KR0NIKA 3 48 časopis za slovensko krajevno zgodovino 48 2000 KRONIKA. časopis za slovensko krajevno zgodovino IZDAJA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor : dr. Janez Cvirn (Ljubljana), Majda Čuden (Ljubljana, tehnična urednica) dr. Marjan Drnovšek (Ljubljana), dr. Tone Ferenc (Ljubljana), dr. Aleš Gabrič (Ljubljana), dr. Stane Granda (Ljubljana, odgovorni urednik), dr. Eva Holz (Ljubljana, glavna urednica), dr. Olga Janša-Zorn (Ljubljana), Janez Kopač (Kranj), dr. Božo Otorepec (Ljubljana), Kristina Samperl-Purg (Ptuj), dr. Zmago Šmitek (Ljubljana), dr. Peter Vodopivec (Ljubljana), Majda Zontar (Kranj) in dr. Maja Zvanut (Ljubljana) Za znanstveno korektnost člankov odgovarjajo avtorji. © Kronika Redakcija te številke je bila zaključena 24. 10. 2000 Prevodi : Cvetka Vode - angleščina mag. Niko Hudelja, dr. Iva MUd Curk - nemščina Bibliografska obdelava : mag. Alojz Cindrič Uredništvo in uprava : Filozofska fakulteta. Oddelek za zgodovino Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana tel. 01 17 69 210 e-pošta: kronika@uni-lj.si Letna naročnina : za posameznike 3.400 SIT, za upokojence 2.550 SIT, za študente 1.700 SIT, za ustanove 4.500 SIT. Cena v prosti prodaji: dvojna številka 2.200 SIT, enojna številka 1.600 SIT. Žiro račun : Zveza zgodovinskih društev Slovenije 50101-678-49040 Sofinansirajo : Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Računalniški prelom : --1 .t d.o.o. Tisk : Grafika-M s.p. Naklada : 1000 izvodov Na naslovni strani : Cerkev sv. Janeza Krstnika, Trnovo, o. 1900 (Fototeka Zgodovinskega arhiva Ljubljana) KAZALO Ocene Iva Miki Curk : Ptuj svetega Viktorina. Kako ga kaže urbanistično tkivo in tvarna kultura ....................... 1 Stanislav Južnič : Pouk in profesorji fizike v jezuicskem kolegiju v Ljubljani ...................................................... 11 Maja Ilich : Življenje in delo slovenskega bibliotekarja in bibUografa Franca Simoniča (1847-1919) ........... 49 Nataša Cigoj Krstulovič : Glasba druge polovice 19. stoletja na Slovenskem: k funkciji in pomenu zborovskega petja v slovenski kulturni zgodovini........................ 94 Jože Suhadolnik : Arhitektura in urbanizem v Ljubljani v drugi polovici 19. stoletja (od 1849 do 1895) in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana............................................................. 107 Jure Gombač : "Dobrota", obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev.................................................... 118 Zbornik občine Lenart. Izdano ob 800-letnici prve pisne omembe Lenarta. Lenart 1996, 181 sh-ani (Jože Maček)............................................... 123 Heinrich von Schollmayer-Lichtenberg: Snežnik in schönburski vladarji. Zgodovina gospostva Snežnik na Kranjskem. Postojna: Gozdno gospodarstvo, 1998, 92 strani (Jože Maček)........... 124 Slovenj Gradec in Mislinjska dolina. I. in 11. Izdajatelja in založnika: Mestna občina Slovenj Gradec in Občina Mislinja. Slovenj Gradec, 1995 in 1999, 349 in 507 strani Qoze Maček)......... 126 Ljudmila Plesničar Gec, sodelavec Veljko Toman: Antične freske v Sloveniji I, Katalogi in monografije 31/ 1, 2, Narodni muzej Slovenije, oblikovanje Evita Lukež, Metka Žerovnik, 1997-1998, 349 strani (Iva Miki Curk) ..................... 128 Milan Pahor, Lastno gospodarstvo jamstvo za obstoj. Pregled gospodarskih dejavnosti Slovencev na področju sedanje dežele Furlanije-JuUjske krajine 1848-1998, Trst, 1998, 264 sh-ani (Metka Gombač)........................................ 130 Minafikova zbrana dela L, Maribor 2000, 658 strani (Miroslav Novak) ...................................... 132 Aleksander Videčnik, Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti, Mozirje 1999, 170 sh-ani (Slavica Pavlic)........................................... 135 48 3 KRONIKA lOOO izvirno znanstveno delo UDK 904:908(497.4 Ptuj) prejeto: 24. 1. 2000 Iva Miki Curk dr., arheologinja, SI-1000 Ljubljana, Cimpermanova 5 Ptuj svetega Viktorina. Kako ga kaže urbanistično tkivo in tvarna kultura IZVLEČEK Najprej opišemo ostanke tistega mestnega tJdva rimskodobnega Ptuja, ki je zanj mogoče pri razpoložljivih načinih datiranja z gotovostjo domnevati, da je stalo ali bilo šele zgrajeno v drugi polovici 3. stoletja n. št Ker je rimskodobno stavbno tkivo na obeh bregovih Drava s svojim spreminjanjem toka močno spremenila, govorimo tudi o upravičeno domnevanih, a uničenih sledovih iz tega prostora. Spremembe v orientaciji stavbnih tlorisov v celih četrtih dopuščajo domnevati veliko spremembo, verjetno tudi dravskega toka, nekako po sredi 3. stoletja. Sicer se pa mesto Poetovio tega časa, tudi iz ostankov tvarne kulture, kaže kot večje provincijsko mesto, gospodarsko živahno, kulturno in duhovno razgibano. SUMMARY THE PTUJ OF ST. VIKTORIN. AS SEEN THROUGH URBAN MATTER AND MATERIAL CULTURE First we describe the remains of that part of the town matter of the Roman period Ptuj for which we can with available manners of dating with certainty assume that it stood or was only built in the second half of the 3^^ century A.D. As the river Drava with its changing current vividly changed the Roman period building matter on the both banks, we may speak of legitimately supposed but destroyed traces from this space. Changes in the orientation of the ground plans of the buildings in whole quarters allow to presume a major change, probably from the river Drava stream, approximately after the middle of the century. Otherwise the town of Poetovio of that time - as well through remains of material culture - presents itself as a larger provicial town, economically vivacious, culturally and spiritually agitated. Ključne besede: tvarni ostanki, mesto, poplave, stavbno tkivo i Po sedemnajstih stoletjih je spregovoril^ s svojo osebno, v slovenščino prevedeno besedo tudi latin- ščine neveščemu najstarejši pisec, ki zanj vemo, da je ustvarjal v naših krajih. Gre za Viktorina iz Po- etovione,^ cerkvenega očeta, razlagalca svetega pis- ^ Viktorin Ptujski, Razlaga Razodetja in drugi spisi, ur. in prev. M. Špelič, Cerkveni očetje 9, Mohorjeva družba Celje 1999. R. Bratož, Viktorin iz Petovione in njegova doba. Živa antika 34, 1984, 119-125; Isti, Poetovio (Ptuj) kot sedež škofije v antiki. Ptujska župnijska cerkev sv. Jurija, Ptuj ma, škofa in pričevalca za vero. Izid njegovih bese- dil je nov izziv tudi nam, ki se ukvarjamo s spo- znavanjem tvarne zapuščine mesta, kjer je sv. Vik- torin deloval. Iz velike časovne oddaljenosti se nam namreč s pisano besedo približa nekdo kot osebnost. Tega sicer ne poznamo v primeru vseh nešteto drugih rimskih prebivalcev naših krajev, katerih sence srečujemo v obliki tvarnih ostankov njihovega dela, prstnih odtisov na glini opeke in 1 3 KRONIKA IVAMIKL CURK: PTUJ SVETEGA VIKTORINA. KAKO GA KAŽE URBANISTIČNO TKIVO IN TVARNA KULTURA, 1-10 > lOOO Arheološki zemljevid največjega obsega rimske Poetovione loncev, imen na napisih ali celo okostij. Mesto in njegovi prebivalci so vedno povezani med seboj z obojestranskim prepletom vplivov. Ko beremo posamezne svetnikove misli iz razlag Svetega pis- ma, posamezne nasvete kristjanom nasploh, a gotovo z njegovo občino pred očmi, se moramo tudi arheologi vprašati v kakšnem mestu je bilo to napisano, kakšno okolje se je torej - zanesljivo vsaj v času njegovega delovanja - dotikalo pisca. Mor- da moremo nekoliko razširiti poglede, ki nam jih je že ponudil zgodovinar. Težave, ki jih ima sicer veda z datacijo svet- nikovega življenja - ali gre za Dioklecianov čas ali za čas kake generacije prej - za nalogo, ki smo si jo danes zadali, ne igrajo pomembne vloge. Ele- menti tvarne kulture druge polovice tretjega in zgodnjega četrtega stoletja so namreč zvečinoma slabo ločljivi med seboj in oblikovne značilnosti stavbarstva prav tako. V materialnem svetu je nekaj desetletij kratka doba. V poznem tretjem stoletju so bili pri nas (razen novcev seveda) ko- maj še v rabi predmeti, katerih poreklo in starost znamo samo po oblikovnih značilnostih zelo pre- cizno določiti. Iz Ptuja pa poznamo razmeroma dosti datiranih napisov iz druge polovice 3. sto- letja. To dejstvo gre na rovaš sklopa tkim. drugega mitreja na Hajdini in tretjega mitreja na Bregu,'' pa tudi sicer sodi nekaj dobro datiranih napisov v 3. stoletje.^ Ti nam potem bistveno pomagajo pri datiranju in opredeljevanju nekaterih stavbnih sklopov, dobro tudi pomagajo, kot bomo videli, pri razumevanju delovanja mesta kot organizma v času, ki nas zanima. Nadalje nam statistični pre- gledi značilnosti predmetov vsakdanje rabe kažejo, da so se v še nekaterih arheoloških sklopih - mimo onih, ki jih napisi in novci povsem zanesljivo da- tirajo - v večji meri že izgubile dobro spoznane značilnosti starejših, antoninskih in severskih časov ^ Še vedno najpopolneje v V. Hoffiller - B. Saria, Antike Inschriften aus Jugoslavien I, Zagreb - Beograd 1939 , (AIJ). ^ Tudi go konzulih datiran napis - B. Saria, Loca forni- cata. Časopis za zgodovino in narodopisje 45 NV 5, 1%9, 141-145. 48 3 KRONIKA 2000 IVAMIKL CURK: PTUJ SVETEGA VIKTORINA. KAKO GA KAŽE URBANISTIČNO TKIVO IN TVARNA KULTURA, 1-10 (poznega 2. in zgodnjega 3. stol.), ni pa še znanih jasnih značilnosti zgodnjega 4. stoletja in časov konstantinske dinastije. Tako vidimo, da je znanih toliko datiranih arheoloških sklopov, da moremo dejansko marsikaj reči o tvarni podobi Ptuja iz poznega 3. in zgodnjega 4. stoletja. Seveda pa moramo upoštevati tudi prav odbrane starejše sklope, ki so mogli ob koncu 3. stoletja še opravljati svojo vlogo. Mesto kot živ organizem namreč v vsakem obdobju obdaja svoje prebivalce s tkivom, ki je raslo dalj ali celo dolgo časa, nikoli niso pomembne samo najnovejše sestavine. Vemo, da je bila v poznem 3. stoletju polno pozidana, če začnemo opis na zahodu, terasa Spodnje Hajdine. Po Sarievem dopolnilu Šmidove interpretacije^ gre pri jedru vicusa Fortunae vse- kakor za javne stavbe, za stavbe, ki naj bi služile predvsem ilirski carini. Ta razlaga našo predstavo o tedanji Spodnji Hajdini močno izpopolnjuje, saj gre pri tem za ustanovo, katere vpliv je bil skozi 3. stoletje opazen. Relief objetih Jupitra in Herkula iz 2. mitreja^ sodi pa - kljub skromnim meram in neambicioznemu klesarjevemu delu - zaradi svojega motiva, pa tudi stila oblikovanja celo med redke spomenike izrazito iz časa prve tetrarhije (saj je bil Jupiter Dioklecianov, Herkul pa Maksimianov iz- brani zaščitnik). Tudi ta kamen nam torej dokazuje da je bil mestni predel tedaj živ. Novejše raziskave^ zapisanemu ne nasprotujejo, med žal slabo objavljenim drobnim gradivom je tudi dokaj takega, ki so ga nas dobro datirane plasti drugje po mestu naučile šteti za ptujsko gradivo iz 3. stoletja.