrele sadeže, na primer češnje. So izjemno Relativna gnezditvena gostota v KPG: 3,0 ± 0,2 parov na km2 družabne ptice, ki na jesen tvorijo več tisočglave ali celo deset tisočglave jate. Te Ocena populacije v Sloveniji: 24000 - 34000 parov prenočujejo na skupinskih prenočiščih v trstičju ali grmovju, tudi na Ledavskem % parov v KPG glede na Slovenijo: 4,7 jezeru (Denac 2002). Na Goričkem je škorec pogosta in splošno razširjena vrsta, z Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne velikimi gostotami v okolici Rogašovcev ter med Sebeborci in Fokovci. Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 138 Št. preštetih parov Goričko 2012: 217 Maksimalno parov na transektih 2012: 9 Povprečno parov na transektih 2012: 3,68 Indeks popis 2012 / NOAGS: 157,0 Kobilar je kljub svoji živo rumeni barvi presenetljivo neopazna ptica, saj večino časa preživi v krošnjah listavcev. Pogosteje kot s svojo pojavo se izda z melodičnim petjem. Vendar pozor! Kobilar se v naše kraje vrne šele konec aprila, tako da so vsi »kobilarji« pred tem v resnici škorci, ki odlično oponašajo njegovo petje. Kobilar gnezdi na listnatem drevju, v razcepu veje. Na Goričkem je dokaj pogost gnezdilec, z izrazitimi gostotami na vzhodnem delu območja. 212 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 213 Domači vrabec Passer domesticus Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Foto D. Tome Gnezditveni status: G Čeprav sodi med pevce, ni napev domačega vrabca nič posebnega. Sestavlja ga dol-Ocena populacije v KPG: 4500 - 4890 parov go zaporedje enostavnih »čriv-čriv«, ki jih samci prepevajo pod napušči, v žlebovih Vrsta zabeležena v: 30 od 59 transektov in na strehah hiš. Domači vrabec je namreč tesno povezan s človekovimi bivališči, Relativna gnezditvena gostota v KPG: 10,2 ± 0,4 parov na km2 kjer najde tako gnezdišča kot hrano. Zelo mu ustrezajo netlakovana dvorišča, kjer Ocena populacije v Sloveniji: 300000 - 465000 parov rastejo različne rastline, ki obrodijo številna majhna semena (na primer ptičja dre- % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,2 sen). V času gnezditve pa mladičem prinaša predvsem žuželke. Na Goričkem je Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne pogost predvsem v naseljih na zahodnem delu območja. Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 187 Št. preštetih parov Goričko 2012: 182 Maksimalno parov na transektih 2012: 26 Povprečno parov na transektih 2012: 3,08 Indeks popis 2012 / NOAGS: 97,3 214 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 215 Poljski vrabec Passer montanus Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Foto I. Esenko Gnezditveni status: G Poljski vrabci gnezdijo v duplih, radi pa zasedejo tudi gnezdilnice. Pozimi si te lu-Ocena populacije v KPG: 4500 - 5000 parov knje obilno obložijo s slamo in kurjim perjem, da jih grejeta med prenočevanjem. Vrsta zabeležena v: 51 od 59 transektov Pogosti so v vaseh, kjer ljudje še redijo krave, konje, drobnico ali kokoši, saj so s Relativna gnezditvena gostota v KPG: 20,2 ± 0,6 parov na km2 tem povezane višje gostote nekaterih žuželk in raztresenega zrnja. So zelo družabni Ocena populacije v Sloveniji: 180000 - 290000 parov in jeseni v jatah obiskujejo požeta strnišča, kompostne kupe in gnojišča. Na Gorič- % parov v KPG glede na Slovenijo: 2,0 kem je pogost gnezdilec z izrazito zgostitvijo na severozahodu med Rogašovci in Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Sotino. Status SPEC: SPEC 3 Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 388 Št. preštetih parov Goričko 2012: 328 Maksimalno parov na transektih 2012: 21 Povprečno parov na transektih 2012: 5,56 Indeks popis 2012 / NOAGS: 84,6 216 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 217 Ščinkavec Fringilla coelebs Repnik Carduelis cannabina 1 2 4 7 Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), popis 2012 Gnezditveni status: G Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 9630 - 10180 parov Ocena populacije v KPG: 150 - 200 parov Vrsta zabeležena v: 59 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 8 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: 21,4 ± 0,6 parov na km2 Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Ocena populacije v Sloveniji: 750000 - 1250000 parov Ocena populacije v Sloveniji: 10000 - 15000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,0 % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,4 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: Non-SPECE Status SPEC: SPEC 2 Rdeči seznam: - Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 811 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 25 Št. preštetih parov Goričko 2012: 856 Št. preštetih parov Goričko 2012: 12 Maksimalno parov na transektih 2012: 45 Maksimalno parov na transektih 2012: 4 Povprečno parov na transektih 2012: 14,51 Povprečno parov na transektih 2012: 0,20 Indeks popis 2012 / NOAGS: 105,6 Indeks popis 2012 / NOAGS: 47,5 Ščinkavec je zelo pogost gnezdilec v Sloveniji. Največ jih prebiva v gozdu, gnezdijo pa tudi v parkih in sadovnjakih. Hrano, ki jo sestavljajo različna semena in drobni nevretenčarji, pobirajo na tleh. Gnezdo je skodelasto, zgrajeno iz koreninic in mahov, zunaj obdano z lišaji ter mehko postlano s perjem. Jeseni se ščinkavci združujejo v velike jate, ki jih lahko opazujemo na požetih njivah, kako stikajo za razsutim in pozabljenim semenjem. Na Goričkem je pogost in splošno razširjen gnezdilec z največjimi gostotami v osrednjem in jugovzhodnem delu območja. 218 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 219 Lišček Carduelis carduelis Foto A. Kozina Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Repnik je gnezdilec ekstenzivno obdelane kmetijske krajine, v kateri ne sme manj-Ocena populacije v KPG: 730 - 890 parov kati površin v začetnih fazah zaraščanja. Gnezdi namreč v grmovju. Hrani se pre-Vrsta zabeležena v: 31 od 59 transektov težno s semeni plevelov, regrata, osatov, navadnega plešca ipd., manjši delež pa sestavljajo nevretenčarji. Glavnino plena najde na počivajočih njivah (prahah), po-Relativna gnezditvena gostota v KPG: 1,8 ± 0,2 parov na km2 raslih s pleveli, na robovih jarkov in na neškropljenih njivah, kjer rastejo kulture z Ocena populacije v Sloveniji: 28000 - 112000 parov oljnatimi semeni (npr. različne križnice). Na Goričkem je maloštevilen gnezdilec, % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,2 predvsem nižinskih delov na vzhodu. Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 69 Št. preštetih parov Goričko 2012: 40 Maksimalno parov na transektih 2012: 4 Povprečno parov na transektih 2012: 0,68 Indeks popis 2012 / NOAGS: 57,9 220 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 221 Zelenec Carduelis chloris Foto D. Tome Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Lišček je v Sloveniji zelo pogost gnezdilec, ki pri izbiri življenjskega okolja ni Gnezditveni status: G zahteven. Najdemo ga v parkih, naseljih, drevoredih, vinogradih in sadovnjakih. Ocena populacije v KPG: 3690 - 4040 parov Gnezdo je skledaste oblike, zasidrano med drobnejše vejice. V prehrani mladičev Vrsta zabeležena v: 52 od 59 transektov prevladujejo drobni nevretenčarji, jeseni pa se liščki hranijo predvsem z različni-Relativna gnezditvena gostota v KPG: 8,4 ± 0,4 parov na km2 mi semeni. Na peščenih površinah (dvorišča, kolovozi) pogosto nabirajo gastroli-Ocena populacije v Sloveniji: 101000 - 142000 parov te, drobne kamenčke, ki jim pomagajo pri prebavi semen. Na Goričkem je pogost predvsem v odprti kmetijski krajini na skrajnem severozahodu. % parov v KPG glede na Slovenijo: 3,2 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 190 Št. preštetih parov Goričko 2012: 222 Maksimalno parov na transektih 2012: 12 Povprečno parov na transektih 2012: 3,76 Indeks popis 2012 / NOAGS: 116,5 222 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 223 Grilček Serinus serinus Foto K. Malačič Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Zelenec gnezdi na drevju v parkih, drevoredih, sadovnjakih, mejicah in gozdnih robovih. Mladiče hrani z drobnimi nevretenčarji, jeseni pa zelenci na strniščih Ocena populacije v KPG: 1180 - 1380 parov iščejo predvsem semena. V tem času oblikujejo velike, lahko tudi mešane jate z Vrsta zabeležena v: 32 od 59 transektov drugimi vrstami, na primer ščinkavci, pinožami in strnadi. Na Goričkem je pre-Relativna gnezditvena gostota v KPG: 2,8 ± 0,2 parov na km2 cej pogost, zlasti na njegovem skrajnem severozahodnem delu med Rogašovci in Ocena populacije v Sloveniji: 65000 - 115000 parov Sotino. % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,4 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 78 Št. preštetih parov Goričko 2012: 75 Maksimalno parov na transektih 2012: 8 Povprečno parov na transektih 2012: 1,27 Indeks popis 2012 / NOAGS: 96,7 224 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 225 Dlesk Coccothraustes coccothraustes Foto K. Malačič Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G Grilčki se iz prezimovališč vrnejo konec marca ali v začetku aprila. Prebivajo v par-Ocena populacije v KPG: 2000 - 3000 parov kih, drevoredih, visokodebelnih sadovnjakih in naseljih z obilico drevja. Gnezdo je skledasto, nameščeno na drevesu. Grilčki se hranijo z drobnimi nevretenčarji Vrsta zabeležena v: 43 od 59 transektov in različnimi semeni. Na Goričkem je grilček pogost gnezdilec, ki največje gostote Relativna gnezditvena gostota v KPG: 9,0 ± 0,4 parov na km2 dosega predvsem na zahodu in jugu območja. Ocena populacije v Sloveniji: 25000 - 35000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 8,3 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: - Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 32 Št. preštetih parov Goričko 2012: 128 Maksimalno parov na transektih 2012: 15 Povprečno parov na transektih 2012: 2,17 Indeks popis 2012 / NOAGS: 399,6 Dlesk je gnezdilec listnatih in mešanih gozdov. Med vsemi v Sloveniji živečimi predstavniki družine ščinkavcev ima najmočnejši kljun, s katerim lahko brez težav stre tudi češnjevo koščico. Jeseni se rad druži v jate, ki obiskujejo drevesa belega gabra in se hranijo z njegovimi plodovi. Na Goričkem je dokaj pogost gnezdilec, z večjimi gostotami v obsežnih gozdovih okoli Bukovniškega jezera. 