^ Na Zg. Bregu in okoli 3. mitreja nam več naselbinskih plasti prav tako nesporno potrjuje, da je bila ta mestna četrt živa. Nekaj krajših seg- mentov nosilnih zidov in krp tlakov v bližini 3. mitreja dovoljuje celo misliti na to, da so mogli večje insule, ki so združevale v pravokotnem tlo- risu pokrite in odprte površine namenjene stano- vanju in gospodarjenju obsežnejše naravne ali v interesu združene familije že zasnovati v tretjem stoletju ali celo prej. Novejša, v podrobnosti še neobjavljena dela,^ za stavbe bolj vzhodno in bolj 5 B. Saria v Blatt Ptuj, 56-58; W. Schmid, Poetovio, Ča- sopis za zgodovino in narodopisje 30, 1935, str. 129ss. ^ B. Saria v AIJ, 2. mitre]. O izkopavanjih v celoti okvirno tudi B. Jevremov, Po- zlačeni cabalasti fibuli iz Petovione, Arh. vest. 41, 1990, 389-402; M. Tomanič Jevremov, M. Güstin, Keltska lon- čarska peč s Sp. Hajdine, Arh. vest. 47, 1996, 267-278; I. Tušek, Novi rimski reliefni kamni in napisi iz Ptuja, Arh. vest. 37, 1986, 343-369, zlasti 362s. Poskus rekon- strukcije prostorske vloge posameznih opaznejših stavb vidimo tudi na obeh risbah, kjer gledamo iz namiš- ljenega očišča nad Gradom proti zahodu, I. Miki Curk, Petoviona v sožitju z bližnjimi in daljnimi kraji. Ptujski arheol. zbornik 1993, str. 214 in 215. Tudi I. Miki Curk, Ptuj v 3. stoletju. Časopis za zgo- dovino in narodopisje 50, NV 15, 1979, 37-42. Izčrpneje I. Tušek, Arheol. zaščitna izkopavanja pri Koš- zahodno v tej mestni četrti, kar morem soditi, to domnevo še bolj potrjujejo. Detajlov oblike in namembnosti posameznih prostorov, pa tu ne po- znamo. Kaže se nam jasneje šele za 4. stoletje.^'' Na levem dravskem bregu so sledovi pozidave iz časa, ki nas zanima, malone na vsej Vičavi z ozemljem vojašnice vred, pa tudi na vznožju in nižjem delu temena Panorame.Na prostoru sta- rega dominikanskega samostana, zdaj muzeja, je sledi iz 3. in 4. stol. zaznal že Saria.Najnovejša dela pa kažejo, da so stavbe iz tega časa stale na vsem terasasto oblikovanem predelu visokega dravskega brega ob zdaj muzejskih stavbah na Muzejskem trgu in prostoru tamošnjega parka med starim samostanom in tkim. Malim gradom - Prešernova 37. Posvetilni napisi in reliefi, najdeni v okolici in v zdajšnjem starem mestnem jedru, med drugim opozarjajo, da je verjetno na Gradu v istem času še delovalo svetišče Jupitra Depul- sorja,^^ na Muzejskem trgu pa še en mitrej, celo zanesljivo še v Dioklecianovem času.^^ Stavbe z obrtnimi, zlasti opekarskimi in lon- čarskimi delavnicami so stale v poznem 3. in zgod- njem 4. stoletju tudi onstran Grajene, kjer so zdaj poslopja srednjih šol ter Dom upokojencev. Zdrav- stveni dom in bolnišnica. Tako na kratko opisano območje mesta je ve- liko. Že bežen pogled na zemljevid arheoloških najdb pa opozori, da se v veliko območje zajeda od severa nenaravna praznina med Spodnjo Haj- dino prek Toplic vse do Drave pod Vičavo in mu- zejem. Že dolgo vemo,^^ da je moralo tudi to tomaju na Hajdini, Ptujski zbornik 6, 1996, 199-228; M. Strmčnik Gulič, Skrb za izročilo preteklosti. Ptujski arheol. zbornik, 1993, 481-504. I. Miki (Curk), K topografiji rim. mestne četrti na Zg. Bregu, Arh. vest. 15-16, 1965, 259-282; Ista, Poetovio v pozni antiki, Arh. vest. 29, 1978, 405-411; I. Tušek, poročila Hajdina, Ptuj, Varstvo spomenikov 27, 1985, 246-247. I. Tušek, poročila Ptuj, Varstvo spomenikov 26, 1984, 241-246. 12 B. Saria v Blatt Ptuj 38-39; tako so npr. datirane tudi nekatere faze fresk iz bližnjega stavbnega kompleksa L. Plesničar Gec, Antične freske v Sloveniji I, Katalogi in monografije 30, 1997, 1998, zv. 2. str. 324, 336, tudi 300, 1. 306.. ^¦^ M. Sasel Kos, luppiter Depulsor - a Norican deity. Živa antika 45 (Sertum Gantarianum), 1995, 371-382. 1. Miki (Curk), Poetovijski četrti mitrej. Ptujski zbornik 2, 1962, 212-218. 1^ Poleg mnogih omemb v poročilih v Varstvu spome- nikov o delu terena tudi I. Tušek, Skupina pozno- rimskih grobov B 2 v Rabeljčji vasi - zahod, Arh. vest. 48, 1997, 289-300; B. Jevremov, Novosti o obrtniških dejavnostih... 1970-1980, Ptujski zbornik 5, 1985, 419-430; M. Vomer Gojkovič, Lončarsko opekarska delavnica v obrtniški četrti na Ptuju, Ptujski arheološki zbornik 1993, 449-480. 1^ S. Pahič, Uničujoča Drava, Ptujski zbornik 6, 1996, 131- 156; J. Curk, Nekaj nerešenih problemov ptujske topo- grafije. Kronika 1996. 3 KRONIKA IVA MIKL CURK: PTUJ SVETEGA VIKTORINA. KAKO GA KAŽE URBANISTIČNO TKIVO IN TVARNA KULTURA, 1-10 2000 48 3 KRONIKA 1000 IVA MIKL CURK: PTUJ SVETEGA VIKTORINA. KAKO GA KAŽE URBANISTIČNO TKIVO IN TVARNA KULTURA, 1-10 SI. 2. Poskus dopolnitve in razlage poškodovanih stavbnih sledov v okolici 3. mitreja M (vzhodni del pozidanega prostora na j. dravskem bregu s si. 1) A) zbirni kloaki iz 2. in zgodnjega 3. stoletja B) obseg in usmeritev insul iz gradbene faze pribl L 260-340 C) obseg in usmeritev insul iz gradbene faze pribl. 1. 350-360 dravsko poplavno zemljišče vsaj občasno nositi dele mesta, celo pomembne mestne dele, od ka- terih jih je vsaj nekaj igralo svojo izrazito vlogo tudi v 3. stoletju. Razsežnost mesta so večala še obcestna grobišča, v katerih so skoro povsod na širnem prostoru med Zgornjo Hajdino na zahodu in Rogoznico na vzhodu, Orešjem, Krčevino in vznožji Mestnega vrha na severu ter železniško postajo Hajdina na jugu, ugotovljeni tudi večji in manjši otoki iz poznega 3. stoletja. To pomeni, da so prebivalci morali zemljiško-pravno ali vsaj vsebinsko celotno veliko ozemlje z grobišči nekako šteti za celoto, za bolj ali manj povezan organizem. Obseg uvršča Poetovio čisto mersko med srednjevelika provincialna mesta. Po merah je bil daleč od resničnih velemest iz časa poznega prin- cipata, bil pa je večji, tudi opazno večji od mar- sikaterega mesta po provincah. Po obsegu je zlasti izrazito presegal bližnje tvorbe po vzhodnoalp- skem prostoru, tudi noriško glavno mesto Virunum, nekako meriti se je mogel s panonsko Savario (Szombathely), po obsegu pa je zaostajal za Siscio (Sisak). v Slabše nam pa gre, ko želimo zanesljivo rekon- struirati notranjo strukturo, stavbne komplekse funkcij Viktorinovega mesta. Določene stavbne sklope je mesto, ki je odigralo v javnem življenju v poltretjem stoletju tako javno vlogo, kot jo je Poetovio, - sodeč po preverjenih zgodovinskih vi- rih in podatkih od formalnopravne priključitve k imperiju dalje^'' - pač preprosto moralo imeti. Na prvem mestu je tu zanesljivo forum in njegove najprej gospodarske potem pa vse bolj upravne, sodne in verske funkcije. Nekaj zgoraj omenjenih najdb, dejstvo, da so na levem, severnem drav- skem bregu našli predvsem napise mestne samo- uprave ter cestna mreža in razmeščenost tistih če- trti mesta, katerih stavbno podobo iz prvih dveh 17 Zbirno še vedno najbolje B. Saria s.v Poetovio v PWRE XXI suppl. 1951, str. 1167 ss; tudi J. Šašel, Začetki Poe- tovione in nekaj strani njene zgodovine. Kronika 28, 1980, 157-161. 3 KRONIKA > IVA MIKL CURK: PTUJ SVETEGA VIKTORINA. KAKO GA KAŽE URBANISTIČNO TKIVO IN WARNA KULTURA. 1-10 2000 stoletij moremo nekoliko razumeti, že dolgo narekujejo iskati glavni mestni forum na danes od Drave uničenem zemljišču blizu nespornega bro- dišča in mostu ob vznožju Gradu in Panorame. Več podatkov me slej ko prej navaja k domnevi, da je bil vsaj od Trajana dalje ta forum dokaj ve- likopotezno zasnovan, tudi v dveh nivojih in temu primerno arhitekturno opremljen, tudi s svetišči. Težko bi bilo namreč verjeti, da bi bil tkim. četrti mitrej edina kultna stavba v širšem sklopu. Nadalje bi bilo težko verjeti, da bi bilo v mestu s konca 3. stoletja stavbno izročilo vojaškega tabora 13. Gemine, ki je imela zimovališče še skoro do leta 100 v Ptuju, povsem izbrisano, kakor koli so mogle biti spremembe - to bomo kmalu videli - velike. Kot smo rekli, je danes še nekaj več ver- jetnosti, da moramo prostor tega tabora - in v 3. stoletje živ spomin nanj - videti na južnem, des- nem dravskem bregu in pribrežnem prostoru, fo- rumu nasproti. (Prim, tudi si. 1, s tem, da pozi- dave na južnem dravskem bregu ne smemo videti omejene proti severu, kot je označeno.) Omenili smo že sklop obsežnih stavb, zelo verjetno javne funkcije torej, ob manjšem trgu, recimo drugotnem forumu na Spodnji Hajdini. Po kronoloških podatkih, ki jih je posredoval Smid, v muzejskem depoju shranjeno gradivo in novo- dobna izkopavanja, bi lahko trdili, da je tudi ta mestni predel dobil glavnino svoje danes znane stavbne podobe nekako v 3. stoletju ob dograditvi 2. mitreja. Ta predel je pa hkrati, kot smo tudi že omenili, izjemen med mestnimi četrtmi na Slo- venskem. Vemo namreč, da se je imenoval po For- tuninem svetišču. Dasi ne vemo točno kdaj je bil prostorsko in tlorisno zasnovan tako velikopotez- no, kot to dovoljuje sklepati tako epigrafski poda- tek kot razsežnost znanih delov tlorisov, se najbrž ne motimo preveč, če sklepamo da je bilo tudi to območje eno od urbanih strženov že spočetka, še v obdobju, ko so zakoličili zimski tabor. Manj zanesljiva, a vendar zelo verjetna je raz- laga rezidenčne četrti na Zg. Bregu. Stanovanjske velike insule z zelo ambiciozno oblikovanimi re- prezentačnimi in z mozaiki tlakovanimi prostori,^^ ki jih arheološko poznamo, so sicer iz 4. stoletja, a 3. mitrej nam dovoljuje domnevati, da je bila četrt že prej načrtovana v obliko velikih bivalnih enot, ki so se v vsakdanjiku gospodarsko sicer same oskrbovale, bile so pa predvsem jamstvo za de- lovanje osrednje državne oblasti v provinci, saj si zlahka mislimo, da je moral biti "gospodar" take 1^ Podrobneje I. Miki Curk, I. Tušek, O središču Poeto- vione, Arh. vest. 36, 1985, 285-313. ^" I. Miki Curk, Poskus rekonstrukcije rimske stavbe na Zg. Bregu, Varstvo spomenikov 11, 1966, 5-9; o novejših posegih, ki dokazujejo insulno mrežo tudi I. Tušek, poročila Ptuj, Varstvo spomenikov 27, 1985, 241-245. enote zakupnik tega ali onega segmenta iz držav- nega sistema ali visok uradnik, - zaradi napisov v 3. mitreju - tudi poveljnik vojaške enote, ki je operirala v mestu ali okolici. Sličen se zdi značaj stanovanjskih insul na Vičavi in Panorami, dasi so nam arheološko za zdaj manj poznane. Kake prave strateške stavbe, stražnice, trdnjave ali sličnega pa zanesljivo ne poznamo, dasi avtorji stavijo sledove tovrstnih objektov z Gradu in Pa- norame tudi že v 3. stoletje.Mislim vendar, da moramo upoštevati, da se je strategija tedaj šele počasi spreminjala, da je bila vojska v mestu pred- vsem stacionirana in torej lahko tudi naseljena na več krajih, prave utrdbene naprave za stalno ne- varnost iz vedno iste smeri so pa v času, ki nas danes posebej zanima, začele postajati potrebne šele postopno. (Tudi kar vemo kronološkega o claustra alpium iuliarum, sistemu kraških zapor^^ bi nas navajalo na to misel.) Vsekakor pa mnogi elementi v tvarni kulturi, saj se denimo elementi vojaške in civilne noše vse bolj prepletajo, raz- lagajo, kako je ob prehodu proti Dioklecianovem dominatu, torej spet v 3. stoletju, vojaško življenje igralo vse pomembnejšo vlogo v predstavah ljudi.22 Razmeroma dobro poznamo gospodarske de- lavnice z manj ambicioznimi stanovanjskimi pri- tiklinami zlasti po vzhodnem delu mesta in robnih parcelah drugje. In te delavnice, dasi so med njimi v večini opekarske in lončarske,^'^ dokazujejo, da je bilo mesto gospodarsko zelo živahno. Taka je bila sodeč po najdenih dobrinah tudi trgovina.^ V mestu opisanih značilnosti je bilo torej mogoče tudi obogateli, dasiravno je postalo gospodarsko življenje ob prehodu iz principata v dominai po rimski državi vse bolj togo in nadzirano. B. Jevremov, M. Tomanič Jevremov, S. Ciglenečki, Poznorimsko grobišče na Ptujskem gradu, Arh. vest. 44, 1993, 223-233. 2^ Šašel in sod. Claustra alpium iuliarum I Fontes, Katalogi in monografije 5, Narodni muzej Ljubljana, 1971. 22 Tudi I. Miki Curk, Nekaj drobcev o poznorimskem ob- dobju v naših krajih. Zgodovinski časopis 51, 1997, 445- 482. ^•^ Poleg del v op. 9 in 15 posebej še Z. Šubic, Kompleks rimskih opekarskih pea, Arh. vestnik 19, 1968, 455-472; Ista, Nov prispevek k poznavanju suburbanih predelov Poetovia, Ptujski zbornik - Poetovio 69 - Ptuj, Maribor 1969, 37-49; J. Istenič, Poetovio, zahodna grobišča. Kata- logi in monografije (v tisku) tudi vrednoti krajevno produkcijo. 2^ Povzetek vedenja tudi I. Miki Curk, Nekaj drobcev o poznorimskem obdobju v naših krajih. Zgodovinski časopis 51, 1997, 445-482; nekatere vrste stekla tega časa - Z. Šubic, Tipološki in kronološki pregled stekla v Poetovioni, Arh. vest 25, 1974, 39-61 - pričajo tudi o uvozu dragih dišav itd; splošno pa I. Miki Curk, Peto- viona v sožitju z bližnjimi in daljnimi kraji. Ptujski arheološki zbornik 1993, 205-218. 48 2000 3 KRONIKA IVA MiKL CURK: PTUJ SVETEGA VIKTORINA. KAKO GA KAŽE URBANISTIČNO TKIVO IN TVARNA KULTURA, 1-10 Po tlorisih se nam pa vendarle zdi, da znamo še vedno slabo locirati skromnejše stanovanjske sklope, mogoče cele četrti. Ti so pač morali nuditi streho večini prebivalstva in število tega v 3. stoletju, če naj je mesto v opisanem obsegu funk- cioniralo, ni moglo bih prav majhno, dasiravno se je, sodeč po znanih grobiščih in grobovih, sicer v primeri s prejšnjimi stoletji nekoliko skrčilo. Se- veda pa zelo malo vemo tudi o tem, koliko mest- nega prostora so sploh mogla zase zahtevati do- movanja najbolj podrejenega mestnega prebi- valstva. Morda so se morala po vselej znanem ob- razcu stisniti ob zunanje zidove načrtno obliko- vanih celot in jih arheološko zaznavamo slabo, tudi kot "gospodarska poslopja", "lope" ali le kot "plasti odpadkov". Gotovo so nastale v opisanem stavbnem tkivu nekako v 3. stoletju velike spremembe. Del nejas- nosti v interpretaciji značaja v posameznih mest- nih četrtih gre morda celo na rovaš teh sprememb. Arheološki sledovi namreč nesporno dokazujejo, da so najverjetneje v 70-tih letih 3. stoletja stavbne sklope na južnem dravskem bregu, na sedanjem Zg. Bregu, preorientirali za cca 30 stopinj. V istem času nekako so na istem območju, kot se je iz- kazalo, ko smo povezali zapažanja z več starih in novih izkopavanj ter slučajnih posegov,^^ preko- pali in tako odstranili dva vzporedna dolga in globoka objekta, ki so bili z njima vselej povezani kanali za odvodnjavanje stavb. Tak objekt je mo- gel biti le zidana zbiralna kloaka, ki se je iz dolo- čenega razloga tako pokvarila, da so odpadne vo- de začele zastajati na površini. Po našem mnenju se je moglo kaj takega zgoditi le ob velikih spre- membah na naravnih vodah in zemljišču celega območja. Vzrok je mogla biti večja naravna kata- strofa. Ob tem seve pomislimo na tudi v ta čas datirane posledice povodnji v Celeji in na uničenje nekropole v Šempetru v Savinjski dolini. Tudi v najnovejšem času izkopani stavbni sledovi in v njihove ruševine vkopani grobovi iz 4. stoletja v Muzejskem parku in na zahodnem koncu Pre- šernove ulice pod Gradom dokazujejo opazne spremembe stavbnega tkiva. Za take spremembe, menim, vsekakor ni dovolj npr. požar večjih ali manjših razsežnosti (dasi je bilo možnosti zanj v dogajanju okoli mesta v letih, ki o njih govorimo, tudi nekaj, bile so pa seve tudi številne v vsak- danjiku vsakega naselja). Spremembe v parcelaciji in namembnostih stavbnih parcel bi si še vedno najlaže razlagala z naravno nesrečo večjega ob- sega, denimo s potresom in povodnijo, in temu vsemu je mogla slediti tudi znana večja spre- memba dravskega toka. A sledovi bogatih stavb iz zgodnjega 4. stoletja kažejo, kako hitro si je mesto ^ Podrobneje članek iz opombe 8 in I. Miki Curk, poroala Ptuj, Varstvo spom. 21, 1977, 252-254. spet opomoglo. (Dogajanje ponazarja si. 2A-C. 3. mitrej M s te slike je na vzhodu mestnega tkiva na j. dravskem bregu na si. 1. Vidimo, da so stavbe na območju ponovno preusmerili tudi v 2. pol. 4. stol., a to dejstvo je za naš sestavek brez pomena). Ob pripovedi o stavbnem tkivu v Viktorinovem mestu se seveda nehote sprašujemo, ali bi mogli kako sled povezati z njim, z njegovim krščanskim občestvom, ali v poznejšem gradbenem tkivu celo slutiti kak kraj čaščenja njegovega spomina. Pri nekaterih arheologih prejšnje generacije smo nam- reč zasledili tudi previdna tipanja v tej smeri. Arheološki tvarni viri pa so vendar na splošno mnogo premalo izpovedni, da bi nam - razen v kar neverjetno izjemnih okoliščinah - mogli razkriti celo posameznega stanovalca nekega bivalnega sklopa. Pa tudi sledovi sedeža ali knjižnice krščan- ske občine, ki ji je načeloval škof sv. Viktorin, v drugi polovici ali ob koncu 3. stoletja v stavbni podobi še niso mogli odstopati od drugih bivalnih stavb: šlo je vendarle za ilegalno ali vsaj poUegalno združbo. Nesporni materialni sledovi krščanstva so v naših krajih in tudi v Poetovioni mlajši vsaj celo generacijo, še raje pa kar več kot sto let in so iz časa, ko je dobilo krščanstvo že vodilno vlogo med verstvi.26 2ato sledov Viktorinovega bivanja ali de- lovanja v tem ali onem mestnem predelu pač ne gre pričakovati. Več možnosti je kdaj izvedeti še, ali so na kakem mestu v teh mlajših krščanskih svetiščih morda častili spomin svetega škofa. Ne bi bilo tudi nemogoče misliti, da je npr. njegov grob vplival na izbiro lokacije za cerkev, zgrajeno v 4. stoletju, ko je krščanstvo dobilo pravico javnosti. Tako cerkev pri sedanji proštijski cerkvi sv. Jurija kot ona na Panorami sta namreč zgrajeni na zemljišču, kjer so že dolgo pokopavali. Toda za zdaj tudi o tem ne moremo ničesar reči. Grški napis s Panorame, ki je najditelju dal razmišljati v to smer, je sicer zdaj drugače datiran in razlo- žen,27 a lokacija starokrščanske cerkve na Pano- rami je arheološko jasno dokazana in ni le do- mnevna, kot je bila pred desetletji. Mesto, še prav posebej njegova svetišča in grobišča, so nadalje, kot nam pričajo zlasti ohra- njeni kamniti členi, krasila številna likovna dela, sicer zelo različne ustvarjalne in izpovedne moči, vsekakor pa z bogato pripovedno in simbolno vsebino.^ Razmeroma majhna je sicer zapuščina tega gradiva iz časa, ki nas danes zanima, a za- ^° R. Bralož, Poetovio kot sedež škofije v antiki, gl. op. 3; I. Miki Curk, Poetovio v pozni antiki, gl. op. 10; 1. lušek, poročila Ptuj, Varstvo spomenikov 26, gl. op. 11. M Šašel Kos, Fragment einer wiederspruechlich inter- prätierter griechischer Inschrift aus Poetovio, Linguistica 20, 11-20. ^ O bogati vsebini likovnih del zdaj posebej J. Kastelic, Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih: Šempeter v Savinjski dolini, Ljubljana 1998. KRONIKA IVA MIKL CURK; PTUJ SVETEGA VIKTORINA. KAKO GA KAŽE URBANISTIČNO TKIVO IN TVARNA KULTURA, 1-10 > 2000 nesljivo je še stalo - in bilo na ogled - mnogo sta- rejših izdelkov. Že dolgo vemo, da so v mestu še v drugi polovici 3. stoletja gradili oziroma obnavljali mitreje in častili še druga boštva.29 Manj sicer izvemo iz tvarne kulture in še manj iz stavbnih sledov o epigrafsko izpričani etnični pisanosti pre- bivalstva. A tudi nanjo moramo misliti. Vse našteto skupaj je namreč moralo ustvarjati dokaj razgibano duhovno sceno. Kljub ekskluzivnosti nekaterih verskih skupnosti in s časom rastoči togosti druž- benih okvirov, si vendar težko predstavljamo, da npr. pogled na reliefe "Orfejevega" spomenika ne bi nikoli mogel izzvati vedoželjnosti celo pri posa- meznem mimoidočem neukem težaku. Povprašal je po pomenu in zelo verjetno mu je kdo tudi odgovoril... Koliko bolj je moral vsebino poznati razmišljajoči član Viktorinovega verskega občestva. Pridatki v grobovih, tudi luksuzni predmeti, pa morejo med drugim dokazovati razslojenost gos- podarskih in premoženjskih možnosti in s tem razslojenost prebivalstva.^'' Tako daleč si danes upam na osnovi tvarnih sledov Viktorinovega mesta. Ko berem to ali ono stavčno zvezo v njegovem ohranjenem pisanju, se mi večkrat zazdi, da čutim podtone, da so ne- katere besede zapisane prav tako kot so, ker so nastale v Poetovioni. Moji raziskovalni viri mi pa seve ne dopuščajo sklepati, ali imam prav. O mitrejih najnovejši povzetek v referatu M. Vomer Gojkovič na simpoziju Poetovio v rimski državi - Ptuj 1999; sicer še vedno o največ zbranega o posvetilih B. Saria v AIJ in M. Abramič, Poetovio, Ptuj - Wien 1925. Tako pridatki iz dragih kovin iz 3.- 4. stol. - I. Tušek, Zlati nakitni predmeti v rim. grobovih na Ptuju, Ptujski zbornik 5, 1985, 405-417, zlasti grobovi Rabeljčja vas Z 1981-5, 37, 1982-41, Dom upok. 1 - ali v sarkofagu - Z. Šubic, La necropole romaine a Poetovio, Inventaria archaeologica Y 129 - Y 138, 1972. VIRI Viktorin Ptujski, ed. M. Špelič, Razlaga Razodetja in drugi spisi. Cerkveni očetje 9, Celje 1999 Terensko delo, dokumentirano v več sto enot ob- segajoči terenski dokumentaciji v Zgodovinskem arhivu Ptuj - komplet Muzejskega društva, v Po- krajinskem muzeju Ptuj, v Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru, v Upravi R Slovenije za varstvo kulturne dediščine - arheologija, geslo Ptuj), v Deželnem muzeju Joanneum v Gradcu LITERATURA (ZBIRNO) Emeršič J. 1985, Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice, Ptuj, zlasti 54-62 Horvat J. 1999, Roman provincial archaeology in Slovenia following 1965: settlements and small finds, 215-257, zlasti 222-224 in bibliografija Lamut B. ed. 1993, Ptujski arheološki zbornik, Ptuj, posebej reprodukciji načrtov na str. 342, 346 Saria B. 1936 in 1938 v Klemene J., Saria B. Archaeologische Karte von Jugoslavien, Beograd - Zagreb, 1936 Blatt Ptuj, 1938 Blatt Rogatec Saria B. 1951, Poetovio v PWRE suppl. 