226 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 227 Krivokljun Loxia curvirostra Rumeni strnad Emberiza citrinella 1 Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Vir podatkov za grafični prikaz: popis 2012 Gnezditveni status: G? Gnezditveni status: G Ocena populacije v KPG: 0 - 5 parov Ocena populacije v KPG: 3000 - 5000 parov Vrsta zabeležena v: 1 od 59 transektov Vrsta zabeležena v: 56 od 59 transektov Relativna gnezditvena gostota v KPG: - Relativna gnezditvena gostota v KPG: 15,8 ± 0,5 parov na km2 Ocena populacije v Sloveniji: 8000 - 13000 parov Ocena populacije v Sloveniji: 90000 - 115000 parov % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,0 % parov v KPG glede na Slovenijo: 3,9 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da Status SPEC: Non-SPEC Status SPEC: Non-SPECE Rdeči seznam: - Rdeči seznam: V Rdeči seznam (osnutek): LC Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 366 Št. preštetih parov Goričko 2012: 2 Št. preštetih parov Goričko 2012: 399 Maksimalno parov na transektih 2012: 2 Maksimalno parov na transektih 2012: 19 Povprečno parov na transektih 2012: 0,03 Povprečno parov na transektih 2012: 6,76 Indeks popis 2012 / NOAGS: - Indeks popis 2012 / NOAGS: 109,1 Krivokljun je med pevci posebnež glede obdobja gnezditve. Praviloma namreč gnezdi pozimi, ko dozorijo storži iglavcev. Njegov kljun po obliki spominja na pa-pagajevega, vendar sta spodnji in zgornji del prekrižana. Z njim preščipne luske storžev in tako izlušči mastno, hranljivo seme. Najpogostejši je v gorskih iglastih gozdovih, na Goričkem pa morda gnezdi v gozdovih rdečega bora, vendar v letih naših popisov nikakor ni bil številen. 228 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 229 Trstni strnad Emberiza schoeniclus 1 Foto G. Bernard Vir podatkov za grafični prikaz: redke vrste NOAGS (2010) Rumeni strnad naseljuje ekstenzivno obdelano mozaično krajino s postopno koše-Gnezditveni status: G nimi travniki, manjšimi njivami, peščenimi kolovozi, posameznimi drevesi in sku-Ocena populacije v KPG: 1 - 3 pari pinami grmovja, pri dnu katerih gnezdi. Njegovo pesem lahko opišemo kot otožno Vrsta zabeležena v: 0 od 59 transektov ponavljanje napeva »si-si-si moj«. V zimskem času rad obišče kupe gnoja, v katerih Relativna gnezditvena gostota v KPG: - brska za semenjem. Ene izmed najvišjih gostot v Sloveniji dosega ta vrsta ravno na Ocena populacije v Sloveniji: 100 - 200 parov vzhodnem Goričkem. % parov v KPG glede na Slovenijo: 1,3 Indikatorska vrsta kmetijske krajine: ne Status SPEC: Non-SPEC Rdeči seznam: V Rdeči seznam (osnutek): LC Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 0 Št. preštetih parov Goričko 2012: - Maksimalno parov na transektih 2012: - Povprečno parov na transektih 2012: - Indeks popis 2012 / NOAGS: - Trstni strnad prebiva v različnih tipih mokrišč, najbolj pa mu ustrezajo trstišča. Ponekod po zahodni Evropi gnezdi tudi na njivskih površinah (Brickle & Peach 2004). Gnezdo je skrito v rastlinju pri tleh. Hrani se z nevretenčarji (gosenicami in pajki) ter z zrnjem, ki ga lahko nabira tudi na njivah. Na Goričkem je zelo redek gnezdilec, ki je bil zabeležen le v trstiščih Ledavskega jezera. 230 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega 231 Veliki strnad Emberiza calandra 1 2 3 6 Foto D. Tome Vir podatkov za grafični prikaz: tetrade NOAGS (2003-2010), redke vrste NOAGS (2003-2012), SIPKK, popis 2012 Veliki strnad je ptica nižinske kmetijske krajine. Potrebuje mozaik ekstenzivnih Gnezditveni status: G travnikov, manjših žitnih njiv in posameznih grmičkov ali dreves, na katerih samci Ocena populacije v KPG: 30 - 70 parov pojejo. Njegova pesem spominja na zvončkljanje s šopom ključev. Gnezdo je na Vrsta zabeležena v: 6 od 59 transektov tleh in skrito pod šop trave ali grm. V gnezditvenem času se prehranjuje zlasti z Relativna gnezditvena gostota v KPG: - majhnimi nevretenčarji, kasneje pa postanejo zelo pomembna različna semena. Ocena populacije v Sloveniji: 4900 - 10500 parov Zaradi intenzifikacije kmetijstva je populacija velikega strnada po Evropi in tudi % parov v KPG glede na Slovenijo: 0,6 na Goričkem upadla. Na Goričkem je maloštevilen gnezdilec vzhodnega dela, kjer Indikatorska vrsta kmetijske krajine: da prebiva zlasti na ravnini. Status SPEC: SPEC 2 Rdeči seznam: V Rdeči seznam (osnutek): NT Dodatek Direktive o pticah: - Št. preštetih parov NOAGS (2003-2010): 19 Št. preštetih parov Goričko 2012: 12 Maksimalno parov na transektih 2012: 6 Povprečno parov na transektih 2012: 0,20 Indeks popis 2012 / NOAGS: 64,7 232 PTICE GORIČKEGA | Ptice Goričkega PTICE GORIČKEGA | Varstvo ptic kmetijske krajine 233 Izginule gnezdilke VARSTVO PTIC KMETIJSKE V osemdesetih in devetdesetih letih 20. stol. je bilo na Goričkem zabeleženih pet KRAJINE vrst, ki jih po letu 2000 v času gnezditve nismo več opazili. Čebelar Merops apiaster in črnočeli srakoper Lanius minor sta na Goričkem zanesljivo gnezdila, druge vrste pa so imele status možne gnezdilke (vrtni strnad Emberiza hortulana, brinovka Turdus pilaris, krekovt Nucifraga caryocatactes). POVZETEK ABSTRACT Čebelar je leta 1996 gnezdil v peskokopu severno od Ledavskega jezera, kasneje pa Ptice kmetijske krajine so v nezavidljivem Farmland birds are in a difficult position — je s te lokacije izginil najverjetneje zaradi novonastalega divjega odlagališča odpad-položaju— odvisne so od človekovih de- they depend on human management, but kov (Denac 2000). Junija 2014 je bil pri Hodošu sicer ponovno slišan (Ž. Šalamun javnosti, vendar pa jim preveč intenzivno may be harmed due to excessively intensive osebno), vendar gnezditev ni bila potrjena. Črnočeli srakoper je v obdobju 1989-delovanje škodi. V preteklih 30 letih je ta activities. In the past 30 years, this group of 1994 zanesljivo gnezdil v okolici Ledavskega jezera (vasi Ropoča, Pertoča, Moto-skupina ptic v Evropi doživela močan upad, birds underwent a steep decline in Europe vilci). Gnezda so bila nameščena na robu vasi in v visokodebelnem sadovnjaku; na saj so se njihove populacije zmanjšale za with a population decrease of 50 %. They are hrastu, jablani in vrbi (Bračko & Štumberger v pripravi). Tej gnezditveni populaciji kar 50 %. Ogroža jih predvsem intenzivno mainly threatened by intensive agriculture, sta verjetno pripadala tudi dva osebka, opazovana v začetku avgusta 1991 v okolici kmetijstvo, s katerim je povezano zmanj-which is the synonym for the reduction of Ledavskega jezera (Bibič 1992). Vrtni strnad je bil zabeležen leta 1984 na južnem ševanje površine ekstenzivnih travnikov, extensively managed meadows, heavy fer- Goričkem, in sicer pojoč samec (Geister 1995). Brinovko je Štumberger (2003b) močno gnojenje, zgodnja in večkratna košnja tilization, early and multiple grass mowing, opazoval pri Otovcih 24.7.1996, krekovta pa 28.6.1998 pri Neradnovcih (Štumber-travnikov, povečanje površine njiv, poenosta- expansion of fields, simplified crop rotation, ger 2003c). vljeni kolobar, uporaba pesticidov, izginjanje use of pesticides, the disappearance of hed-mejic, neobdelanih površin in drugih manj- gerows, uncultivated areas and other mino- šinjskih življenjskih prostorov. Vse to vodi v rity habitats. This leads to an impoverished, osiromašeno, homogeno kmetijsko krajino, homogenous farmland landscape, where kjer uspevajo le še najbolj prilagodljive in only the most adaptable and least deman- neizbirčne vrste. Kmetijsko-okoljski ukrepi, ding species are able to thrive. Agri-enviro- ki naj bi blažili negativni vpliv modernega nmental measures that ought to alleviate the evropskega kmetijstva, so zaradi nizkih negative influence of modern agriculture are plačil v primerjavi z intenzivno pridelavo za mostly unattractive for farmers due to low kmete večinoma nezanimivi, zato v Sloveniji subsidies compared to those for intensive ne dosegajo svojega namena. farming. As a result, they do not deliver as Ukrepi, ki bi negativne trende ptic kmetijske many benefits as expected in Slovenia. krajine lahko preobrnili, niso nekaj novega, Conservation measures that might reverse temveč se z njimi vračamo v čase, ko so otro- the negative trends of farmland birds are ci še vedeli, kakšna je videti rastlina krompir- nothing new. They take us back in time to ja, na katerem drevesu zrastejo češnje in da when children still knew how potato plant mleko pride od krave, ne pa trgovine. Vsakdo looks like, which tree bears cherries and that lahko prispeva svoj kamenček v mozaik milk comes from the cow and not the super- varstva kmetijske krajine. Pticam Goričkega market. Everybody can add his own piece in Čebelar je nekdaj gnezdil v peščeni steni pri Ledavskem jezeru (foto L. Poljanec). lahko pomagamo z zasaditvijo in ohranja- the mosaic of farmland conservation. Birds European Bee-eater used to breed in a sandy wall close to Ledavsko lake (photo L. Poljanec). njem visokodebelnih sadovnjakov, ohranja- of Goričko will benefit from creating and njem vlažnih in suhih travnikov, časovno in maintaining traditional orchards, conser- prostorsko postopno košnjo, ohranjanjem ving wet and dry grasslands, gradual grass travnatih dvorišč in peščenih kolovozov, mowing, preserving grass farmyards and ekološkim malopovršinskim kmetovanjem, cart tracks, ecological small-scale farming, gojenjem kultur, ki so prilagojene lokalnim growing crops adjusted to local climate, 234 PTICE GORIČKEGA | Varstvo ptic kmetijske krajine PTICE GORIČKEGA | Varstvo ptic kmetijske krajine 235 podnebnim razmeram, ekstenzivno pašo na extensive pasture on overgrowing surfaces 2010). Žal enak trend opažamo tudi v Sloveniji, kjer so od leta 2008 upadle kar zaraščajočih se površinah in ohranjanjem and preserving hedgerows. What birds of za 22 % (Kmecl & Figelj 2013). Intenzivno kmetijstvo najbolj prizadene visoko mejic. Kar torej ptice Goričkega najbolj po-Goričko need is mosaic of a large number of specializirane vrste, ki za preživetje potrebujejo natančno določen tip gnezdišča, trebujejo, je preplet mnogih življenjskih oko- habitats. Our ancestors knew how to provide hrane ali posebno strukturo habitata. Vrste, ki uspešno gnezdijo v različnih okoljih lij. In to so jim naši predniki znali zagotoviti this without any management plans, merely in niso vezane na določeno hrano, t.i. generalisti, pa so svoje populacije povečale brez načrtov upravljanja, zgolj z življenjem by living according to their needs. And what (Schifferli 2000). v okviru svojih potreb. Kaj pa mi? Dandanes about us? Nowadays it is difficult to imagine Intenzifikacija kmetijstva v Evropi se je pričela med II. svetovno vojno iz potrebe si je težko zamisliti, da je bil še pred pet-that fifteen years ago the Woodlark was one po samooskrbi s pridelki. Kmetje so z uporabo različnih tehnologij želeli pove-najstimi leti hribski škrjanec na Goričkem of the commonest bird species that could be čati učinkovitost in produktivnost obdelovanja zemlje. Intenzifikacija je temeljila ena izmed najpogostejših ptic, ki jo je bilo observed perching on electric wires. Birds predvsem na napredku mehanizacije, gnojilih in pesticidih (Fuller 2000), ki so jih mogoče opazovati na električnih žicah. Ptice are entitled to protection based on national takrat začeli uporabljati nekritično in v velikih količinah. Populacije ptic kmetij-so upravičene do varstva na osnovi različnih and international legislation, but it is even ske krajine v državah Vzhodne Evrope so pričele občutneje upadati po vstopu teh državnih in mednarodnih predpisov, še po-more important to bear in mind that their držav v EU, saj od takrat hrano pridelujejo po načelih skupne kmetijske politike membneje pa se je zavedati, da nam s svojo presence and numbers tell much about the (CAP) (Gregory et al. 2005, Voříšek et al. 2010). Ta določa pravila kmetovanja na pričujočnostjo in številčnostjo veliko povedo quality of our own environment. Protection celotnem ozemlju EU in lahko v kratkem času vpliva na velike površine (Schifferli o kakovosti našega življenjskega okolja. Var- of birds and nature should therefore be in 2000). Kljub poskusom »ozelenitve« skupne kmetijske politike je največ denarja stvo ptic in narave bi zato vsekakor moralo the interest of all people. še vedno namenjenega intenzivni pridelavi, zaradi katere trpita okolje in biotska biti v interesu vseh ljudi. raznovrstnost. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da imajo spremembe v kmetijstvu negativne posledice predvsem za redke in specializirane vrste, manj pa vplivajo na pogoste, zelo razširjene in nezahtevne vrste (Barnett et al. 2004). Ptice odprte kmetijske krajine bi brez človekovega delovanja hitro izgubile večino svojih prebivališč. Sedanje travnike in njive bi po opustitvi košnje, paše in oranja Naravovarstveni ukrepi, s katerimi lahko zaustavimo upadanje ptičjih populacij namreč marsikje prekrilo naravno rastje, ki je v večini primerov gozd. Vendar tudi oziroma celo spodbudimo njihovo rast, so pravzaprav vračanje k zdravi kmečki pa-preveč intenzivna kmetijska raba uničuje oziroma poslabšuje življenjski prostor meti naših prednikov. Ti so živeli v skladu s svojimi potrebami. Načrtov upravlja-ptic kmetijske krajine, zato sodijo med najbolj ogrožene skupine ptic v Evropi. nja in zavarovanih območij niso potrebovali. Velika biotska raznovrstnost je bila Njihove populacije dokumentirano upadajo že zadnja tri desetletja (Voříšek et al. stranski učinek njihove zmernosti in spoštovanja narave. V današnjem času smo materialno sicer precej na boljšem kot nekdaj, vendar pa obilje prinaša tudi nepri-jetne posledice, kot so stres, bolezni, zastrupljeno okolje, izginjanje vrst. Mnogi se Indikator FBI, Evropa zato v iskanju rešitev spogledujejo s preteklostjo. Ne dogaja se namreč redko, da 120,00 tudi sodobna znanost potrjuje stare modrosti, pa čeprav do njih prihaja s povsem drugačnimi metodami. 100,00 80,00 VPLIV KMETIJSTVA NA PTICE % 60,00 Kmetijstvo na Goričkem je bilo še pred dvema desetletjema dokaj ekstenzivno in malopovršinsko. Ustvarjalo je mozaik različnih habitatov, v katerem je vsaka izmed 40,00 visoko specializiranih vrst ptic takšne krajine našla dovolj ustreznih gnezdišč in prehranjevalnih površin. S kmetijskimi subvencijami, komasacijami in melioraci-20,00 jami, ki so se pričele nekako v začetku 21. stoletja, pa je nastopilo obdobje temeljite-ga preoblikovanja podobe krajine. Dandanes le še redko kje na Goričkem najdemo 0,00 dolino potoka, ki ni meliorirana in spremenjena v njive. Na območjih komasacij so 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 nastale obsežne monokulturne njive, med katerimi ni prostora za travnate robove, kaj šele za drevesne mejice. Kmetu se s finančnega vidika bistveno bolj izplača ime-Populacije ptic kmetijske krajine v Evropi zadnja tri desetletja upadajo (vir: EBCC/RSPB/BirdLife/ ti njivo koruze ali pšenice kot pozno košen travnik. Od 5594 ha travnikov, kolikor Statistics Netherlands) In the past three decades, European farmland bird populations have been rapidly declining (source: jih je bilo leta 2010 na Goričkem, je bilo v ukrepe kmetijsko-okoljskega programa EBCC/RSPB/BirdLife/Statistics Netherlands). za obdobje 2007-2013 vključenih 1243 ha, večinoma v ukrep sonaravne reje živali 236 PTICE GORIČKEGA | Varstvo ptic kmetijske krajine PTICE GORIČKEGA | Varstvo ptic kmetijske krajine 237 (1160 ha oziroma kar 93 %) (SURS 2010), ki z česar upadeta tudi raznovrstnost in biomasa nevretenčarjev. Mnoge živali so na-varstvom narave nima dosti skupnega. Primerjava mreč vezane na točno določene gostiteljske vrste rastlin, zato jih vrstna poenosta- številčnosti travniških vrst ptic Goričkega v raz- vitev travne ruše zelo prizadene (Fuller 2000, Wakeham-Dawson & Smith 2000, maku okoli 10 let (2003-2012) pokaže, da so se po-Newton 2004). Po gnojenju trava raste hitreje in se zgosti, zaradi česar se zniža tem-pulacije vrst, značilnih za zaraščajoče se površine peratura površine tal. To ne ustreza ravnokrilcem, kot so kobilice in poljski murni, (rjava in pisana penica, rjavi srakoper) povečale, ki se radi razmnožujejo na zaplatah toplih, golih tal. Zmanjšata se njihova vrstna populacije specializiranih vrst kmetijske krajine pestrost in številčnost, kar prizadene mnoge žužkojede ptice kmetijske krajine pa so upadle (smrdokavra, hribski škrjanec, veliki (Wakeham-Dawson & Smith 2000), na primer zlatovranko, črnočelega in rjavega strnad, veliki skovik). Slabo se piše tudi metuljem, srakoperja, velikega skovika, smrdokavro, vrtnega strnada in druge. Uničujoč vpliv ki prebivajo na ekstenzivno obdelanih vlažnih ali na nevretenčarje ima tudi polivanje travnikov z gnojnico, ki na primer deževnike suhih travnikih, npr. sviščevemu Phengaris alcon, povsem uniči (Wakeham-Dawson & Smith 2000). Vsebnost hranil v prsti je lahko velikemu P. arion, strašničinemu P. teleius in te-visoka še nekaj let po prenehanju gnojenja in v tem času se biodiverziteta ne more mnemu mravljiščarju P. nausithous, travniškemu obnoviti (Sotherton & Self 2000). Vsi poznamo travnike, ki so spomladi rumeni postavnežu Euphydryas aurinia ter drugim (Za-od regrata, le redko kdo pa se ob tem zave, da gre z vidika biotske raznovrstnosti kšek et al. 2012). Njihove populacije in območja pravzaprav za opustele površine. Na njih namreč prevladuje le nekaj vrst rastlin, ki razširjenosti se namreč manjšajo, kar ni presene-prenesejo veliko količino hranil. Naravi bolj prijazno je gnojenje z uležanim hle-tljivo glede na obsežni upad travniških površin na vskim gnojem ali kompostom, ki imata nižje koncentracije hranil, ta pa se sprošča-Goričkem v zadnjih 10 letih (Trčak et al. 2012). jo počasneje kot pri umetnih gnojilih (Sotherton & Self 2000). Varstvu ekstenzivnih travnikov in metuljev je bilo namenjenih pičlih 83 ha oziroma 1,5 % vseh trav- Na travniške gnezdilke negativno vpliva tudi pre- nikov v letu 2010 (SURS 2010). komerna paša z visokimi obremenitvami, saj uni- čuje njihova gnezda (Wakeham-Dawson & Smith Posamezne komponente intenzivnega kmetijstva 2000, Newton 2004, Denac 2007). Po drugi strani Temni mravljiščar Phengaris nausithous (foto K. Malačič) Dusky Large Blue Phengaris nausithous (photo K. Malačič) sicer na ptice delujejo sočasno, vendar so v nada- pa paša krav z nizko obtežitvijo marsikateri ptici ljevanju zaradi preglednosti predstavljene ločeno. koristi, saj oblikuje strukturno raznoliko, vrstno