21, 1167 ss. Vomer Gojkovič M., Kolar N. 1993, Archaeologia Poetoviensis, Ptuj ZUSAMMENFASSUNG Poetovio zur Zeit des hl. Viktorin anhand von Stadtstruktur und materieller Kultur Die Spuren von urbanem Gewebe sowie die Kleifunde des großen archäologischen Gebietes in Ptuj sollen die Stadt, in welcher Viktorinus von Poetovio gewirkt hat, darstellen. Seine Lebens- und Wirkungszeit ist noch immer nicht einwandfrei datiert, die lange geltende Angabe, sein Leben soll in die letzten Jahrzehnte des 3. Jhdts. fallen, da er unter Diokletian das Martyrium erlitten sollte, wird in der neueren Zeit auch um einige Jahrzehnte älter gestellt. Doch ergibt sich dieser Unterschied für unser Thema als belanglos, das Stadtgewebe konnte sich durch einige Jahrzehnte nicht so stark geändert haben, und dazu besitzen wir kaum materielle Quellen zu einer solch feiner Datierung. Neben Münzen gibt es zwar in Ptuj sogar eine > 3 KRONIKA 2.000 IVA MIKL CURK; PTUJ SVETEGA VIKTORINA. KAKO GA KAŽE URBANISTIČNO TKIVO IN TVARNA KULTURA, 1-10 beachtliche Reihe gut datierter Inschriften aus dem späten 3. Jhdt. und einige mit diesen verbundene archäologische Einheiten. Kleinfunde mit solchen Charakteristiken, daß sie von selbst die Fein- datierung ins späte oder ausgehende 3. Jhdt. er- lauben würden, gibt es nähmlich kaum. Es gibt aber einige Eigenschaften, welche so in den münz- und inschriftendatierten Einheiten, wie in weiteren archäologischen Schichten, wo sich die typischen Darsteller der Antoninen- und Severerzeit schon sehr verloren haben, die der konstantinischer Periode aber noch nicht aufgekommen sind, vor- kommen. Auch diese müssen zur Hilfe genommen werden um das Bild vom Stadtgewebe rekon- struieren zu können. Mittels der auf die besprochene Art datierter Fundkomplexe sieht man das Stadtgewebe von ausgehendem 3. Jhdt. als genug ausgedehnt (Abb. 1, wo als Templen nur die Mithraeen angegeben sind), dem größtem Umfange des Ausbaues der römischen Stadt Poetovio kaum nachstehend. Man kann kaum Stadtteile finden, in welchen man einige Grundrisse als von nicht mehr oder als noch nicht bestehenden Gebäuden deuten dürfte. Aller- dings weist die archäologische Karte der Stadt die unnatürliche Leere im Raum zwischen Sp. Hajdina und Vičava auf. Diese geht auf die Veränderung des Draulaufes zurück. Hier hat der Fluß auch welche, im 3. Jhdt. sicher funktionierende, wichtige Teile des Stadtorganismus (die Brücke, die unteren Teile vom Forum, die umgebauten Gebäude vom Legionslager des 1. Jhdts.) zerstört (Anm. 16, 18). Geradeso findet man im ausgedehnten Gelände, auf welchen sich die Gräberfelder der Römerzeit ausgebreitet haben, fast überall auch vereinzelt oder in Gruppen Gräber des 3. Jhdts. Die Be- wohner der Stadt haben also auch die großen Gräberfelder als ein innerlich verbundenes Orga- nismus betrachtet. Mit den Deutungen der Rolle der datierten Bau- spuren steht es allerdings schlechter. Jedoch kann man (Plan) mit genug Sicherheit für das 3. Jhdt. das Komplex in Sp. Hajdina als jedenfalls um einen kleineren Markt gereihte Verwaltungs- und Lager- gebäude des illyrischen Zolles (Anm. ) mit einer Gruppe von Heiligtümern (zwei Mithraeen, viel- leicht noch Fortuna, Vulcanus) bezeichnen. An der niederen Terrasse in Zg. Breg befand sich jedenfalls schon damals eine Reihe von umfangreicheren Wohn- und Wirtschaftseinheiten, in welchen sich auch ein Teil der Verwaltungsrolle der kaiserlichen Macht abgespielt hat (im 3. Mithraeum sind die Widmungen von Stabsoffizieren gestiftet). Um das heutige Museum nimmt man Spuren der oberen Forumsterrasse ev. mit dem zentralen Tempel zusammen an. Am Schlossberg stand jedenfalls noch der luppiter Depulsor Tempel in Gebrauch, dagegen ist die Autorin (die Autoren der Anm. 20 anders) nicht der Meinung, daß man die Spuren der ergrabenen Wehrbauten schon ins 3. Jhdt. stellen soll. Im Osten (Rabeljčja vas) gab es aus- gedehnte Werkstättengebiete (Anm. 23). Doch als Bedeutendste für die bearbeitete Zeit scheint die Tatsache zu sein, daß man am Südufer der Drau eine Umorientierung der Gebäudelinien nach die Mitte des 3. Jhdts. festgestellt hat (Anm. 10, 19). Diese Umorientierung dürfte auch den unnatürlichen Gebäudegrundriss im Dreieck der alten archäologischen Planzeichnungen erklären; die Grabungen der Zeit vor dem 1. Weltkrieg waren nicht im Stande gewesen, die Bauphasen untereinander zu trennen, da man vorwiegend nur nach den Mauern gegraben hat. Bei den Grabungen 1963 und 1975 konnte man auch an mehreren Stellen das Ausheben einer großen Vertiefung feststellen, welche ungefähr in die 70ger Jahre des 3. Jhdts. fallt. Mit alten Angaben ver- gliechen und in Pläne eingetragen, erweiste sie sich als zwei parallele, sehr regelmäßige, gegen Westen sich vertiefende gerade Linien, welche sich immer mit Abwasserungskanälen der Häuser in Ver- bindung befanden. Die Autorin hat schon mehr- mals die Annahme geäußert, es handle sich dabei um die Spuren zweier parallelen Sammelkloaken, welche die Insulenreihe im östlichen Teil des Bau- gewebes am heutigen Zg. Breg umgerahmt haben, und die man wegen eines großen Schadens, der auch an der Oberfläche Schaden errichtete, das Zurückfließen der Abwässer etwa, entfernt hat. Sie kann dieses Unternehmen, zusammen mit der dar- auf folgenden Umorientierung nur mit den Zer- störungen einer Naturkatastrophe erklären, welche als Folge auch, als ein plötzliches Geschehen, das bekannte Verlegen des Draulaufes in die bis Haj- dina reichende Schleife haben könnte. Rechnet man zu den Spuren von diesem Geschehen auch das teilweise neuestens bezeugte Auflassen einiger Häuserblocks unter dem Schlossberg (da die an derselbem Gelände begrabene Gräber in das aus- gehende 3. und ins ganze 4. Jhdt. gehören), würde man denken, daß die Wasserkatastrophe von einem Erdbeben vorangegangen war. Es ist aber bezeichnend, daß man die (umorientierten) Insulen am Südufer mit großem Aufwand schon zu Beginn des 4. Jhdts. wiederaufgebaut hat. Die Stadt war also ein kräftiges Organismus gewesen. (Abb. 2 gibt ein Wiederherstellungs- und Deutungsversuch der vorhandenen Bauspuren in der Umgebung von 3. Mithraeum M - im Ostteil des Gebietes am Sued- ufer der Drau der Abb. 1 sich befindend. A) gibt die Lage der Spuren beider Sammelkloaken des 2.-3. Jhdts. wieder, B) den Umfang und die Orientierung der Insulen der Zeit cca 260-340 und C) der Insulen der Zeit 350-360, welche nochmals, aber fuer 3 KRONIKA 48 IVA MIKL CURK: PTUJ SVETEGA VIKTORINA. KAKO GA KAŽE URBANISTIČNO TKIVO IN TVARNA KULTURA, 1-10 2000 unseren Aufsatzt schon belanglos umorientiert waren.) Im Zusammenhang mit der Gebäudestruktur wird natürlich auch die Frage aufgeworfen, inwiefern dürfte man welche Spuren noch enger mit dem hlg. Viktorinus verbinden. Die Natur der archäologischen Funde erlaubt sowas nicht. Durch die Tatsache, daß sich das Leben der Christen- gemeinde in der vor- und diokletianischer Zeit nicht- oder nur halblegal abgespielt hat, wird uns jedenfalls auch das Gebäude, wo sich der Sitz dieser Gemeinde befand, verschwiegen bleiben. Vielleicht dürfte man von einem äußerst unglaub- lichen Ausnahmefall erwarten, daß man in der Zukunft erfahren wird können, ob nicht ev. das Lozieren welcher von den zweifelsohne fest- gestellten frühchristlichen Kirchen aus dem aus- gehenden 4. Jhdt. mit der Tradition vom Grabe des Heiliges verbunden sein könnte. So einem Ge- danken ist man vor Zeit schon nachgegangen, jedoch wird die entsprechende griechische Inschrift jetzt anders datiert und interprätiert (Anm. 27). Die Tatsache, daß sich die Spuren von beiden Kirchen am rechten Drauufer im Gelände der Gräberfelder befinden, bleibt aber - durch Funde bewiesen - erhalten. Die Stadt wird zuletz auch mittels der Klein- funde und mittels der Spuren des geistigen Lebens (archäologisch vorwiegend durch Bildwerke in Stein bezeugt) als ein reges, kräftiges Organismus, mit einer auch nach finanzieller Kraft gegliederten Bevölkerung (Anm. 30), dargestellt. Es wäre also durchaus möglich, daß manche Gedanken aus dem erhaltenen Werk von hlg. Viktorinus, so auf- geschrieben wie man sie lesen kann, unter dem Einfluß des Lebens in Poetovio gewesen sind. Leider besitzen wir keine Quellen, welche dies bejahen könnten. 10 I 3 KRONIKA 2000 izvirno znanstveno delo UDK 37(436):371.2"16/17" prejeto: 21. 1. 2000 Stanislav Južnič dr., SI-1336 Vas, Fara 2 Pouk in profesorji fizike v jezuitskem kolegiju v Ljubljani IZVLEČEK V pregledu pouka fizike na jezuitskem kolegiju v Ljubljani obravnavamo štiri področja: - življenje in delovanje profesorjev fizike; - fizikalne knjige; - vsebino fizikalnih predavanj; - eksperimentalne naprave za pouk fizike. SUMMARY TEACHING PHYSICS AND PROFESSORS OF PHYSICS IN THE JESUIT COLLEGE IN LJUBLJANA In a survey on teaching physics at the Jesuit college in Ljubljana we deal with four fields: - the life and work of professors of physics - books on physics - contents of lectures on physics - experimenting devices for teaching physics. We give a survey of preserved sources for the history of the teaching of physics in the Jesuit college in Ljubljana. We use data about professors of ohysics, their published works, books in their library and data about their instruments for demonstrations of physical phenomena. Ključne besede: pouk fizike, jezuitski kolegij, fizikalne knjige Začetki pouka fizike v Ljubljani Kljub začetnim težavam ob prihodu jezuitov v Ljubljano 21. 1. 1597 se je leta 1604 že začel pouk v vseh šestih gimnazijskih razredih. Pri gimna- zijskem pouku matematike so jezuiti obravnavali tudi nekatera področja mehanike in fizike. Jezuiti so v 17. stoletju v Ljubljani ustanovili le teološke študije in ne tudi filozofskih, kot v Celovcu in Gorici. V šolskem letu 1619/20 so v Ljubljani začeli s tečaji za pastoralne delavce. Istega leta je bil omenjen v Ljubljani tudi prvi predavatelj moralne teologije, vendar so že novembra 1620 poslali 11 slušatelje v celovški kolegij. V šolskem letu 1623/24 so v Ljubljani znova začeli predavati moralno teologijo, vendar predavanja niso bila redna.^ Pouk filozofije se je v jezuitskih višjih šolah začenjal z logiko, nadaljeval s fiziko in končal z metafiziko. V času rektorja Andreja Mikca so na ljubljanskem jezuitskem kolegiju med leti 1640- 1645 slušatelji moralne teologije poslušali tudi dva meseca predavanj iz logike, ne pa tudi fizike.^ ^ Historia annua Collegii Labacensis Sodetatis Jesu 1596- 1691, ARS, Zbirka rokopisov, 180r, str. 45, 53 in 89. 2 Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, I. del, DZS, Ljubljana, 1963, str. 134. 3 KRONIKA > STANISLAV JUŽNiC: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 1000 Med leti 1693-1725 je v Ljubljani delovala tudi Academia operosorum brez članov iz vrst jezuitov. "Akademija delavnih" sicer nikoli ni uresničila svojega šolskega programa, a se je vendarle izpo- stavila kot grožnja jezuitskemu šolstvu.