bogato vegetacijo, ki omogoča življenje pestri Intenzifikacija travnikov in njihova združbi nevretenčarjev. Slednji živijo tudi v iztreb- kih pašnih živali (Perkins et al. 2000), vendar le, če premena v njive te niso bile zdravljene s sredstvi proti parazitom (npr. antihelmintiki) (Wakeham-Dawson & Smith V Evropi so travniki večinoma nastali z uničenjem klimaksnih gozdov. Vzdržuje 2000, Barnett et al. 2004). jih človek umetno, bodisi s košnjo bodisi pašo (Wakeham-Dawson & Smith 2000). Na travnikih, redno gnojenih z gnojnico, uspeva le nekaj vrst Ekstenzivno obdelani travniki, ki so gnojeni le malo ali nič ter košeni enkrat le-Najbolj groba intenzifikacija travnikov je seveda rastlin (foto D. Denac). tno oziroma enkrat na nekaj let, so vrstno zelo pestri. Njihovo pravo nasprotje so njihova premena v njive. Na Goričkem so velike Plant diversity is very poor in meadows that are regularly fertilized by liquid manure (photo D. Denac). obilno pognojeni ter večkrat košeni intenzivni travniki, na katerih so pogosto do-njivske površine nastale po komasacijah, ki niso sejane hitrorastoče vrste trav, kot je na primer trpežna ljulka ( Lolium perenne). Ta zajele le dolin, temveč tudi pobočja gričev. Najbolj tudi brez gnojenja prepreči rast večini širokolistnih rastlin, še posebej pionirskim tipične primere si lahko ogledamo pri Kramarovcih, med Šalovci in Hodošem ter vrstam plevelov (Wakeham-Dawson & Smith 2000, Newton 2004), katerih semena med Prosenjakovci in Kobiljem. Nekaj več kot 3 % območja Natura 2000 Goričko pa so za zrnojede ptice pomembnejša kot semena trav (Atkinson et al. 2005). je bilo melioriranega (izsušenega): predel tik ob slovensko-avstrijski meji med Kra-Umetna gnojila in gnojnica so v veliki meri izpodrinila hlevski gnoj, čeprav je marovci in Gerlinci, dolina Ledave med Sv. Jurijem in Pertočo, dolina Male Krke znan njihov negativni vpliv na biotsko raznovrstnost. Hitro rastoče trave na moč- med Križevci in Domanjševci, dolina Velike Krke med Markovci, Šalovci in Krpliv-no gnojenih površinah omogočajo zgodnejšo in pogostejšo košnjo ter povečanje nikom, dolina Peskovskega potoka med Peskovci in Šalovci, dolina Dolenjskega po-pašnih obremenitev. V Sloveniji je površina enokosnih travnikov med letoma toka med Dolenci in Hodoškim jezerom ter manjše površine pri Vadarcih in Gradu 2000 in 2010 upadla za 21,3 %, površina večkosnih pa se je povečala za 29,0 % (podatki so dostopni na spletni povezavi http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp). Na (SURS 2013). Talne gnezdilke, ki potrebujejo nizko vegetacijo (npr. poljski škr-vseh teh območjih so se še pred dvema desetletjema raztezali ekstenzivni vlažni janec), imajo na gnojenih travnikih le eno leglo, saj je kasneje trava že previsoka. travniki, sedaj pa prevladujejo njive. Za porast njivskih površin na račun travni-Mnoga gnezda zaradi zgodnje košnje tudi propadejo, kar lahko nekatere vrste pri-kov imajo veliko zaslug kmetijske subvencije, ki že v osnovi predvidevajo trikrat pelje na rob izginotja (Denac 2007). Pestrost rastlinskih vrst se zmanjša, zaradi večje plačilo za njivo kot za travnik (leta 2011 je kmet za njivo dobil 332,00 €/ha, 238 PTICE GORIČKEGA | Varstvo ptic kmetijske krajine PTICE GORIČKEGA | Varstvo ptic kmetijske krajine 239 za travnik pa 108,70 €/ha) (MKO & KIS 2013), poleg tega pa finančno bistveno Posredni učinki, ki se kažejo v spremembah življenjskega prostora in dostopnosti premalo spodbujajo naravovarstveno usmerjene kmetijsko-okoljske ukrepe (npr. hrane, delujejo na bistveno večje število ptic kot same zastrupitve. Kjer se upora-HAB - Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov, ETA - Ohranjanje ekstenzivnega blja veliko insekticidov širokega spektra, so populacije nevretenčarjev majhne, kar travinja, MET - Ohranjanje traviščnih habitatov metuljev, STE - Ohranjanje stelj-je pravzaprav namen teh snovi. Neprijetna stranska posledica uspešnega zatiranja nikov). Posledično se kmetje seveda odločajo večinoma za tiste kulture in načine škodljivcev pa so zmanjšanja populacij žužkojedih ptic, saj zanje in za njihove mla-kmetovanja, ki jim prinašajo več denarja. diče preprosto ni dovolj hrane. Podobno usodo doživljajo tudi semenojede vrste ptic, kroji pa jim jo uporaba herbicidov. Ti zatrejo rast plevelov in preprečijo nji-Pesticidi hovo semenitev. S tem se osiromaši semenska banka plevelov, semenojede ptice pa imajo na voljo manj hrane. Pleveli so gostiteljske rastline mnogih rastlinojedih žuželk, te pa so hrana pticam (Fuller 2000, Newton 2004). Jerebice Perdix perdix, Med pesticidi se na svetu porabi največ sredstev za zatiranje plevela (herbicidov), poljski škrjanci, plotni Emberiza cirlus, veliki in rumeni strnadi se raje hranijo na plesni (fungicidov), žuželk (insekticidov) in polžev (moluskicidov) (Fuller 2000). manj škropljenih njivah, saj je tam večja količina hrane za njihove mladiče (Burn Na ptice lahko imajo te snovi neposreden ali pa posreden negativni učinek. V pr-2000). Pesticidi torej vstopajo prav v vse člene prehranjevalnega spleta. Zaradi pre-vem primeru povzročijo smrt oziroma spremenijo vedenje ter fiziologijo ptic, v velikega zanašanja na pesticide so kmetje ponekod opustili naravne metode ome-drugem pa vplivajo na kvaliteto življenjskega prostora in dostopnost hrane. V 70ih jevanja škodljivcev, na primer s kolobarjenjem (Fuller 2000), uporabo naravnih letih 20. stol. so zaradi semen, prevlečenih z organofosfati, množično poginjale gosi pripravkov za zaščito rastlin in mešanimi posevki (Kocjan Ačko 2011). v Evropi. Leta 1975 je zaradi teh pesticidov poginil kar 1 % svetovne populacije kratkokljune gosi Anser brachyrhynchos. Ujede in sove se s pesticidi zastrupijo prek uživanja zastrupljenega plena. V njihovih maščobnih tkivih se strupi kopičijo in Mehanizacija koncentrirajo. Za pegasto sovo je včasih smrtna doza že 2-3 miši, zastrupljene z ro-denticidom. Velika nevarnost za plenilce so tudi na rodenticide odporne sive pod-Zmogljiva kmetijska mehanizacija omogoča hitro pripravo tal, setev, žetev, košnjo gane Rattus norvegicus, saj so v njihovih telesih lahko visoke, za plenilca smrtno ter podaljšano obdelovanje v jesen. Zaradi slednjega so izginila jesenska strnišča nevarne količine strupa. Dobro dokumentiran je negativni vpliv insekticida DDT ter gola tla pozimi in zgodaj spomladi. Kombajni so izpodrinili senene kope, ob na ujede, predvsem skobca Accipiter nisus, sokola selca Falco peregrinus in ameri-katerih so se svojčas hranile zrnojede ptice. Zaradi učinkovitejše žetve in spravila škega jezerca Haliaeetus leucocephalus. Eden izmed razpadnih produktov DDT je ostane na poljih manj raztresenega zrnja, torej manj hrane za ptice na strniščih povzročal tanjšanje jajčnih lupin, ki so se zato pod valečimi samicami zdrobile. Ko jeseni in pozimi. Z mehanizacijo je nanos pesticidov in gnojil hitrejši in mogoč so v Evropi in Ameriki prepovedali uporabo DDT, so si populacije ujed opomogle. na večjih površinah, omogoča pa tudi pogostejše obrezovanje mejic, čiščenje ro-Nekateri insekticidi vplivajo na sposobnost vzdrževanja stalne telesne temperatu-bov, bregov, jarkov (izgube gnezditvenega habitata ali uničenje gnezda, če je delo re (termoregulacijo), prehranjevanje, razmnoževanje (spolno obnašanje, velikost opravljeno v gnezditveni sezoni). Posledica kmetijskih opravil s stroji so številna legla, razvoj jajc in zarodka, skrb za mladiče), gibanje, selitev in teritorialnost pri uničena gnezda talnih gnezdilk na njivah in travnikih. Za amortizacijo stroškov pri pticah (Newton 2004). nabavi mehanizacije so potrebne večje obdelovalne površine, kar vodi v komasacije (Fuller 2000). Za košnjo 1 ha velikega travnika s koso je včasih kmet potreboval 17 ur, s kosilnico, ki jo je vlekel konj, 3 ure, z moderno krožno kosilnico pa manj kot uro (Hormann 2001). Zgodnejša kmetijska opravila Veliko polj kmetje že jeseni preorjejo in nanje posejejo žito, medtem ko so nekdaj to opravili spomladi. Tako so izginila številna jesensko-zimska strnišča z razsutim zrnjem. Jeseni sejano žito je spomladi višje in gostejše kot spomladi sejano, zato ga ptice nerade izbirajo kot gnezdišče, poleg tega je tudi večkrat škropljeno (Newton 2004). Vedno bolj zgodnji so tudi datumi prve košnje, saj se precejšen del travnikov pokosi za silažo. Številne vrste rastlin zato ne morejo zacveteti in semeniti. Posle-Komasacije na Goričkem so zajele tako doline kot pobočja Koruza na Goričkem večkrat podleže suši in je za to območje dično se je znižalo število žuželk, ki se hranijo s cvetovi in nektarjem, ter zrnojedih gričev (foto P. Kmecl). povsem neprimerna kultura (foto D. Denac). vrst ptic (Wakeham-Dawson & Smith 2000). Nekdaj so pozimi živini pokladali Commasations in Goričko encompassed both valleys and hill Due to its susceptibility to drought, maize is an seno, sedaj pa dobi predvsem silažo (Fuller 2000), kar se pozna tudi na okusu in slopes (photo P. Kmecl). inappropriate field crop for the Goričko region (photo D. kakovosti mleka (Verbič 2010). Denac). 240 PTICE GORIČKEGA | Varstvo ptic kmetijske krajine PTICE GORIČKEGA | Varstvo ptic kmetijske krajine 241 Poenostavljeni kolobar Pestri kolobar, v katerem je bila na njivi vsako leto drugačna kultura, vsakih nekaj let pa so jo pustili počivati (t.i. praha), je po večjem delu Evrope zamenjal eno-staven dvo- do triletni kolobar (Fuller 2000). V Sloveniji prevladujeta koruza in pšenica, ponekod pa po njunem spravilu sejejo tudi strniščne dosevke (Hrustel Majcen & Paulin 2001). Zaradi osiromašenega kolobarja se je zmanjšala sezon-ska razpoložljivost gnezdišč in prehranjevališč za ptice z dolgimi gnezditvenimi sezonami. To pomeni manjše število legel na leto in posledično slabši gnezditveni uspeh (Fuller 2000). Travnike kosimo postopno, saj tako pticam zagotovimo NARAVOVARSTVENE SMERNICE hrano v celotnem času gnezdenja (foto D. Denac). By gradual mowing of meadows, enough food is provided for the entire breeding period of birds (photo D. Denac). Naravovarstvene smernice, predstavljene v nadaljevanju, ne prinašajo koristi le pticam, temveč tudi številnim varovanim nevretenčarjem in habitatnim tipom na Go-ričkem. Povzeli bi jih lahko z nasvetom, naj se ohranjajo vsi elementi kmetijskega mozaika, ki pozitivno vplivajo na biodiverziteto – suhi in vlažni ekstenzivni travniki, visokodebelni sadovnjaki, drevesno-grmovne mejice, pašniki, majhne njive (zlasti z nizkimi kulturami, kot so buče in krompir, tudi žita z izjemo koruze), skupine drevja in grmovja, posamezna drevesa, kali, netlakovani kolovozi in površine v začetnih fazah zaraščanja. Naravovarstvene smernice so predstavljene ločeno po habitatih in temeljijo na lastnem raziskovalnem delu na Goričkem ter na izsledkih tujih raziskav (Aebischer & Potts 1998, Aebischer et al. 2000, Boatman et al. 2000, Schifferli 2000, Atkinson et al. 2005, Kleewein 2010, Rieder & Schulze 2010, Mü- hlethaler & Schaad 2010). Nekošeni pasovi trave so zatočišče za nevretenčarje (foto D. S strižno kosilnico pokošen travnik (foto D. Denac Travniki Denac). A meadow mown with bar mower (photo D. Denac) Uncut grass stripes give shelter to many invertebrates (photo D. Denac). Na vzhodnem delu Goričkega je med letoma 2003 in 2012 izginilo več kot 800 ha travnikov (Trčak et al. 2012). Naravovarstvene smernice se nanašajo predvsem na način košnje in paše, s katerima vzdržujemo travnike. Osnovni ukrep varstva travnikov na Goričkem je ohranjanje obstoječih ekstenzivnih vlažnih in suhih travnikov ter postopno povečevanje njihovih površin. Ohranjanje ugodnega stanja populacij ptic, drugih kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov nam navsezadnje na-rekujeta tudi Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih. Košnja Smernice v tem sklopu so namenjene predvsem ohranjanju vrstno pestre in številne združbe nevretenčarjev na travnikih, zagotavljanju prehranske osnove gnezdilk in zmanjševanju smrtnosti na tleh gnezdečih vrst ptic: Kosimo od sredine proti zunanjemu robu ali od enega proti Na senenih travnikih je pestrost vrst veliko večja kot na • kosimo časovno in prostorsko postopno (vsak teden pokosimo manjšo povr-drugemu robu parcele (skica M. Vaupotič). silažnih (foto D. Denac). šino travnika) Grass should be cut from the middle towards the edge Biodiversity is much higher in hay meadows than in silage or from one edge of the plot towards the other (scheme M. meadows (photo D. Denac). • uporabljamo strižno namesto rotacijske kosilnice, saj tako košnjo preživi bis-Vaupotič). tveno več nevretenčarjev (žuželk, pajkovcev) 242 PTICE GORIČKEGA | Varstvo ptic kmetijske krajine PTICE GORIČKEGA | Varstvo ptic kmetijske krajine 243 • rezilo kosilnice nastavimo vsaj 10 cm od tal, ustvarimo lahko površine z raz-Naselja lično visoko pokošeno travo (ponekod kosimo nižje kot drugod) • puščamo 3 m široke pasove nepokošene trave na vsakih 30-50 m travnika; te Z majhnimi koraki lahko na domačem dvorišču ustvarimo primerne razmere za pasove pokosimo pozno jeseni ali spomladi naslednje leto gnezdenje in prehranjevanje nekaterih ogroženih vrst ptic (veliki skovik, čuk, vije- • robove travnikov puščamo nekošene in negnojene, da lahko delujejo kot za-glavka, pogorelček, smrdokavra): točišče nevretenčarjev in kot vir za njihovo ponovno naselitev na pokošenem travniku; pokosimo jih na nekaj let • kosimo od sredine parcele proti robu oziroma z enega roba parcele proti drugemu • na manjših ali težko dostopnih (strmih) površinah kosimo peš, saj pod gu-mami traktorja konča marsikatera žuželka, ki smo jo sicer rešili z uporabo strižne namesto rotacijske kosilnice • mulčanje ni primerno za ohranjanje vrstno bogatih travnikov, tako z vidika vpliva na nevretenčarje kot tudi na habitatne tipe • povečamo delež travnikov za seno na račun silažnih travnikov Nekatere površine okoli hiš naj ostanejo netlakovane (foto D. Veliko drevje ob kmetijah je pomembno kot pevsko mesto in Denac). gnezdišče številnih ptic (foto K. Denac). Paša Some parts of house surroundings should remain unpaved Large trees next to farmhouses are important singing and (photo D. Denac). breeding sites for many birds (photo K. Denac). • pasemo predvsem na zaraščajočih se območjih (tam je posebej priporočljiva paša koz) • na vlažnih travnikih ne pasemo zaradi občutljivosti rastlin za teptanje in spremembe v strukturi tal • na suhih travnikih pasemo le jeseni • na mezofilnih travnikih pasemo po čredinkah in skrbimo, da ne pride do prepašenosti Vrtnarjenje brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev je dobro za ljudi in naravo (foto K. Denac). Gardening without the use of biocides is beneficial for people and nature (photo K. Denac). • ohranjamo travnata in peščena dvorišča, saj na tlakovanih ali asfaltiranih površinah ptice ne najdejo dovolj hrane za vzrejo mladičev Koze so izjemno učinkovite pri preprečevanju zaraščanja Pašnik razdelimo na manjše površine, čredinke (foto K. Denac). • v okolici hiše sadimo tradicionalne sorte vi- travnikov (foto G. Domanjko). Pastures should be divided into smaller enclosures (photo K. Goats very efficiently prevent meadows from getting Denac). sokodebelnih sadnih dreves namesto nizkih overgrown with shrubs (photo G. Domanjko). plantažnih dreves na šibkih podlagah • ohranjamo kmečka poslopja (skednje, kašče, hleve, senike) in veliko drevje zraven hiše (lipa Tilia platyphyllos, lipovec T. cordata, Z nameščanjem gnezdilnic lahko omilimo pomanjkanje naravnih gnezdišč pravi in divji kostanj Aesculus hippocasta- (foto K. Denac). By setting up nestboxes we can alleviate the shortage of num, oreh Juglans sp. ipd.) natural nest sites (photo K. Denac). 244 PTICE GORIČKEGA | Varstvo ptic kmetijske krajine PTICE GORIČKEGA | Varstvo ptic kmetijske krajine 245 Gnojišča so pomemben vir hrane za številne ptice (foto G. Na vrtu prepletamo zelenjavo in rože (foto D. Denac). Njive lahko gnojimo s sejanjem rastlin za zeleno gnojenje, Gojenje oljnih buč je do narave bolj prijazno kot gojenje Domanjko). In gardens, vegetables are to be combined with flowers na primer z inkarnatko Trifolium incarnatum (foto P. Kmecl). koruze (foto M. Podletnik). Manure piles are important feeding places for many birds (photo D. Denac). Fields can be fertilized by sowing green manure crops in Growing oil seed pumpkins is more nature-friendly than (photo G. Domanjko). them, such as Crimson Clover Trifolium incarnatum (photo P. growing maize (photo M. Podletnik). Kmecl). • vrtnarimo naravi prijazno brez uporabe pesticidov, zlasti strupov za zatiranje bramorja, ki so smrtno nevarni za ptice; primerno je ekološko, permakultur- • ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev, no ali biodinamično vrtnarjenje ki vsebujejo neonikotinoide, saj so ti dokaza- • če v okolici hiše ni naravnih dupel, nameščamo gnezdilnice, ki jih vsako jesen no strupeni za čebele očistimo in po potrebi popravimo; velikost vhodne odprtine naj bo prilagoje- • če škropimo sadno drevje, to naredimo na vrsti, ki jo želimo privabiti (za sinice okoli 3 cm, za smrdokavro in velikega takrat, ko čebele niso na paši (npr. zvečer, po-skovika 5 cm); gnezdilnice namestimo 1-4 m visoko (za smrdokavro nižje, za noči), ko ne piha veter in ko drevje ne cveti; velikega skovika višje) in lahko po več skupaj (na sosednja drevesa) če je slednje potrebno, škropimo s pripravki, • ohranjamo kompostne kupe in odprta gnojišča, na katerih se smrdokavra ki niso nevarni za čebele rada hrani; lahko jih imamo tudi na robu naselja • namesto anorganskih gnojil uporabljamo • pri obnavljanju starih hiš pustimo v zidu ali ostrešju kakšno gnezdilno nišo preperel hlevski gnoj oziroma luknjo • imejmo majhne njive, ločene s travniki, me- Poleti se na krompirjevih njivah pogosto pojavljajo kobilice dolgotipalčnice, najljubši plen velikega skovika (foto G. • na robu dvorišč ali naselij napravimo suhe zidove ali »mejice« iz vej listavcev, jicami ali vsaj nekaj metrov širokimi pasovi Domanjko). ki ostanejo po sečnji ali obrezovanju dreves, med posameznimi kamni ali ve-trave, saj ti habitati gostijo številne naravne Bush Crickets, which are Scops Owl‘s favourite prey, jami pustimo večje luknje; višina teh struktur naj bo 0.5-1 m, dolžina pa vsaj sovražnike škodljivcev (hrošči, pajki) often appear in potato fields during the summer (photo G. Domanjko). 