^ Jezuiti so sprejeli izzive novega časa tako, da so tudi v ljubljanskem kolegiju nabavljali knjige posvečene naravoslovju, npr. leta 1697 latinsko delo jezuita Athanasiusa Kircherja (1601-1680) Ars Magna, Romae, 1646. Ko so ljubljanski jezuiti dobili od nekaterih kranjskih družin in deželnih stanov darove v skupnem znesku 22.110 gld, so začeli s celotnim programom visokošolskega študija. V ustanovni listini visokošolskega študija filozofije na ljubljan- skem jezuitskem kolegiju so kranjski deželni stanovi dali zapisati 29. 2. 1704: "Zaradi večje slave Božje in uspešnejšega uvajanja in pospeševanja svobodnih umetnosti ter dobrih ved in še zaradi boljše vzgoje domače plemiške mladine smo naklonili za ustanovitev filozofskih študijev in predavanj cerkvenega prava v nadvojvodskem kolegiju Družbe Jezusove v Ljubljani k vsoti, ki so jo za ta namen že zbrali drugi dobro misleči domoljubi, letni znesek 400 gld uradne veljave. Te naj omenjeni kolegij pre- jema, dokler bo skrbel za filozofska predavanja s tremi in za predavanja cerkvenega prava z enim profesorjem." 1. 11. 1705 so pričeli s triletnim filozofskim te- čajem v Ljubljani.** Logiko so začeli predavati 142 slušateljem, v dveh naslednjih letih pa so ji sledila še predavanja iz fizike in metafizike. Tako je bil dopolnjen učni program triletnega filozofskega študija, leta 1705 pa so začeli tudi s predavanji iz cerkvenega prava.^ Absolventom študija na ljubljanskem jezuit- skem kolegiju je bil omogočen neposreden vpis na univerzo. To ni bilo več mogoče, ko so z reformo leta 1752 tudi v Ljubljani filozofski študij skrajšali na dve leti. Pred reformo so fiziko predavali v drugem in začetku tretjega letnika filozofskih študij,^ po njej pa v drugem letniku. ^ Schmidt, n.d., str. 140. ^ France-Martin Dolinar, Das Jesuitenkolleg in Laibach und die Residenz Pleterje 1597-1704, Dissertatio ad Doctoratum in Facultate Historiae Ecclesiasticae Pon- tificiae Universitatis Gregorianea, Ljubljana 1976, str. 54. 5 Schmidt, n.d., str. 134-135. " William A. Wallace, Galileo and his sources. The Heri- tage of the Collegio Romano in Galileo's Science, Prin- ceton University Press, Princeton, New Jersey, 1984, str. 8 in 61. L Profesorji fizike v Ljubljani^ Med leti 1705-1773 so na ljubljanskih filozofskih študijih fiziko poučevali naslednji profesorji: 1. PETER BUZZI, prof. mat., fil, can. in mor. teol., roj. 5. 1. 1665 Julijska krajina, vstp. 10. 11. 1685 Za- greb, u. 21. 9. 1743 Gorica, prof. fil. 1705-1707 Ljubljana, rektor - 4. 5. 1710 - 1. 10. 1713 Gorica, - dekan prof. mor. teol. 1714 Ljubljana - 1715 Györ, dekan prof. mor. teol. 1717 Ljubljana, dekan prof. mor. teol. in prof. can. 1723 Ljubljana, rektor 14. 11. 1725 - 21. 11. 1728 Ljubljana, dekan prof. mor. teol. 1729-1730 Gorica. Leta 1706 verjetno prof. fiz. v Ljubljani, glede na to, da je bil naslednje leto 1702 prof. met. ^ 2. KAREL GALLENFELS, prof. fil., in mor. teol, roj. 6. 1. 1673 Bled, vstp. 22. 10. 1689 Ljubljana, u. 18. 9. 1741 Lizbona Ljubljana 1690-1691, 1695-1696 in 1699, prof. fil. 1705 Passau, prof. mor. teol., 1709-1711 Celovec, prof. fil. 1706-1708 Ljubljana, spov. portugalske kraljice Marije Ane Avstrijske 1709-1741 Lizbona. Leta 1707 prof. fiz. v Ljubljani. Biblgraf. obsega dve razpravi brez fizikalne vsebi- ne: 1. Epistola, quae mortem P. Kiliani Stumpf S. J. Pekini 1720., et P. Provana in mari defuncti cum brevi elogio refert. - germanica in Stöcklein P. . Vili. N. 193. ^ Biografski podatki so povzeti po: Ladislaus Lukacs S.I., Catalogus generalis seu Nomenciator biographicus per- sonarum Provinciae Societatis Jesu (1555-1773), I-III, Romae 1987-1988 (v nadaljevanju CGASI-l-III); loannes Nep. Stöger, Scriptores Provinciae Austriacae Societatis Jesu, Viennae 1855; Carlos Sommervogel, Bibliotheque de le Compagnie de Jesus, Premiere parte: Biblio- graphie... I-IX, Bruxelles-Paris 1890-1900. Kratice smo po- vzeli po avstrijskih katalogih: misijonar = mis., pasto- ralni delavec = past. del., pridigar = prid., profesor = prof. cerkvenega prava = can., etike = et., filozofije = fil., fizike = fiz. (pos. = posebne, spi. = splošne), hebrejščine = hebr., logike = log., matematike = mat., metafizike = met.. Sv. pisma = Sv. pis., teologije = teol., kontroverzne = kontr., moralne = mor., sho- lastične = shol., ravnatelj konvikta = rav. konv., rojen = roj., spovednik = spov., superior = sup. (predstojnik manjše jezuitske skupnosti), umrl= u., vodja seminarja = vod. sem., vojaškega taborišča = voj. tab. V Diarium Ministri Jezuitskega kolegija v Ljubljani (ARS, Zbirka rokopisov, I/36r (1707-1711), I/37r (1712-1721), l/38r (1722-1736), l/39r (1737-1754) in I/40r (1754-1772), tekoče oštevilčenje listov) je bil navadno zapisan popis pro- fesorjev ob začetku koledarskega leta, izjemoma pa tudi oktobra (1726, 1727, 1742, 1743) ali novembra (1741). Za razliko od drugih virov lahko iz popisov profesorjev v Diar. razberemo tudi, kateri del filozofije (log., fiz. ali met.) je profesor predaval. Vrstni red vpisa profesorja je v nadaljevanju zapisovan za znakom "/". ^ Diar., n.d., I/36r, str. 740 in 763/15; CGASl-I, str. 145. 12 48 3 KRONIKA iOOO STANISLAV JUŽNIČ: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 2. Praeteria in Msc. Extat Codex in 4. Varia Drammata, Elegias, Satyras octo de studio litterarum continens.^ 3. FRANC JANESICH, prof, fil, mor. teol. in can., roj. 7. 11. 1673 Zagreb, vstp. 22. 10. 1688 Leoben, u. 30. 9. 1736 Zagreb prof. fil. 1705-1706 Zagreb, prof. fil. 1707-1709 Ljub- ljana, vod. sem. 1710-1712 Zagreb, vod. sem. 1713-1715 Varaždin, prof. mor teol. 1716-1717 Zagreb, dekan prof. fil. teol. in prof. can. 1718- 1720 Trnava, rektor, dekan prof. mor. teol, vod. sem. in prof. can. 1721-1736 (nekaj časa) Zagreb. Biblgraf. obsega štiri razprave, ki nimajo fizikalne vsebine, med njimi nekrolog za Grgurjem Kralji- čem (1633-1706), S. J., rektorjem kolegija v Reki. Leta 1708 prof. fiz. v Ljubljani.^O 4. ZAHARIJA KAPPUS (tudi Khappus), prof. et., fil., mor. teol. in can., roj. 23. 11. 1673 v Kamni Gorici, vstp. 26. 9. 1690 Dunaj, u. 9. 9. 1751 Steyer, prof. et. 1705 Celovec, prof. fil. 1706-1707 Gorica, prof. fil. 1708-1710 Ljubljana, prof. mor. teol. 1711-1712 Passau, dekan prof. fil in prof. can. 1714-1715 Gradec, rektor 1716-1718 Budim, dekan prof. mor. teol., prof. can. in svetovalec lavantin- skega škofa v teol. vprašanjih 1719-1726 (nekaj časa) Celovec, - 1730-1734 Gradec, pomočnik rek- torja in ekonom avstrijskih jezuitskih kolegijev - 1737-1751 (nekaj časa) Steyer, dekan mor. teol. rektor 17. 11. 1726 - 4. 12. 1729 Steyer. Leta 1709 prof. fiz. v Ljubljani." 5. JANEZ REUSNER, prof. et., fil. in mor. teol, roj. 11. 6. 1671 Gradec, vstp. 29. 11. 1691 Dunaj, u. 12. 2. 1720 Eger na severu Madžarske, prof. et. 1708 Linz, prof. fil. 1709-1711 Ljubljana, prof. mor. teol. 1712-1719 Budim, prof. mor. teol. 1720-1791 Eger. Leta 1710 prof. fiz. v Ljubljani.l^ 6. GABRIJEL KERESKÉN(Y)I, prof. fil. in kontr. teol, roj. 27. 2. 1674 Liptovsk Sv. Mikulaš na Slovaš- kem, vstp. 27. 10. 1691 Levoča na Slovaškem, u. 4. 12. 1714 Trnava, ^ Zmago Šmitek, Srečevanja z drugačnostjo, slovenska izkustva eksotike. Založba Didakta, Radovljica 1995, str. 70-71, Diar., n.d., I/36r, sir. 763/3; CGASI-I, str. 389; Stöger, n.d., sir. 94; Sommervogel, n.d., III, sir. 1121. 10 Diar., n.d., I/36r, str. 787 D/4; CGASI-II, str. 645-646; Mi- roslav Vanino, Isusovci i Hrvatski narod, II del: Kolegiji Dubrovački, Varaždinski i Požeški, Filozofsko-teološki institul Družbe Isusove u Zagrebu, Zagreb, 1987, str. 61. " Diar., n.d., I/36r, str. 812 L/22; CGASI-II, str. 683-684. 12 Diar., n.d., I/36r, str. 831 D/15; CGASI-III, sir. 1367-1368. prof. fil. 1710-1712 Ljubljana, prof. kontr. in vod. sem. 1713-1714 (do smrti) Trnava. Leta 1711 prof. fiz. v Ljubljani. 7. JOŽEF TEISS, prof. et., fil., can., kontr. in mor. teol., roj. 30. 9. 1673 Celovec, vstp. 8. 10. 1691 Dunaj, u. 4. 6. 1745 Dunaj, prof. et. 1710 Celovec, prof. fil. 1711-1713 Ljub- ljana, prof. fil. 1714-1715 Gorica, prof mor. teol. 1716 Linz, prof. mor. teol. 1717 Passau, prof. kontr. in mor. teol. 1718-1719 Trnava, prof. mor. teol. 1720 Györ, prof. mor. teol. 1721-1723 Ce- lovec, prof. can. 1726 Gorica, prof. can. 1727 Ljubljana, vod. sem 1731-1733 Celovec, prof. can. 1735 Passau. Leta 1712 prof. fiz. v Ljubljani.14 8. FERDINAND RAIN, prof. et., fil., can. in mor. teol., roj. 24. 9. 1674 Ljubljana, vstp. 27. 10. 1692 Dunaj, u. 16. 3. 1742 Passau, prof. et. 1694-1695 Ljubljana, prof. fil. in mor. teol. 1711 Linz, prof. mor. teol. 1712-1716 Ljubljana, prof. mor. teol. 1717 Zagreb, 1718 Linz, prof. mor. teol. 1719-1721 Gorica, prof. can. in vod. sem. 1722-1723 Celovec, 1724-1726 Ljubljana. Leta 1713 prof. fiz. v Ljubljani. Biblgraf. obsega dve latinski pesnitvi brez fizikalne vsebine: 1. Lauri triumphales seu principes victoriae bello hoc gallico de hostibus feliciter relatae, Graecii, 1708. (v herojskem verzu). 2. Coronata paterni furoris vidima, Graecii, 1709. (v jambski metriki).!^ 9. JANEZ LEG(G)ER, prof, mat., fil. in mor. teol, roj. 2. 9. 1679 "Novomontanus" (Štajerska), vstp. 10. 10. 1695 Gradec, u. 30. 12. 1726 Požega, vod. sem. 1704 Leoben, 1709 mis. v zunanjih misi- jonih - prof. mat. 1712 Celovec, prof. fil. in mat. 1713-1715 Ljubljana, prof. mor. teol. 1716-1717 Eger na severu Madžarske, prof. mat. in mor. teol. 1718 Trnava, sup. 1719 S. Martin, sup. 1720- 1724 Petrovaradin (danes Novi Sad v Vojvodini). Leta 1714 prof. fiz. v Ljubljani.!^ 10. SIGISMUND JENTSCHIZ, prof. fil. in mor. teol, roj. 24. 4. 1679 Kočevje, vstp. 10. 10. 1698 Gradec, u. 22. 4. 1718 Ljubljana, J3 Diar., n.d., I/36r, str. 849 D/12; CGASI-II, str. 709-710. tj Diar., n.d., I/37r, str. 872/20; CGASI-III, str. 1694-1695. 15 Diar., n.d., I/37r, str. 896L/7; CGASI-III, str. 1329-1330; Stöger, n.d., str. 291; Sommervogel, n.d., VI, str. 1405; SBL, str. 15. 1^ Diar., n.d., I/37r, str. 914 L/16; CGASI-II, str. 860. 13 KRONIKA STANISLAV JUŽNiC: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 48 2000 1701-1705 Ljubljana, prof. fil. in mor. teol. 1713- 1718 Ljubljana (nekaj časa). Leta 1715 ni popisa profesorjev v Ljubljani. Prof. fiz. je bil verjetno Jentschiz, ki je bil leta 1714 prof. log., leta 1716 pa prof. met. Biblgraf. obsega tri latinske razprave brez fizikalne vsebine; dotika se je le zadnja o biologiji: 1. Vigilantis Somnia Musae ex Apollinis cortina praesentata. Carmen. Viennae 1712. Voigt 12°. 2. Parnassus sacer Coelitibus qui nomen habent a poetis. Viennae 1712. 12°. 3. Quaestiones Naturales de brutis animantibus ex varus Philosophis et Theologis collectae pro de- fensione Philosophiae cum Assertionibus ex uni- versa Philosophia, Labaci distributae. 1716. Et im- pressae eodem anno Viennae. Sim. Schmid 8°.^^ 11. SEBASTIJAN STAINER, prof, mat., fil., can., Sv. pis. in mor. teol., roj. 2. 7. 1679 "Welsensis" (pri Linzu), vstp. 9. 10. 1696 Trenčin na Slovaškem, u. 12. 6. 1748 Gra- dec, prof. mat. 1712 Linz, prof. mat. 1714 Gradec, prof. mat. in fil. 2. 