5 m • na njivah in vrtovih gojimo raznolike kulture in ne ustvarjajmo monokultur • med vrstami glavnega posevka sejemo podsevke, ki gnojijo tla in privabljajo Njive in vrtovi opraševalce (inkarnatka Trifolium incarnatum, črna detelja T. pratense, navadna turška detelja Onobrychis viciifolia, facelija Phacelia tanacetifolia, ajda • na njivah in vrtovih kmetujemo naravi prijazno, brez uporabe pesticidov Fagopyrum esculentum, različne križnice Brassicaceae) • bramorjev ter ličink hroščev v tleh (ogrcev) v nobenem primeru ne zatiramo • ohranjajmo travnate robove njiv, zato se izogibajmo oranju do roba parcele in z insekticidi, saj so pomemben del smrdokavrine, skovikove in zlatovrankine paši povsem do roba njive prehrane (velja tudi za travniške površine); namesto tega lahko proti njim • travnate robove polj kosimo mozaično: en del trave pokosimo, drugega pusti-uporabimo entomopatogene ogorčice – v Sloveniji sta domorodni vrsti ogor- mo in ga pokosimo šele takrat, ko na prvem delu trava ponovno zraste čic Steinernema carpocapsae in Steinernema feltiae, ki ju lahko kupimo tudi v komercialnih pripravkih • gojimo predvsem nizke kulture, ki so za območje tradicionalne in primerne za goričko podnebje (oljne buče, krompir, lan, ajda, proso, oves, pšenica, pira, • če uporabljamo fitofarmacevtska sredstva, ne škropimo zunanjega roba njive rž, sončnice, oljna repica, riček, zdravilna zelišča; nikakor ne koruza) (5-10 m), kar se na izgubi pridelka skorajda ne pozna (< 0,5 % pridelka manj), v neškropljenih pasovih pa je do trikrat več žuželk, s katerimi se hranijo ptice, • nekatere njive pustimo čez zimo nepreorane in zapleveljene, saj so strnišča z kot na škropljenem delu njive raztresenim zrnjem pomembna zimska prehranjevališča ptic 246 PTICE GORIČKEGA | Varstvo ptic kmetijske krajine PTICE GORIČKEGA | Varstvo ptic kmetijske krajine 247 • vsakih nekaj let pustimo njive kakšno leto počivati (praha) • ne izvajajmo komasacij, zaradi katerih izginjajo drevesno-grmovne mejice in travnati robovi polj, pokrajina pa se vse bolj intenzivira • ne izvajajmo melioracij, saj s tem uničujemo vlažne travnike Visokodebelni sadovnjaki • vzdržujmo stare visokodebelne sadovnjake – odstranjujmo belo omelo z vej, pomlajujmo drevje • ob pomlajevanju starega sadnega drevja ne zapirajmo ali zapolnjujmo naravnih dupel Ekstenzivni vinogradi niso škropljeni, zato v njih uspeva V duplih glavatih vrb prebivajo številne ptice in žuželke (foto pestra združba rastlin in živali (foto G. Domanjko). K. Denac). • sadimo novo visokodebelno sadno drevje, zlasti jablane, ki imajo v starosti As extensively managed vineyards are not sprayed with Many birds and insects inhabit the cavities of pollard največ dupel biocides, they shelter a diverse community of plants and willows (photo K. Denac). animals (photo G. Domanjko). Vinogradi • mehansko odstranimo vegetacijo v vsaki drugi vrsti vinograda (preorjemo ali zmulčamo) – na teh golih površinah se rade hranijo smrdokavre, hribski škrjanci, pogorelčki • pri pridelavi grozdja ne uporabljajmo biocidov • ohranjajmo stare sorte grozdja, tudi samorodnice (šmarnica, jurka, klinton, gemaj ipd.), ki jih sploh ni treba škropiti • ohranjajmo različne načine vzgoje trte: pritlična trta brez opore, vinogradi z enim kolom na sadiko trte, različne variante brajd Bela omela Viscum album sčasoma preraste in zasenči Sadimo novo visokodebelno sadno drevje, ki bo rodilo drevo, zato jo je treba odstranjevati ali vsaj omejevati (foto G. plodove za naše potomce (foto U. Koštric). Domanjko). New high-stemmed fruit trees should be planted to bear fruit Mistletoe Viscum album should be partly or completely for our descendants (photo U. Koštric). Mejice removed in order to prevent overgrowing the host tree (photo G. Domanjko). • ob komasacijah in drugih posegih v naravo se izogibajmo izsekavanju drevesnih in grmovnih mejic • v visokodebelnih sadovnjakih brez dupel nameščamo gnezdilnice • sadimo lokalnim razmeram prilagojene stare sorte sadnega drevja, s čimer ohranjamo gensko pestrost • sadnega drevja ne sadimo preblizu skupaj (najbolje je na vsakih 10-30 m) ali preblizu hiš (vsaj 10 m stran), saj smrdokavre na Goričkem za gnezdenje najraje izbirajo dupla v bolj na redko zasajenih sadovnjakih, ki so malce od-maknjeni od hiš • pri obrezovanju sadnega drevja ne porežimo vseh odmrlih vej, saj jih smrdokavra, veliki skovik, rjavi srakoper in druge ptice uporabljajo kot mesta za petje, parjenje in kot preže Na peščenih kolovozih se hranijo žužkojede in semenojede V nizkem rastju travnatega kolovoza smrdokavra lažje najde ptice (foto G. Domanjko). plen (foto M. Podletnik). Insectivorous and granivorous birds both feed on cart tracks Hoopoe easily finds food in low vegetation in grassy cart (photo G. Domanjko). tracks (photo M. Podletnik). 248 PTICE GORIČKEGA | Varstvo ptic kmetijske krajine PTICE GORIČKEGA | Zahvala 249 • ohranjajmo večja stara drevesa v mejicah, saj so v njih pogosto dupla (še ZAHVALA posebej vrbe, topole, hraste, lipe, orehe in češnje) • v preveč enolični kmetijski pokrajini zasadimo mejice ali skupine drevja iz domorodnih drevesnih in grmovnih vrst listavcev Terensko delo, ki ga je bilo treba opraviti v gnezditvenih sezonah 2012 in 2013, je • poskrbimo, da ima mejica na vsako stran nekaj metrski pas zeliščne vegetaci-presegalo zmožnosti avtorjev te knjige. Kljub temu smo ne le izpolnili, temveč celo je, ki jo kosimo na 2-3 leta presegli vse zastavljene cilje. Zasluge za to imajo številni prostovoljci, ki so nam priskočili na pomoč pri popisih ptic, nameščanju in pregledovanju gnezdilnic, is- • ohranjajmo ali na novo zasajajmo glavate vrbe v (poplavnih) dolinah; njihove kanju gnezd v naravnih duplih, ekološki raziskavi smrdokavre in velikega skovika šibe uporabljamo v vinogradništvu za vezanje trte ter iskanju tehničnih rešitev, kadar se nam je kaj zataknilo. Kolovozi Najin sodelavec Željko Šalamun je organiziral transektni popis leta 2012, name- ščal gnezdilnice in jih preverjal, sodeloval pri ekološki raziskavi smrdokavre in velikega skovika ter pri vseh popisih ptic. Za neprecenljivo pomoč se mu iskreno • ohranjajmo travnate in peščene kolovoze, na katerih se rade hranijo smr-zahvaljujeva. dokavre in rjavi srakoperji, semenojede ptice pa na njih nabirajo gastrolite, drobne kamenčke, ki jim pomagajo pri prebavi semen Zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko so nam dajali logistično pod- • poti, ki nastanejo ob komasacijah, ne tlakujmo ali asfaltirajmo poro, prenočišče in terensko pomoč, za kar se najlepše zahvaljujemo direktorju, dr. • travnate robove cest in kolovozov kosimo redno, vendar mozaično (ne celo-Bernardu Goršaku, Gregorju Domanjku, Urošu Koštricu, Kristjanu Malačiču in tne dolžine naenkrat) Stanislavi Dešnik. Transektni popis Goričkega in popis velikega skovika leta 2012 smo zmogli s po-močjo 33 prostovoljcev. Ti so bili: Tilen Basle, Dominik Bombek, Dejan Bordjan, Igor Brajnik, Andreja Čurman, Mitja Denac, Gregor Domanjko, Dare Fekonja, Jer-nej Figelj, Jasmina Filipič, Igor Gajšek, Robi Gjergjek, Larisa Gregur, Darko Ipša, Mateja Jamnik, Tomaž Jančar, Ivan Kljun, Valerija Kuštor, Barbara Lešnjek, Kristjan Malačič, Tomaž Mihelič, Matija Mlakar Medved, Josip Otopal, Monika Podgorelec, Mojca Podletnik, Matjaž Premzl, Aljaž Rijavec, Barbara Robnik, Andreja Slameršek, Dare Šere, Gregor Šubic, Aleš Tomažič in Barbara Vidmar. Pri popisu velikega skovika v letu 2013 so sodelovali: Gregor Domanjko, Robi Gjer-gek, Darko Ipša, Janja Kočar, Štefan Kutoš, Cvetka Marhold, Silvija Mencigar, Zoran Norčič, Monika Podgorelec, Mojca Podletnik, Matjaž Premzl, Petra Radolič in Barbara Robnik. Ekološka raziskava smrdokavre in velikega skovika ne bi bila mogoča brez Barbare Robnik in Mojce Podletnik, ki sta vrsti raziskovali v okviru svojih magistrskih nalog. V veliko pomoč na terenu so nam bili tudi Robi Gjergjek, Boštjan Deberšek, Gregor Domanjko, Dare Fekonja, Jasmina Filipič, Štefan Kutoš, Zoran Norčič, Matjaž Premzl in Kristjan Malačič. Prebivalci Goričkega so bili za nas dragocen vir informacij o gnezdečih smrdokav-rah in velikih skovikih. Mnogi so poskrbeli za našo lakoto in žejo, nekateri so nas celo vzeli pod streho, prav vsi pa so bili izjemno prijetni sogovorniki: družina Až- man iz Dolencev, Edi Buček iz Serdice, Janez Gergar iz Križevcev, družina Gjergjek iz Serdice, Marija Gomboc z Barabašinega brega pri Markovcih, Zlatica in Drago Gorza iz Markovcev, Franjo Hüll iz Rogašovcev, Matjaž Ilec s Šalovskega brega, družina Ipša iz Pečarovcev, Geza Kerčmar iz Hodoša, Štefan Kutoš iz Peskovcev, Štefan Matoš iz Dolencev, družina Letina iz Sela, Dejan Rocner iz Lončarovcev, 250 PTICE GORIČKEGA | Zahvala PTICE GORIČKEGA | Viri 251 družina Ružič iz Peskovcev, družina Šarkan iz Serdice. Zahvaljujemo se tudi vsem VIRI drugim domačinom, ki so sporočili svoja opažanja smrdokavre in velikega skovika in katerih imena so ostala nezabeležena. Aebischer, N.J. & G.R. Potts (1998): Spatial changes in Grey Partridge ( Perdix per-Na terenu nas je spremljal snemalec Gregor Šubic, ki je o smrdokavri, veli-dix) distribution in relation to 25 years of changing agriculture in Sussex, U.K. kem skoviku, naravi Goričkega ter o našem delu posnel čudovit kratki film, ki Gibier Faune Sauvage, Game Wildlife 15 (4): 293-308. si ga lahko ogledate na kanalu Youtube (na povezavi http://www.youtube.com/ watch?v=bdXesgb99Lk). Aebischer, N.J., R.E. Green & A.D. Evans (2000): From science to recovery: four case studies of how research has been translated into conservation action in the Francu Bračku in Borutu Štumbergerju se iskreno zahvaljujemo, da sta odstopila še UK. Str. 43-54. V: Aebischer, N.J., A.D. Evans, P.V. Grice & J.A. Vickery (ur.): Ecolo-neobjavljene podatke o gnezdenju črnočelega srakoperja na Goričkem. gy and Conservation of Lowland Farmland Birds. Proceedings of the 1999 British Ornithologists' Union Spring Conference, University of Southampton, UK, 27-28 Zahvaljujemo se tudi fotografom, ki so velikodušno odstopili fotografije za to knji-March 1999. go in jo tako neizmerno obogatili: Gregor Bernard, Dominik Bombek, Milan Cerar, Damijan Denac, Gregor Domanjko, André Eijkenaar, Ivan Esenko, Dare Fe-Aleš, K. (2005): Populacijska dinamika in gnezditvena biologija pribe Vanellus va-konja, Uroš Koštric, Aleksander Kozina, Kristjan Malačič, Tomaž Mihelič, Alen nellus na Ljubljanskem barju. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška Ploj, Mojca Podletnik, Luka Poljanec, Barbara Robnik, Borut Rubinić, Ján Svetlík, fakulteta, Oddelek za biologijo. Željko Šalamun, Michael Tiefenbach, Davorin Tome, Tone Trebar, Frank Vassen in Eva Vukelič. ARSO (2007): Register naravnih vrednot. (http://www.arso.gov.si/narava/naravne%20vrednote/v%20%C5%A1tevilkah/nar_vred_stev.pdf) Atkinson, P.W., R.J. Fuller, J.A. Vickery, G.J. Conway, J.R.B. Tallowin, R.E.N. Smith, K.A. Haysom, T.C. Ings, E.J. Asterak & V.K. Brown (2005): Influence of agricultural management, sward structure and food resources on grassland field use by birds in lowland England. Journal of Applied Ecology 42: 932-942. Barnett, P.R., M.J. Whittingham, R.B. Bradbury & J.D. Wilson (2004): Use of unim-proved and improved lowland grassland by wintering birds in the UK. Agriculture, ecosystems and environment 102: 49-60. Bauer, H.-G., E. Bezzel, W. Fiedler & S. Baumann (2005): Das Kompendium der Vögel Mitteleuropas. 3 Bände: Alles über Biologie, Gefährdung und Schutz. Aula- -Verlag, Wiebelsheim. Baur, B., H. Baur, C. Roesti & D. Roesti (2006): Die Heuschrecken der Schweiz. Haupt Verlag, Berlin. 352 str. Bedič, E. (2003): Zlatovranka Coracias garrulus. Acrocephalus 24 (119): 151. Benton, T.G., J.A. Vickery & J.D. Wilson (2003): Farmland biodiversity: is habitat heterogeneity the key? Trends in Ecology and Evolution, 18 (4): 182-188. Berg, Ǻ. & T. Pärt (1994): Abundance of breeding farmland birds on arable land and set-aside fields at forest edges. Ecography 17 (2): 147-152. Bibby, C. J., N. D. Burgess & D. A. Hill (1992): Bird Census Techniques. Academic Press, London. 252 PTICE GORIČKEGA | Viri PTICE GORIČKEGA | Viri 253 Bibič, A. (1992): Poročila od koderkoli – Ledavsko jezero. Acrocephalus 13 (54): Denac, D. (2004): Veliki skovik Otus scops. Acrocephalus 25 (122): 163-164. 157-158. Denac, D. (2007): Populacijska dinamika repaljščice ( Saxicola rubetra) v mozaiku BirdLife International (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and nižinskih habitatnih tipov. Doktorska disertacija, Univerza v Mariboru, Fakulteta conservation status. Conservation Series No. 12. BirdLife International, Cambrid-za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo. 94 str. ge. Denac, D. (2010): Population dynamics of the White stork Ciconia ciconia in Slove-Boatman, N.D., C. Stoate & P.N. Watts (2000): Practical management solutions for nia between 1999 and 2010. Acrocephalus 31 (145-146): 101-114. birds on lowland arable farmland. Str. 105-114. V: Aebischer, N.J., A.D. Evans, P.V. Grice & J.A. Vickery (ur.): Ecology and Conservation of Lowland Farmland Birds. Denac, K., L. Božič, B. Rubinić, D. Denac, T. Mihelič, P. Kmecl & D. Bordjan (2010): Proceedings of the 1999 British Ornithologists' Union Spring Conference, Univer-Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Popisi gnezdilk in spremljanje preleta ujed sity of Southampton, UK, 27-28 March 1999. spomladi 2010. Delno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. DOPPS, Ljubljana. Božič, L. (2000): Bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus. Acrocephalus 21 (102-103): 283. Denac, K., T. Mihelič, D. Denac, L. Božič, P. Kmecl & D. Bordjan (2011): Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Popisi gnezdilk spomladi 2011 in povzetek po-Božič, L. (2005): Gnezditvena razširjenost in velikost populacije kosca Crex crex v pisov v obdobju 2010-2011. Končno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in Sloveniji leta 2004. Acrocephalus 26 (127): 171-179. prostor. DOPPS, Ljubljana. Bračko, F. (2007): Velika uharica Bubo bubo. Acrocephalus 28 (134): 129-130. Denac, K., L. Božič, T. Mihelič, D. Denac, P. Kmecl, J. Figelj & D. Bordjan (2013): Monitoring populacij izbranih vrst ptic - popisi gnezdilk 2012 in 2013. Poročilo. Bračko & Štumberger (v pripravi): 200 let dolga pot k izginotju - črnočeli srakoper Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. DOPPS, Ljubljana. Lanius minor v Sloveniji (delovni naslov). Fuller, R.J. (2000): Relationships between recent changes in lowland British agri-Bradbury, R.B. & C. Stoate (2000): The Ecology of Yellowhammers Emberiza citri-culture and farmland bird populations: an overview. Str. 5-16. V: Aebischer, N.J., nella on lowland farmland. Str. 165-172. V: Aebischer, N.J., A.D. Evans, P.V. Grice A.D. Evans, P.V. Grice & J.A. Vickery (ur.): Ecology and Conservation of Lowland & J.A. Vickery (ur.): Ecology and Conservation of Lowland Farmland Birds. Proce-Farmland Birds. Proceedings of the 1999 British Ornithologists' Union Spring edings of the 1999 British Ornithologists' Union Spring Conference, University of Conference, University of Southampton, UK, 27-28 March 1999. Southampton, UK, 27-28 March 1999. Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. Državna založba Slovenije, Ljubljana. Brickle, N.W. & W.J. Peach (2004): The breeding ecology of Reed Buntings Em-287 str. beriza schoeniclus in farmland and wetland habitats in lowland England. Ibis 146 (Suppl. s2): 69-77. Gjergjek, R. (2013): Zlatovranke se vračajo na Goričko. Svet ptic 19 (3): 37-39. Burn, A. (2000): Pesticides and their effects on lowland farmland birds. Str. 89-104. Gregory, R.D., A. van Strien, P. Voříšek, A.W. Gmelig Meyling, D.G. Noble, R.P.B V: Aebischer, N.J., A.D. Evans, P.V. Grice & J.A. Vickery (ur.): Ecology and Conser-Foppen & D.W. Gibbons (2005): Developing indicators for European birds. Philo-vation of Lowland Farmland Birds. Proceedings of the 1999 British Ornithologists' sophical Transactions of the Royal Society 360 (1454): 269-288. Union Spring Conference, University of Southampton, UK, 27-28 March 1999. Grüebler, M.U., S. Schaller, H. Keil & B. Naef-Daenzer (2013): The occurence of Denac, D. (2000): Goričko. Str. 173-182. V: Polak, S. (ur.): Mednarodno pomemb-cavities in fruit trees: effects of tree age and management on biodiversity in traditi-na območja za ptice v Sloveniji. Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. DOPPS, onal European orchards. Biodiversity Conservation 22: 3233-3246. Monografija DOPPS št. 1, Ljubljana. Henderson, I.G. & A.D. Evans (2000): Responses of farmland birds to set-aside and Denac, D. (2001): Gnezditvena biologija, fenologija in razširjenost bele štorklje Ci-its management. Str. 69-76. V: Aebischer, N.J., A.D. Evans, P.V. Grice & J.A. Vickery conia ciconia v Sloveniji. Acrocephalus 22 (106-107): 89-103. (ur.): Ecology and Conservation of Lowland Farmland Birds. Proceedings of the 1999 British Ornithologists' Union Spring Conference, University of Southampton, Denac, D. (2002): Škorec Sturnus vulgaris. Acrocephalus 23 (113-114): 152-153. UK, 27-28 March 1999. 254 PTICE GORIČKEGA | Viri PTICE GORIČKEGA | Viri 255 Hormann, M. (2001): Vogelschutz und Landnutzung. Str. 179-214. V: Richarz, K., Kosi, F. (2000): Velika uharica Bubo bubo. Acrocephalus 21 (98-99): 88. Bezzel, E. & M. Hormann (ur.): Taschenbuch für Vogelschutz. Aula Verlag, Wiebelsheim. Marchesi, L. & F. Sergio (2005): Distribution, density, diet and productivity of the Scops owl Otus scops in the Italian Alps. Ibis 147: 176-187. Hrustel Majcen, M. & J. Paulin (ur.) (2001): Slovenski kmetijsko okoljski program 2001-2006. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana. Mihelič, T. (2002): Novi ornitološki atlas Slovenije. Navodila za popisovalce. DOPPS, Ljubljana. Jančar, T. (2011): Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije - osnutek 2011. Priloga 4. V: Denac, K., T. Mihelič, L. Božič, P. Kmecl, T. Jančar, J. Figelj & B. Rubi-MKO & KIS (2013): Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribi-nić (2011): Strokovni predlog za revizijo posebnih območij varstva (SPA) z upora- štva v letu 2012. Statistične priloge. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje & Kme-bo najnovejših kriterijev za določitev mednarodno pomembnih območij za ptice tijski inštitut Slovenije, Ljubljana. 34 str. (http://www.kis.si/pls/kis/%21kis. (IBA). Končno poročilo (dopolnjena verzija). Naročnik: Ministrstvo za okolje in web?m=36&j=SI#nav) prostor. DOPPS, Ljubljana. MKO (2014): Raba tal 2014 (http://rkg.gov.si/GERK/). Janžekovič, F. & M. Ficko (2000): Prehrana pegaste sove Tyto alba na Goričkem. Acrocephalus 21 (98-99): 27–29. Muraoka, Y. (2009): Videoanalyse der Zwergohreule in Unterkärnten. Auswertung von Infrarotaufnahmen aus einem Nistkasten Brutsaison 2007. Unveröffentlich-Järvinen, O. & R.A. Väisänen (1975): Estimating relative densities of breeding birds ter Bericht, erstel t im Auftrag des Amtes der Kärntner Landesregierung, Abt. 20, by the line transect method. Oikos 26: 316-322. Uabt. Naturschutz. Wien, 30 pp. Järvinen, O. & R.A. Väisänen (1983): Confidence limits for estimates of population Mühlethaler, E. & M. Schaad (2010): Aktionsplan Wiedehopf Schweiz. Artenförde-density in line transects. Ornis Scandinavica 14: 129–134. rung Vögel Schweiz. Bundesamt für Umwelt, Schweizerische Vogelwarte, Schweizer Vogelschutz SVS/BirdLife Schweiz, Bern, Sempach und Zürich. Umwelt-Vollzug Jenness, J. (2005): Random Point Generator 1.3. (http://www.jennessent.com/ar-Nr. 1030. 