11. 1714-25. 10. 1717 Ljubljana, prof. mat. 1718 Gradec, prof. mor. teol. 1719-1720 Ce- lovec, prof. mor. teol. 1721 Linz, prof. mat. in can. 1723 Trnava, sup. 1724-1725 Sibiu v Tran- silvaniji, prof. Sv. pis. 1726-1728 Košice na Slo- vaškem,^ sup. 1729 S. Martin, sup. 1734-1737 Banska Stiavnica na Slovaškem. Leta 1716 prof. fiz. in mat. v Ljubljani. Biblgraf. obsega latinsko pisani fizikalni razpravi. Druga je obravnavala astronomijo in ima prilo- žene tudi izpitne teze'. 1. Vaticinum Sciathericum-Geometricum, seu mo- dus dies, annos et horas determinandi, quibus umbrarum proportiones quisque facile praeco- gnoscat, et iis turrium, columnarum caetero- rumque corporum ad horizontem perpendi- culariter insistentium altitudinem metiatur. Lincü Jo. Leidenmayr 1713. fol. 2. Anathema Astronomico-Sciathericum Augustis- simae Caelorum, et Siderum Reginae Mariae appensum honoribus et in disputatione physico- mathematica oblatum, ab Illustrissimo, ac Erudito Domino Joanne Benjamino L. B. ab Erberg, op- ponente Illustrissimo, ac Erudito Domino Maxi- miliane Antonio L. B. a Tauffrer, Physices, & Matheos Cultoribus. Praeside R. P. Sebastiano Stainer e Soc.Jesu. A. A. L. L. & Philosophiae Doctore, ejusdémque & Matheseos Professore Ordinario, in Archi-Ducali, & Academico Socie- tatis JESU Gymnasio Labaci Anno 1716. Die Mens. Labaci, Formis Joannis Georgij Mayr, 17 Diar., n.d., I/37r, str. 914 L/17, 926 L in 945 D/16; CGASI- II, str. 659; Stöger, n.d., str. 163; Sommervogel, n.d., IV, str. 794. Inclytae Provinciae Carnioliae Typogr. fol.^^ 12. JOŽEF KRAUS, prof, et., mat. m fil., roj. 9. 11. 1678 "Neumarkensis" (Štajerska), vstp. 6. 10. 1696 Judenburg, u. 16. 11. 1718 Osijek, vod. sem. 1705-1706 Celovec, prof. et. 1715 Gradec, prof. mat. in fil. 1716-1718 Ljubljana. Leta 1717 in 1718 prof. fiz. in mat. v Ljubljani. Biblgraf. obsega dve razpravi o fiziki in mate- matiki: 1. Consolatio Geographia in solatium desolatae mathesis et discipulorum per modum recreati- onis automnalis instituta et proposita a rev. D. Carolo Rodhe, sacri exemptique ordinis Cister- ciens. Celeberrimi Monasterii ad Fontes Marianos professo, praeside r. P. Josepho Kraus e Societate Jesu. Edita in examine publico ipso praeside. Labaci, Mayr typis, anno MDCCXVII, 8°. 2. Allocuitiones Academicae.^^ 13. JOŽEF DE GIORGIO, prof. fil. in mor. teol., roj. 22. 4. 1683 Ljubljana, vstp. 24. 12. 1699 Dunaj, u. 14. 2. 1764 Ljubljana, 1706-1709 Ljubljana, prof. fil. 1715-1719 Ljubljana, prof. fil. 1720-1722 Celovec, prof. mor. teol. 1723- 1726 Gorica, prof. mor. teol. 1727 Celovec, vod. sem. in dekan prof. mor. teol. 1728-1746 (nekaj časa) Ljubljana, vicerektor 3. 10. 1746-27. 11. 1746 Ljubljana, rektor 27. 11. 1746-7. 12. 1749, Ljub- ljana. Leta 1718 prof. fiz. v Ljubljani po Krausovi bolez- ni.20 14. JANEZ KAUGG, prof. fil. in mor. teol., roj. 19. 8. 1681 Maribor, vstp. 14. 10. 1699 Gradec, u. 28. 4. 1746 Varaždin, prof. et. 1716 Celovec, prof. fil. 1719-1720 Ljub- ljana, prof. kontr. teol. 1721-1722 Eger na severu Madžarske, prof. mor. teol. 1723-1726 Györ, prof. mor. teol. 1727 Zagreb, dekan prof. mor. teol. 1734-1736 Varaždin. Leta 1719 prof. fiz. v Ljubljani.^l 15. ANTON JANKOVICH, prof. fil. in mor. teol., roj. 73. 6. 1682 Reka, vstp. 6. 12. 1704 Dunaj, u. 7. 5. 1768 Reka, prof. fU. 1716-1718 Zagreb, prof. fil. 1719-1721 Ljub- ljana, prof. mor. teol. 1724 Ljubljana, spov. ver- nikov iz slovanskih dežel 1725-1733 Loreto v Italiji, spov. vernikov iz slovanskih dežel 1734- 1739 Rim, rektor in vod. sem. 22. 11. 1740-21. 1. 1744 Gorica, rektor 30. 1. 1744-29. 6. 1747 Reka, 1^ Diar., n.d., I/37r, str. 945 D/15; CGASI-III, str. 1587; Stö- ger, n.d., str. 335; Sommervogel, n.d., VII, str. 1475. 19 Diar., n.d., I/37r, str. 975 D/11, 1010 D/12; CGASI-II, str. 796-797; Stöger, n.d., str. 196; Sommervogel, n.d., IV, str. 1129; Popis knjig 1. 3. 1775, št. 533 (NUK, rokopis 31/83). 20 Diar., n.d., I/37r, str. 1010 D/11; CGASI-1, str. 222. 21 Diar., n.d., I/37r, str. 1045 D/13; CGASl-II, str. 693. 14 48 2000 3 KRONIKA STANISUW JUŽNiC: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11^8 rektor 18. 6. 1747-8. 11. 1750 Trst, vod. sem. 1751- 1768 (nekaj časa) Reka. Leta 1720 prof. fiz. v Ljubljani.22 16. GABRIJEL WIMMERL, prof. et., fil, can., in mor. teol., roj. 2. 9. 1685 Dunaj, vstp. 9. 10. 1700 Dunaj, u. 13. 7. 1741 Celovec, prof. et. 1716 Gradec, prof. fil. 1717-1719 Linz, prof. fil. 1720-1722 Ljubljana, prof. mor. teol. 1723-1724 Györ, prof. et. in mor. teol. 1725-1727 Linz, prof. can. 1728 Celovec, dekan prof. mor. teol. 1734- 1735 Ljubljana, prof. can. 1736-1738 Passau. Leta 1721 prof. fiz. v Ljubljani. Biblgraf. obsega dve razpravi brez fizikalne vsebi- ne: 1. De ortu et progressu Sodalitatis majoris Lincen- sis. Lincii. 1726. 2. Panegyricus Cels. S. R. I. Principi Josepho Do- minico e Comitibus de Lamberg Episcopo Pas- saviensi renuntiato Cardinali. Passavi! Mongold. 1738. f01.23 17. JANEZ KRSTNIK MAYR, prof. fil.. Sv. pis., can. in mor. teol., roj. 17. 6. 1686 "Sillianensis" (Tirolska), vstp. 2. 11. 1703 Judenburg, u. 6. 12. 1748 Ljubljana. prof. fil. 1719-1720 Passau, prof. fil. 1721-1723 Ljub- ljana, prof. mor. teol. 1724-1725 Ljubljana, prof. mor. teol. 1726-1727 Trnava, prof. mor. teol. 1728 Gorica, prof. mor. teol. 1729 Gradec, prof. mor. teol. 1730 Ljubljana, prof. mor. teol. 1731 Budim, prof. Sv. pis. 1732-1733 Budim, prof. can. 1734- 1736 Budim, prof. mor. teol. in vod. sem. 1737- 1748 Celovec (nekaj časa). Leta 1722 in oktobra 1727 prof. fiz. v Ljubljani. Biblgraf. obsega dve nemško pisani razpravi brez fizikalne vsebine: 1. Sermo in Professione Ursulinae Annae Mariae Jasky de Kutnar. Pesto Natali B. V. Mariae Jau- rini. Impressus Possonii 1743. 4°. 2. Panegyris dicta in Parthenone Ursulinarum Clagenfurti ad secundam Professionem Mariae Claudiae Sidoniae Comitis de Lamberg, Superi- oris Monasterii et Mariae Aloysiae Comitis a Grottenegg. Clagenfurti Kleinmayr 1744. 4°.24 18. ANTON STANCKER, prof. fil. in mor. teol., roj. 16. 12. 1682 "Ananiensis" (Tirolska), vstp. 9. 10. 1700 Dunaj, u. 12. 6. 1730 Reka, 22 Diar., n.d., I/37r, str. 1085 D/3; CGASI-II, str. 647. 23 Diar., n.d., I/37r, str. 1120 \J9; CGASI-III, str. 1848-1849; Stöger, n.d., str. 397; Sommervogel, n.d., VIII, str. 1160. 24 Diar., n.d., I/38r, str. 1143/12, 1272 D/16; CGASI-II, str. 973; Stöger, n.d., str. 223; Sommervogel, n.d.. V, str. 818- 819. prof. fil. 1719-1721 Zagreb, prof. fil. in mor. teol. 1722-1725 Ljubljana, prof. mor. teol. 1729 Gorica, prof. mor. teol. 1730 Reka. Leta 1723 prof. fiz. v Ljubljani.25 19. FRANC KSAVER PASPERG, prof, et., fil. in mor. teol., roj. 29. 6. 1686 Celovec, vstp 2. 10. 1702 Celovec, u. 20. 1. 1754 Millstatt na Koroškem, prof. et. 1719-1721 Celovec, prof. fil. 1722 Passau, prof. fil. 1723-1725 Ljubljana, prof. mor. teol. 1726 Passau, prof. mor. teol. 1727-1729 Celovec, vod. sem. 1738 Judenburg. Leta 1724 prof. fiz. v Ljubljani. Biblgraf. obsega eno latinsko razpravo brez fizikal- ne vsebine: Laureatum Virginei Conceptus monumentum. Tyr- naviae 1714. 4°.26 20. JOŽEF MALSCHANDER, prof. et., fil., can, in mor. teol., roj. 7. 11. 1688 Dunaj, vstp. 9. 10. 1707 Dunaj, u. 17. 7. 1764 Wiener Neustadt, vod. sem. 1711-1714 (nekaj časa) Celovec, prof. et. 1722 Linz, prof. fil. 1723 Passau, prof. fil. 1724- 1726 Ljubljana, prof. mor. teol. 1727 Zagreb, prof. mor. teol. 1729-1731 Passau, prof. mor. teol. 1732 Celovec, vod. sem. 1733 Leoben, prof. can. 1734- 1736 Zagreb, rektor 1738-1741 Varaždin, sup. 1746-1753 (nekaj časa) Leopoldov na Slovaškem. Leta 1725 prof. fiz. v Ljubljani.27 21. DANIJEL PITTON, prof. fu., roj. 24. 6. 1686 Gradišče v Julijski krajini, vstp. 9. 10. 1704 Gradec, u. 19. 3. 1769 Trst, vod. sem. 1708-1711 (nekaj časa) Gorica, prof. fil. 1722-1724 Zagreb, prof. fil. 1725-1727 Ljubljana. Oktobra 1726 prof. fiz. v Ljubljani.28 22. VOLFGANG VALVASOR, prof. fil.. Sv. pis., can., shol. in mor. teol., roj. 17. 5. 1695 Ljubljana, vstp. 28. 10. 1713 Dunaj, u. 27. 5. 1758 Loreto, magister na jezuitski gimnaziji 1714 Ljubljana - 1716-1718 Ljubljana, prof. teol. in fil. 1727-1729 Ljubljana, prof. mor. teol. 1730 Linz, prof. can. Sv. pis. in mor. teol. 1731-1736 Gradec, prof. shol. teol. 1737-1738 Trnava, vod. sem. 1739-1741 Du- naj, rektor 27. 9. 1741 - 8. 12. 1744 Ljubljana, rektor 23. 12. 1744-21. 4. 1748 Celovec, vod. sem. 1749-1750 Dunaj, rav. "Collegium Nordicum" 1751 Linz, rektor 21. 11. 1751-20. 1. 1754 Passau, 25 Diar., n.d., I/38r, str. 1160 D/4; CGASI-III, str. 1590. 26 Diar., n.d., I/38r, str. 1174 D/13; CGASI-II, str. 1150; Stöger, n.d., str. 253; Sommervogel, n.d., VI, str. 329. 27 Diar., n.d., I/38r, str. 1202 L/19; CGASI-II, str. 934. 28 Diar., n.d., I/38r, str. 1249 D/6; CGASI-II, str. 1237. 15 KRONIKA STANISLAV JUŽNiC: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 ) 2000 13. 1. 1754 - 1. 5. 1757 Gradec, rektor od 16. 12. 1754 - 5. 5. 1757 do smrti na Dunaju, sup., pasto- ralni delavec v voj. tab., svetovalec provinciala. Januarja 1728 prof. fiz. v Ljubljani. Biblgraf. obsega teološko delo, ki ga je objavil kot promoter in izpitne teze iz teologije, oboje brez fizikalne vsebine: 1. Regni Christi sempiterna stabilitas, aufhöre Petro Ludovico Danes Casletano,^^ sacrae theolo- giae in alma universitate Lovaniensi doctore... reverendis... dominis aa. 11 et philosophiae magistris pro prima ss. Theologiae laurae candidatis, dum per r. p. Wolffgangum Valvasor, e Societate Jesu, ss. theologiae doctorem, ejus- démque in alma archi-episcopali universitate Tyr- naviensi professorem ordinarium, in aula ejus- dem universitatis prima ss. theologiae laurae ordinarentur, a theologis Tyrnaviensis dicata anno MDCCXXXVII, mense Junio, die 25. Tyrna- viae, typis academicis, per Leopoldum Berger. 2. Assertiones ex universa theologia, quas in alma arci-episcopali Soc. J. Universitate Tyrnaviensi Anno Salutis MDCCXXXVIII mense die publice propugnandas suscepit. p. Nicolaus Laurenchich S. J. religiosus. Praeside r. p. Wolfgango Valva- sor, ex eadem Societate Jesu, SS. Theologiae Doc- tore, Ejusdemque Professore Ordinario. Tyrna- viae, typis academicis, per Leopoldum Berger.^O 23. SIGISMUND PREMBSL, prof. fil. in mor. teol., roj. 7. 2. 1690 Ljubljana, vstp. 9. 10. 1706 Ljubljana, u. 23. 6. 1745 Pees na Madžarskem, 1707-1708 Ljubljana, prof. fil. 1727 Passau, prof. fil. 1728-1730 Ljubljana, prof. mor. teol. 1731-1734 Zagreb, prof. mor. teol. 1735 Gorica, prof. mor. teol. 1736-1737 Trnava, 1738-1739 Ljubljana. Leta 1729 prof. fiz. v Ljubljanici 24. FRANC GALLENFELS, prof. hebr., fil. in mor. teol., roj. 25. 1. 1696 Bled, vstp. 27. 10. 1711 Ljubljana, u. 4. 6. 1733 Ljubljana, prof. hebr. 1712-1713 Ljubljana - 1727-1728 Dunaj, prof. fil. in mor. teol. 1729-1733 Ljubljana. Leta 1730 prof. fiz. v Ljubljani.32 25. JANEZ BARBOLAN, prof. et., fil. in mor. teol., roj. 11. 11. 1695 Eisenerz na Štajerskem, vstp. 27. 10. 1710 Leoben, u. 20. 2. 1767 Wiener Neustadt, prof. et. 1728-1729 Gradec, prof. fil. in mor. teol. 1730-1733 Ljubljana, prof. mor. teol. 1734-1735 29 Iz mesta Cassel v severni Franciji, 20 km od meje z da- našnjo Belgijo. 3" Diar,, n.d., I/38r, 1293 L/22; CGASI-III, str. 1760; Branko Reisp, lanez Vajkard Valvasor, MK, Ljubljana, 1983, str. 67-68. 31 Diar., n.d., I/38r str. 1310 D/19; CGASI-Il, str. 1281. 32 Diar., n.d., I/38r, str. 1320 D/8; CGASI-I, str. 390. Linz, rektor 20. 12. 1735-30-10. 1738 Steyer, spov. Marije Terezije 1739-1751 (nekaj časa) Dunaj, rek- tor 4. 10. 1751-9. 1. 1755 Wiener Neustadt, sup. S. Leopoldo. Leta 1731 prof. fiz. v Ljubljani.33 26. PAVEL ZETLACHER, prof. et., fil., kontr. in mor. teol., roj. 6. 3. 1695 "Dreblspergensis" (Koroška), vstp. 9. 10. 1718 Dunaj, u. 1. 9. 1759 Dunaj, prof. et. 1730 Celovec, prof. fil in mor. teol. 1731- 1736 Ljubljana, pomočnik učitelja jezuitskih no- vincev, dekan prof. mor. teol., prof. Sv. pis. in kontr. teol. 1737-1740 Dunaj, rav. konv. 1741-1744 Gradec, posestvo passauskega kolegija, sup. 1745- 1746 Traumkirchen, rektor in instr. 3. Prob. 27. 12. 1746-9. 2. 1750 Judenburg, rektor 15. 10. 1750- 6. 12. 1752 Leoben, avstrijski provincial 2. 1. 1754- 5-5-1757 Dunaj, rektor 7. 5. 1757 do smrti Dunaj (kolegij). Leta 1732 prof. fiz. v Ljubljani.34 27. ANTON STEIZINGER, prof. et., metaf., fil, kontr. teol, roj. 17. 3. 1695 Stainz na Štajerskem, vstp. 27. 10. 1711 Dunaj, u. 12. 1. 1759 Passau, 1721 Ljubljana, prof. et. 1729-1731 Gradec, prof. fil. 1732-1734 Ljubljana, sup. 1735 Osijek, prof. konti". teol. 1736-1737 Košice na Slovaškem. Leta 1733 prof. fiz. v Ljubljani. Biblgraf. obsega dve enoti, ki nimata fizikalne vse- . bine: 1. Felicitas Styriae in adventu utriusque Caesareae Majestatis. Carmen in 10 epistolis. Graecii Widm. 1720. 12°. 2. Lucius Styriae in Septem Exellentissimorum Procerum funeribus expositus. Graecii id. 1730. 120.35 28. JANEZ CESCHI, prof, fil., can. in mor. teol., roj. 17. 1. 1699 Gradež v Furlaniji, vstp. 27. 10. 1716 Gorica, u. 30. 9. 1763 Reka, prof. fil. 1733-1735 Ljubljana, prof. mor. teol. 1736- 1738 Reka, prof. mor, teol. 1739-1742 Gorica, prof. mor. teol. 1743-1745 Celovec, prof. can. 1746-1748 Passau, vod. sem. 1749-1752 Gorica, dekan prof. mor. teol. in svetovalec tržaškega škofa 1753-1762 (nekaj časa) Trst, rektor 1. 12. 1762 do smrti Re- ka. Leta 1734 prof. fiz. v Ljubljani.36 33 Diar., n.d., I/38r, str. 1338 D/10; CGASI-I, str. 62-63. 34 Diar., n.d., I/38r, str. 1359 D/19; CGASl-Ill, str. 1899. 35 Diar., n.d., I/38r, str. 1775 D/3; CGASI-III, str. 1602-1603; Stöger, n.d., str. 338; Sommervogel, n.d., 111, str. 1544. 36 Diar., n.d., l/38r, str. 1388 D/13; CGASI-I, str. 162. 16 48 2000 3 KRONIKA STANISLAV JUŽNiC; POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11^ 29. ALBERT SOCHER, prof. mat., fil. in mor. teol., roj. 14. 2. 1697 "ad S. Hyppolitum" v današnji Avstriji, vstp. 9. 10. 1715 Dunaj, u. 15. 7. 1767 Celovec, prof. mat. 1732-1733 Linz, prof. fil. 1734-1736 Ljub- ljana, prof. mat. 1737 Linz, prof. mor. teol. 1738- 1740 Ljubljana, prof. mat. in mor. teol. 1741-1747 Linz, pomočnik učitelja novincev in vod. sem. 1748-1753 (nekaj časa) Dunaj, rektor 19. 3. 1753- 19. 7. 1756 Steyer, vod. sem. 1757-1759 Celovec, 1760-1762 Ljubljana. Leta 1735 prof. fiz. v Ljubljani. Biblgraf. obsega eno razpravo v nemškem jeziku, ki nima fizikalne vsebine: Panegyris SS. Cosmae et Damiani. Viennae Voigt. 1725. fol.37 30. ERNEST APFALTRER, prof, fiz., fil., kontr. in mor. teol, roj. 24. 6. 1701 Grad Grmače v kraju Zavrstnik pri Smartnem pri Litiji, vstp. 27. 10. 1718 Dunaj, u. 14. 10. 1767 Steyer, 1719-1720 Ljubljana, prof. fil. 1735-1737 Ljubljana, prof. fiz. 1739-1740 Dunaj, prof. mor. teol. 1741 Ljubljana, dekan prof. jezikov, prof. kontr. in mor. teol. 1742-1743 Gradec, prof. mor. teol. 1745 Trnava, vod. sem. in prof. kontr. teol. 1746 Pas- sau, vod. sem. 1747-1748 Ljubljana, dejan prof. fil. 1749-1750 Dunaj, rav. konv. 1751 Gradec, škofov teološki svetovalec 1752 Gorica, rav. konv. 1753-1754 Gradec, vod. sem. 1755-1757 Ljubljana, sup. 1758-1759 Maribor, rektor 28. 5. 1759-2. 1. 1763 Ljubljana, rektor 1763-1766 Šopronj, rektor 7. 6. 1766 do smrti Steyer. Leta 1736 prof. fiz. v Ljubljani. Biblgraf. obsega eno latinsko delo brez fizikalne vsebine: Scriptores Universitatis Viennensis ordine chrono- logico propositi. Pars I. Saeculum I. ab origine Universitatis ad annum 1463. Viennae Kaliwoda 1740. 8°. - Continuati a Rechbach, Dolenc et Jos. Carl ad annum 1664.^8 31. ANTON SCHINERER, prof, fil., mor. teol., roj. 20. 5. 1700 Eisenerz na Štajerskem, vstp. 27. 10. 1716 Dunaj, u. 24. 3. 1770 Passau, prof. fil. 1736-1738 Ljubljana, prof. mor. teol. 1739 Gorica, prof. mor. teol. 1746-1748 Celovec, prof, mor. teol. 1749-1750 Passau, pomočnik učitelja novincev 1751 Dunaj, dekan prof. mor. teol. 1756-1758 Šopronj. V začetku koledarskega leta 1737 prof. fiz. v Ljub- ljani. 37 Diar., n.d., I/38r, str. 1396 L/3; CGASI-III, str. 1563; Stöger, n.d., str. 330; Sommervogel, n.d., VII, str. 1342. ^ Diar., n.d., I/38r, str. 1406 L/8; CGASI-I, str. 32; Stöger, n.d., str. 13; Sommervogel, n.d., III, str. 173. Biblgraf. obsega eno razpravo v nemškem jeziku, ki nima fizikalne vsebine: Sermo sacer in honorem Matris dolorosae dictus Lincii in monte Calvariae. Ib. 1743. 4°.39 32. FRANC KSAVER DOMAZETOVICH, prof. fil., roj. 10. 3. 1705 Senj, vstp. 27. 10. 1721 Reka, u. 23. 11. 1741 Rim, ljudski mis. 1735, 1736, prof. fU. 1737-1739 Ljub- ljana, spovednik 1740-1741 Loreto v Italiji. Leta 1738 ni bilo popisa profesorjev v Diar. Prof. fiz. je bil verjetno Domazetovich, prof. met. janu- arja 1739.40 33. JOŽEF WOLFFSEGGER, prof. et. in fil., roj. 16. 1. 1705 Linz, vstp. 14. 10. 1722 Dunaj, u. 9. 9. 1767 Trenčin, prof. et. 1737 Celovec, prof. fil. 1738-1740 Ljub- ljana, prof. et. 1741 Dunaj, sup. 1746 Brasov v Transilvaniji, sup. 1748-1749 Esztergom na Mad- žarskem. Januarja leta 1739 prof. fiz. v Ljubljara.41 34. JURIJ SCHNEIDERSCHIZ, prof. fil., roj. 28. 3. 1699 Dobrépolje na Dolenjskem, vstp. 27. 10. 1718 Dunaj, u. 14. 11. 1742 Benetke, prof. fil. in spov. elizabetink 1736-1738 Celovec, prof. fil. 1739-1741 Ljubljana, prid. med mornarji. 1742 Benetke. Biblgraf. obsega razpravo o dramaturgiji (Gradec, 1734) in o Vojvodini Štajerski (1735), oboje brez fizikalne vsebine. V šolskem letu 1739/1740 ni bilo popisa profesorjev v Diar. Prof. fiz. je bil verjetno SchneiderschLz, ki je bil prejšnje šolsko leto prof. log. in so ga kot takega popisali januarja 1739.4^ 35. JOŽEF WIM(M)ER, prof. mat in fil, roj. 21. 2. 1708 Dunaj, vstp. 14. 10. 1725 Dunaj, u. 11. 11. 1747 Pees na Madžarskem, prof. mat. 1738-1739 Celovec, prof. fil. 1740-1742 Ljubljana, prid. Székesfehérvar na Madžarskem. V šolskem letu 1740/1741 ni bilo popisa profesorjev v Diar. Prof. fiz. je bil verjetno Wimmer, ki je postal naslednje leto prof. met. in so ga kot ta- kega popisali novembra 1741.43 39 Diar., n.d., I/39r, str. 1420/7; CGASI-III, str. 1468-1469; Stöger, n.d., str. 316; Sommervogel, n.d., VII, str. 787. Ni popisa profesorjev za leto 1738 v Diar., n.d., I/39r, str. 1443 L in 1464 L/8; CGASI-I, str. 250. 41 Diar., n.d., I/39r, str. 1464 L/40; CGASI-III, str. 1871-1782. 42 Diar., n.d., I/39r, str. 1464 L; CGASI-III, str. 1490; Stöger, n.d., str. 318-319; Sommervogel, n.d., VII, str. 839. *3 Ni popisa za leto 1740 v Diar., n.d., I/39r, str. 1477 D; CGASI-III, str. 1849. 17 3 KRONIKA STANISLAV JUŽNiC: POUKIN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 48 1000 36. JERNEJ MULIGH, prof. fil., roj. 27. 11. 1707 Gorica, vstp. 14. 10. 1723 Gorica, u. 23. 2. 1761 Gorica, prof. fil. 1741-1743 Ljubljana, 1748-1752 past. del. voj. tab. Marull. - 1755-1759 past. del. voj. tab. Novembra 1741 prof. fiz. v Ljubljani.^^ 37. JANEZ KRSTNIK BRIGNOLI, prof. fil.. Sv. pis., can. in mor. teol., roj. 13. 4. 1706 Gorica, vstp. 27. 10. 1722 Gorica, u. avgust 1780, prof. fu. 1740-1741 Reka, prof. fil. 1742-1744 Ljub- ljana, prof. mor. teol. 1745 Reka, prof. mor. teol. 1746-1747 Celovec, prof. mor. teol. 1748-1749 Trnava, dekan prof. mor. teol. in prof. Sv. pis. 1750 Gradec, vod. sem. in prof. can. 1751-1757 (nekaj časa) Gorica, dekan, prof. mor. teol. 1758- 1768 (nekaj časa) Trst. Oktobra 1742 prof. fiz. v Ljubljani.45 38. IVAN GALJUF (GALLYUFF), prof. fil, can., kontr. in mor. teol, roj. 19. 1. 1710 Cesargrad na Hrvaškem, vstp. 14. 10. 1725 Varaždin, u. 17. 2. 1770 Varaždin, vod. sem. 1733-1734 Zagreb, prof. fil. 1743-1745 Lju- bljana, rektor, prof. can., kontr. in mor. teol. 1746- 1756 (nekaj časa) Zagreb, rektor 1757-1760 Požega, vod. sem. 1761-1770 (nekaj časa) Varaždin. Oktobra 1743 prof. fiz. v Ljubljani.^^ 39. JANEZ NEPOMUK BOTTONI, prof. et., fil., can. in mor. teol., roj. 15. 10. 1707 "Aumidensis" v Dolnji Avstriji, vstp. 14. 10. 1724 Krems, u. 24. 1. 1790 Krems, prof. et. 1740-1741 Linz, prof. fil. 1742-1743 Passau, prof. fil. 1744-1746 Ljubljana, prof. mor. teol. 1747 Passau, prof. mor. teol. 1748 Linz, prof. mor. teol. 1750-1752 Linz, dekan prof. mor. teol. in prof. can. 1753-1758 Celovec, dekan prof. mor. teol. in prof. can. 1758 Linz, rav. konv. 1759-1760 Dunaj, rektor 23. 2. 1766-20. 4. 1769 Krems, vod. sem. 1770-1773 Leoben. Januarja 1745 prof. fiz. v Ljubljani.^^ 40. NIKOLAJ LAURENCHICH, prof. fil. in mor. teol., roj. 31. 10. 1707 Zagreb, vstp. 14. 10. 1724 Leoben, u. 25. 9. 1762 Zagreb, prof. fil. 1741-1744 Zagreb, prof. fil. 1745-1747 Ljub- ljana, prof. mor. teol. 1748-1749 Zagreb, prof. mor. teol. 1750-1751 Gorica, prof. mor. teol. 1752- 1753 Zagreb, prof. mor. teol. 1755-1762 (nekaj časa) Zagreb. 44 Diar., n.d., I/39r, str. 1500 D/7; CGASI-II, str. 1063. 45 Diar., n.d., I/39r, str. 1512 D; CGASI-I, str. 131. 4° Diar., n.d., I/39r, str. 1523 D/9; CGASI-I, str. 392. 47 Diar., n.d., I/39r, str. 1537 L; CGASI-I, str. 122-123. Januarja 1746 prof. fiz. v Ljubljani. Biblgraf. obsega eno razpravo brez fizikalne vse- bine in izdelavo zemljevida: 1. Oratio de SS. Virginis intemerato Conceptu. Tyrnavie 1736. 4°. 2. Zemljevid za zgodovinsko akademijo v Za- grebu, Zagreb 1732.4» 41. TEODOR MAYERN, prof. fil., kontr. in mor. teol., roj. 9. 11. 1711 Dunaj, vstp. 9. 10. 1727 Dunaj, u. po 1773, vod. sem. 1736 Steyer, prof. fil. 1744-1745 Passau, prof. fil. 1746-1749 Ljubljana, prof. kontr. in mor. teol. 1750-1753 Gradec, prof. mor. teol. 1754-1762 (nekaj časa) Dunaj, 1764-1770 Ljubljana. Leta 1747 in 1749 prof. fiz. in met. v Ljubljani.49 42. FRANC KSAVER VIT(T)NICH, prof. fil. in mor. teol., roj. 21. 9. 1709 Reka, vstp. 27. 10. 