65 str. cview/random_points.htm) Newton, I. (2004): The recent declines of farmland bird populations in Britain: an Kaligarič, M., S. Škornik, B. Štumberger, M. Hoenigsfeld-Adamič & V. Petrinec appraisal of causal factors and conservation actions. Ibis 146: 579-600. (2004): Bio-inventarizacija krajinskega parka Goričko. Končno poročilo. AHT Group AG - Management & Engeeniring, Essen & Austrian Tourism Consultant, Odum, E.P. (1971): Fundamentals of ecology. W.B. Sounders, Philadelphia, 574 str. Vienna. Orłowski, G. (2005): Endangered and declining bird species of abandoned far-Kleewein, A. (2010): Artenschutzprojekt Wiedehopf ( Upupa epops) in Kärnten mland in south-western Poland. Agriculture, ecosystems and environment 111: 2009 – Brutbestand, Habitatanalyse und Schutzmaßnahmen. Carinthia II 120 231-236. (200): 183-198. Perkins, A.J., M.J. Whittingham, R.B. Bradbury, J.D. Wilson, A.J. Morris & P.R. Kmecl, P. & J. Figelj (2013): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev Barnett (2000): Habitat characteristics affecting use of lowland agricultural gras-slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - poročilo za leto 2013. DOPPS, Lju-sland by birds in winter. Biological Conservation 95: 279-294. bljana. Perkins, A.J., M.J. Whittingham, A.J. Morris & R.B. Bradbury (2002): Use of field Kmecl, P., T. Jančar & T. Mihelič (v pripravi): Dramatičen upad števila travniških margins by foraging yellowhammers Emberiza citrinel a. Agriculture, ecosystems ptic ter velik upad števila ptic kmetijske in gozdne krajine v Kozjanskem parku and environment 93: 413-420. med leti 1999 in 2010. Perko, D. & M. Orožen Adamič (1999): Slovenija. Pokrajine in ljudje. Mladinska Kocjan Ačko, D. (2011): Združene setve proti boleznim in škodljivcem. Str. 333-knjiga, Ljubljana. 337. Društvo za varstvo rastlin Slovenije (ur.): Zbornik predavanj in referatov 10. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo. Podčetrtek, Ranius, T. (2002): Osmoderma eremita as an indicator of species richness of beetles 1–2. marec 2011. in tree hollows. Biodiversity and Conservation 11: 931-941. 256 PTICE GORIČKEGA | Viri PTICE GORIČKEGA | Viri 257 Rieder, I. & C.H. Schulze (2010): Brutbiologie, Nahrung und Habitatnuztung des Štumberger, B. (2000a): Veliki skovik Otus scops na Goričkem. Acrocephalus 21 Wiedehopfs ( Upupa epops) in Kärnten. Carinthia II 120 (200): 167-182. (98-99): 23- 29. Rubinić, B., L. Božič, D. Denac & T. Mihelič (2004): Monitoring populacij izbra- Štumberger, B. (2000b): Veliki skovik Otus scops. Acrocephalus 21 (98-99): 85. nih vrst ptic. Rezultati popisov v sezoni 2004. Drugo vmesno poročilo. Naročnik: Agencija RS za okolje. DOPPS, Ljubljana. Štumberger, B. (2003a): Rdečenogi martinec Tringa totanus. Acrocephalus 24 (116): 33. Rubinić, B., L. Božič, D. Denac & P. Kmecl (2007): Poročilo monitoringa izbranih vrst ptic na posebnih območjih varstva (SPA). Rezultati popisov v gnezditveni se- Štumberger (2003b): Brinovka Turdus pilaris. Acrocephalus 24 (116): 34. zoni 2007. Končno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. DOPPS, Ljubljana. Štumberger (2003c): Krekovt Nucifraga caryocatactes. Acrocephalus 24 (116): 36. Rubinić, B., L. Božič, D. Denac, T. Mihelič & P. Kmecl (2009): Monitoring populacij Štumberger, B. (2003d): Kavka Corvus monedula. Acrocephalus 24 (117): 78. izbranih vrst ptic. Rezultati popisov v spomladanski sezoni 2009. Vmesno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. DOPPS, Ljubljana. Tome, D. (2000): Winter diet of the Long-eared Owl Asio otus in Slovenia. Acrocephalus 21 (98-99): 3-7. Samwald, F. & O Samwald (1992): Brutverbreitung und Bestandentwicklung der Zwergohreule ( Otus scops) in der Steiermark. Egretta 35: 37-48. Tome, D. (2009): Changes in the diet of Long-eared Owl Asio otus: seasonal patterns of dependence on vole abundance. Ardeola 56 (1): 49-56. Schaub, M., N. Martinez, A. Tagmann-Ioset, N. Weisshaupt, M.L. Maurer, T.S. Re-ichlin, F. Abadi, N. Zbinden, L. Jenni & R. Arlettaz (2010): Patches of bare ground Trčak, B. & M. Podgorelec (2012): Goričko, Porabje, Õrseg, Mura - življenjska oko-as a staple commodity for declining ground-foraging insectivorous farmland birds. lja. Vodnik obiskovalcem po označenih pešpoteh v varovanih območjih narave. PLoS ONE 5 (10): e13115. doi:10.1371/journal.pone.001311 Operativni program Slovenija-Madžarska 2007-2013 (Evropski sklad za regionalni razvoj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo). Projekt »Trajnostna raba Schifferli, L. (2000): Changes in agriculture and the status of birds breeding in Eu-Natura 2000 habitatov vzdolž slovensko-madžarske meje« - »Krajina v harmoniji«. ropean farmland. Str. 17-25. V: Aebischer, N.J., A.D. Evans, P.V. Grice & J.A. Vicke-Javni zavod Krajinski park Goričko, Grad. ry (ur.): Ecology and Conservation of Lowland Farmland Birds. Proceedings of the 1999 British Ornithologists' Union Spring Conference, University of Southampton, Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun (2012): Kartira-UK, 27-28 March 1999. nje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko. Operativni program Shannon, C. E. (1948): A mathematical theory of communication. The Bell System Slovenija-Madžarska 2007-2013 (Evropski sklad za regionalni razvoj, Ministrstvo Technical Journal 27: 379-423 in 623-656. za gospodarski razvoj in tehnologijo). Projekt »Trajnostna raba Natura 2000 habitatov vzdolž slovensko-madžarske meje« - »Krajina v harmoniji«. Center za karto-Sotherton, N.W. & M.J. Self (2000): Changes in plant and arthropod biodiversity grafijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 139 str., pril. on lowland farmland: an overview. Str. 26-35. V: Aebischer, N.J., A.D. Evans, P.V. Grice & J.A. Vickery (ur.): Ecology and Conservation of Lowland Farmland Birds. Trilar, T., I. Sivec, A. Vrezec & A. Kapla (2014): Analiza tipskih primerkov plena Proceedings of the 1999 British Ornithologists' Union Spring Conference, Univer-smrdokavre in velikega skovika. Poročilo, izdelano v okviru projekta Upkač (OP sity of Southampton, UK, 27-28 March 1999. SI-HU 2007-2013). Naročnik: DOPPS. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. SURS (2010): Pomembnejši podatki popisa kmetijskih gospodarstev (30.9.2010). Ur. l. EU L. (2010): Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana. 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (kodificirana različica). Uradni list EU L. 20/2010. SURS (2013): Statistični letopis 2013. Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana. Ur. l. RS (2002): Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 82/2002. Šiftar, A., S. Tojnko, J. Smole, M. Horvat & M. Hajdinjak (2007): Jabolka, hruške in ptiči na Goričkem. Projekt »Ohranimo življenjski prostor ogroženim pticam« v Ur. l. RS (2003): Uredba o Krajinskem parku Goričko. Uradni list RS 101/2003. okviru Programske pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija – Avstrija 2000-2006. Goričko drüjštvo za lepše vütro, Grad. 75 str. 258 PTICE GORIČKEGA | Viri Ur. l. RS (2004): Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Uradni list RS 49/2004. Ur. l. RS (2013): Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Uradni list RS 33/2013. Ur. l. RS (2013): Uredba o spremembah Uredbe o ekološko pomembnih območjih. Uradni list RS 99/2013. Verbič, J. (2010): Možnosti za prirejo mleka posebne kakovosti. Predstavitev v okviru programa izobraževanja »Prireja mleka in mesa na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost«. Ljubljana, 17.11.2010 (http://www.govedo.si/ files/janezj2/OMD_2010/Mleko_posebne_kakovosti_OMD_2010.pdf). Voříšek, P., F. Jiguet, A. van Strien, J. Škorpilová, A. Klvaňová & R.D. Gregory (2010): Trends in abundance and biomass of widespread European farmland birds: how much have we lost? BOU Proceedings – Lowland Farmland Birds III: delivering solutions in an uncertain world (http://www.bou.org.uk/bouprocnet/lowland- -farmland-birds/3-delivering-solutions-in-an-uncertain-world/). Vrezec, A. (2004a): Čapljica Ixobrychus minutus. Acrocephalus 25 (121): 93. Vrezec, A. (2004b): Rečni cvrčalec Locustella fluviatilis. Acrocephalus 25 (121): 96. Vrezec, A., A. Pirnat, A. Kapla & A. Šalamun (2007): Zasnova spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev vključno z dopolnitvijo predloga območij za vključitev v omrežje Natura 2000 (prvo delno poročilo). Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 31 str. Wakeham-Dawson, A. & K.W. Smith (2000): Birds and lowland grassland management practices in the UK: an overview. Str. 77-88. V: Aebischer, N.J., A.D. Evans, P.V. Grice & J.A. Vickery (ur.): Ecology and Conservation of Lowland Farmland Birds. Proceedings of the 1999 British Ornithologists' Union Spring Conference, University of Southampton, UK, 27-28 March 1999. Zakšek, B., M. Govedič, N. Kogovšek, F. Rebeušek, A. Šalamun & R. Verovnik (2012): Kartiranje dnevnih metuljev v Krajinskem parku Goričko v letih 2010 in 2011. Končno poročilo. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko. Operativni program Slovenija - Madžarska 2007-2013 (Evropski sklad za regionalni razvoj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo). Projekt »Trajnostna raba Natura 2000 habitatov vzdolž slovensko-madžarske meje« - »Krajina v harmoniji«. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 141 str. Errata Denac, K. & P. Kmecl (2014): Ptice Goričkega. Operativni program Slovenija – Madžarska 2007-2013 (Evropski sklad za regionalni razvoj in Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko). Projekt Visokodebelni biseri – Upkač. DOPPS, Ljubljana. Str. 104: na sliki razširjenosti velikega skovika v letih 1997 in 2012 sta v legendi letnici pomotoma zamenjani (rdeče pike se dejansko nanašajo na leto 1997, oranžne pa na leto 2012). rimož Kmecl atarina Denac in PK tice GoričkegaP Ptice Goričkega Katarina Denac in Primož Kmecl