1727 Dunaj, u. po 1773, vod. sem. 1730 Trst, vod. sem. 1735-1736 Trst, prof. fil. 1745-1746 Gorica, 1747-1748 prof. fil. Ljub- ljana, prof. mor. teol. 1749 Gorica, spov. vernikov iz slovanskih dežel 1750-1757 Loreto v Italiji, spov. vernikov iz slovanskih dežel 1758-1762 Rim, vod. sem.1763 Trst. Leta 1748 prof. fiz. in met. v Ljubljani.50 43. /\NTON MAISTER, prof. et., fil. in mor. teol., roj. 1. 12. 1715 Gradec, vstp. 9. 10. 1730 Dunaj, u. 1774 Gradec, vod. sem. 1736-1737 Linz, vod. sem. 1738 Passau, prof. et. 1748 Gradec, prof. fil. in mor. teol. 1749- 1762 Ljubljana. Leta 1750 prof. fiz. in met. v Ljubljani.51 44. IGNAC RITZL, prof. fil. in mor. teol, roj. 15. 9. 1716 "ad St. Bernardum" (vojvodina Avstrija), vstp. 18. 10. 1735 Trenčin na Slo- vaškem, u. po 1773, prof. fil. 1748-1749 Gorica, prof. fil. 1750-1751 Ljub- ljana, prof. mor. teol. 1754 Zagreb, prof. mor. teol. 1756-1757 Passau. Leta 1751 prof. fiz. in met. v Ljubljani.52 48 Diar., n.d., V39r, str. 1548; CGASI-II, str. 851-852; Stöger, n.d., str. 205; Sommervogel, n.d., str. 1563; 1. Polgar, Bibliographia de historia S. I. in regnis olim corona hun- garica unitis (1560-1773), Romae, 1957, str. 125; Miroslav Vanino, Isusovci i Hrvatski narod, I del: Rad u XVI stolječu. Zagrebački kolegij, Filozofsko-teološki institut Družbe Isusove u Zagrebu, Zagreb, 1969, str. 121. 49 Diar., n.d., l/39r, str. 1560 D/19 in 1615 I7l9; CGASI-II, str. 964. 50 Diar., n.d., I/39r, str. 1592 D/10; CGASI-III, str. 1780. 51 Diar., n.d., I/39r, str. 1634 D/4; CGASI-II, str. 927-928. ' 52 Diar., n.d., I/39r, str. 1650/11; CGASI-III, str. 1388-1389. 18 i 3 KRONIKA 2.000 STANISLAV JUŽNIČ: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 45. FRANC HERRENBRANDT, prof. fil. in mor. teol., roj. 22. 8. 1712 Biberach na Svabskem, vstp. 9. 10. 1730 Gorica, u. po 1773, učitelj novincev 1746-1748 Trenčin na Slovaškem, prof. fil. 1749-1750 Passau, prof. fil. 1751-1752 Ljubljana, prof. mor. teol. 1753-1755 Celovec, pomočnik učitelja novincev 1756-1757 Dunaj. Leta 1752 prof. fiz. in met. v Ljubljani.^^ 46. IGNAC RASP, prof. et., mat., fil., can., kontr. in mor. teol, roj. 9. 9. 1717 Ljubljana, vstp. 28. 10. 1736 Dunaj, u. 1791 Stična, prof. et. 1751 Gradec, prof. fil. in et. 1752-1753 Ljubljana, prof. fil. 1754 Dunaj, Terezijanišče, prof. fil. 1755-1756 Passau, prof. mat., kontr. in mor. teol. 1757-1769 Celovec, prof. mor. teol. 1761-1762 Ljubljana, prof. can. 1763-1770 (nekaj časa) Celovec. Leta 1753 prof. fiz. in et. v Ljubljani.54 47. BERNARD FERDINAND ERBERG, prof. mat. in fil., roj. 20. 5. 1718 Ljubljana, vstp. 27. 10. 1734 Gradec, u. 1773 Krems, 1741 Ljubljana - prof. mat. in fil. 1751-1758 Ljub- ljana, vod. sem. 1768-1771 Krems, 1772 Ljubljana. Januarja 1754 prof. fiz. in et. v Ljubljani. Biblgraf. obsega eno izdajo fiz. razprave in dve razpravi brez fizikalne vsebine: 1. Petri van Musschenbroek Dissertatio physica experimentalis de magnete, quam cum assertio- nibus ex universa philosophia palam propugna- tis... Bernardinus e dominis ab Hochenwarth, Carniolus Gerlachsteinensis, philosophiae in 2. Annum auditor, praeside r. p. Bernardino Erber e S. J. ... in aula academica archiducalis Soc. Jesu colegii Labaci mense Sept. Anno 1754 utilitati publicae dedit. 2. Notitia illustris regni Bohemiae scriptorum geographica et chorographica, Vindobonae 1760. 3. Res gestae ac scripta virorum S. J. Prov. Austr. Ab a. 1551 ad 1764. (rokopis v Dunajski nacio- nalni knjižnici, sign. 975).^^ 48. JANEZ KRSTNIK EDER, prof. fil. in dogm. teol., roj. 17. 2. 1719 Bratislava, vstp. 31. 10. 1737 Trnava, u. 1798 Bratislava, prof. fil. 1751-1753 Dunaj, Terezijanišče, prof. fil. 1754-1755 Ljubljana, prof. fil. 1756-1765 Gradec, prof. dogm. teol. 1766-1767 Györ. Januarja 1755 prof. fiz. ni bil zapisan. Verjetno je bil prof. fiz. Eder, ki je bil leto poprej prof. log. in met. po popisu iz leta 1754.^6 49. IGNAC REDELHAMER, prof. et., fil, can., kontr. in mor. teol., roj. 8. 11. 1719 Erlauf v Dolnji Avstriji, vstp. 14. 10. 1735 Dunaj, u. 22. 1. 1795 Dobrla vas na Ko- roškem, vod. sem. 1743-1745 Krems, prof. et. 1752 Kinz, prof. fil. 1753-1754 Passau, prof. fil. 1755-1756 Ljubljana, prof. kontr. in mor. teol. 1757-1761 Linz, prof. can. in mor. teol. 1762-1773 (nekaj časa) Passau. Leta 1756 prof. spi. in pos. fiz. v Ljubljani. Biblgraf. obsega eno latinsko razpravo, ki ni obrav- navala fizike: Prosopopeiae biblicae. Carmen. Graecii Wid'm. 1751. 80.57 50. FRANC TRICARICO, prof. fil. Sv. pis., can. in mor. teol., roj. 10. 8. 1719 Reka, vstp. 27. 10. 1737 Dunaj, u. 1788 Passau, prof. fil. 1752-1753 Gorica, prof. fil. 1754-1755 Gra- dec, prof. fil. 1756-1757 Ljubljana, prof. mor. teol. 1758-1759 Passau, prof. can. in Sv. pis. 1760-1761 Trnava, spov. vernikov iz slovanskih dežel 1763- 1773 Rim. Leta 1757 prof. spi. in pos. fiz. v Ljubljani. Biblgraf. obsega teze za izpit iz fizike, izdane ob prevodu Regnaultove knjige leta 1755: Physicae recentioris Origo antiqua, per dialogos epistolares deprompta. Aufhöre R. P. Regnault e Societate Jesu. E gallico recens latine reddita. Auditoribus oblata a perillustri ac perdocto D. Georgio de Zobel, Austriaco Viennensi, Philoso- phiae in secundum annum Auditore, Caesarei Ferdinandei Convictore Graecii M.DCC.LV, typis Haeredum Widmanstadii, 4°, pp. 392, sId. - Au verso: Dum assertiones ex Philosophia universa ex praelectionibus admodum Reverendi P. Fran- cisci Tricarico e Societate Jesu, Philos. Profess. Pubi. Ordin. Et Examinatoris, admodum Reve- rendi P. Joseph Mayer e Societate Jesu, Ethices et J. N. Prof. Pubi. Ord. Et Examinatoris; admodum reverendi P. Joan. Bapt. Kauschutnig e Societate Jesu, Matheseos Prof. Pubi. Ord. in alma ac celeberrima Universitate Graecensi publice propu- gnaret, anno M.DCC.LV, mense Augusto, die 24.58 53 Diar., n.d., I/39r, str. 1673 D/7; CGASI-I, str. 550. 54 Diar., n.d., I/39r, str. 1684 L/10; CGASI-III, str. 1336-1337; Catalogus Personarum & Officium Povinciae Austriae So- cietatis Jesu. Pro Anno 1753 (NUK, sign. 14318), str. 15. 55 Diar., n.d., I/40r, str. 1695/6; CGASI-I, str. 295. 56 Diar., n.d., I/40r, str. 1695/11; CGASI-I, str. 271. 57 Diar., n.d., I/40r, str. 1716 L; CGASI-III, str. 1347; Stöger, n.d., str. 295; Sommervogel, n.d., VI, str. 1574. 58 Diar., n.d., I/40r, str. 1727 D; CGASI-III, str. 1730; Som- mervogel, 1893, n.d., IV. 19 3 KRONIKA STANISLAV JUŽNIČ: POUKIN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 48 2000 51. MATIJA RIEBERER, prof. hebr., fil. Sv. pis., kontr. in mor. teol. ter zgodovine, roj. 27. 1. 1720 Murau na Štajerskem, vstp. 28. 10. 1738 Dunaj, u. 1. 5. 1794 Regensburg, prof. hebr. 1752-1756 Gradec, prof. fil. 1757-1758 Ljubljana, prof. kontr. in mor. teol. ter Sv. pis. 1759-1762 Gradec, prof. Sv. pis. 1764-1771 Dunaj, prof. zgodovine 1772-1773 Passau. Leta 1758 prof. spi. in pos. fiz. v Ljubljani. Biblgraf. obsega štiri razprave brez fizikalne vse- bine: 1. Extat ejus Grammatica hebraica in duobus foliis seu Tabulae omnium verborum Linguae hebrai- cae in usum Theologorum Graecensium, Graecii 1755. 2. Manuscripta ejus ad rem diplomaticam spec- tantia etiam in Bibl. C. R. Vindob. T. II. Recens. Schwandter. n. 1580. 1964. et 97. servantur. 3. Relatio Status de novissimis Europae eventibus. 4. Maji 1794. Collegit etiam multa ad continuandam Historiam Episcopatuum Germaniae a Marco Hansizio coeptam.59 52. JOŽEF MATIJA ENGSTLER, prof, hebr., fil. in mor. teol., roj. 25. 2. 1725 Oed v Dolnji Avstriji, vstp. 14. 10. 1740, u. Leoben, 1811, prof. fil. Celovec - prof. hebr. 1757 Gradec, prof. fil. 1758-1759 Ljubljana, prof. hebr. 1760-1761 Gra- dec, prof. hebr. in mor. teol. 1762-1773 (nekaj časa) Dunaj. Leta 1759 prof. spi. in pos. fiz. v Ljubljani. Biblgraf. obsega teze za izpit iz fizike ter pet razprav brez fizikalne vsebine: 1. Tractatus de incerfitudine scientiarum, recens ex italico latine redditus, Zagrabiae, typis Cajetani Francisci Härl, Anno 1759, 8°, 215 strani. Dum Assertiones ex universa Philosophia in aula Acade- mica Archi-Ducalis Societatis Jesu CoUegii Labaci Anno Salutis M.DCC.LIX Menso Augusto publico propugnarent praenobilis, ac eruditus Dominus Anton. Jos. De Zasnetti, Carn. Locopolitanus, e Fund. Thalb et Nobilis, ac Eruditus Dominus Jo. Jugoviz, Carn. Crainburgensis Philosophiae in Secundum Annum Auditores, Ex praelectionibus r. p. Jos. Engestier, e Societ. Jesu, A. A. L. L. et Phil. Doct. Ejusdemque prof, publici & ordinarii, et examinatoris, Auditoribus oblatus. 2. Jezikoslovne razprave tiskane v Gradcu leta 1758, na Dunaju leta 1778 in v Zagrebu leta 1795.^° 59 Diar., n.d., I/40r, str. 1740 L/18; CGASI-III, str. 1379; Stö- ger, n.d., str. 301; Sommervogel, n.d., VI, str. 1838-1839. 60 Diar., n.d., l/40r, str. 1754 L/14; CGASI-I, str. 293; Stöger, n.d., str. 72-73; Sommervogel, n.d., III, str. 399-400 piše, da Engstler morda ni bil le avtor tez, temveč tudi prevo- da Tractatus de incertitudine scientiarum, kar ne drži. Po Pranju Zenku, Aristotelizam od Petriča do Boškoviča, 53. INOCENC TAUFFERER, prof. fil. in mor. teol, roj. 19. 1. 1722 Turn pri Višnji Gori, vstp. 28. 10. 1738 Dunaj, u. 14. 1. 1794 Ljubljana, vod. sem. 1746-1748 Ljubljana, prof. fil. in mor. teol. 1752 Ljubljana - 1759-1767 (-1794) (nekaj časa) Ljubljana. Leta 1760 prof. spi. in pos. fiz. v Ljubljani. Biblgraf. obsega sodelovanje pri izpitu iz astrono- mije, učbenik matematike, bogoslovno in zem- ljepisno delo: 1. Tentamen Publicum ex Universa Philosophia, quod in archi-ducali et academico Soc. Jesu col- legio Labaci ex praelectionibus r. p. Innocentii Taufferer Soc. Jesu... subiverunt perillust. D. Aloysius Vermati de Vermesfeld, Carn. Lab., nobilis d. Antonius Feichtinger, Carn. Locopolita- nus. Prolusionis loco explanabuntur phaenomena motus astrorum systematis Copernicani. Labaci, typis Joannis Georgii Heptner ... Labaci Anno 1760. 8". V isti knjižici je bila vezana še: Disserta- tio Cl. Mairani De Causa Variationum Barometri. 2. Rechenbüchlein, 1765. 3. Vademecum piorum sacerdotum seu Varia pie- tate exercitia precum mane et vesperi, ante et post confessionem, ante et post missa; item quorun- dam sacrorum rituum, caraemoniarum, et bene- dictionum oblata dominis sodalibus almae ac venerabilis sodalitatis B. V. Mariae in coelos as- sumptae, Labaci 1771. (Priročnik pobožnih duhov- nikov ali različne pobožne vaje, jutranje in ve- černe molitve, pred in po spovedi, pred in po maši pa tudi nekaj svetih obredov, opravil in posvetitev v dar gospodom kongregacije blažene Device Marije Vnebovzete, 1771). Dopolnjena izdaja istega dela: Varia pietatis exercitia dominis sodalibus praecipue sacerdotibus curatis oblata... Pars prior, Labaci 1772. (Različne nabožne vaje namenjene gospodom kongreganistom, posebno duhovnikom v pastirski službi, 1. del, 1772). 4. Dva zemljevida o teritorialni razdelitvi ljub- ljanske nadškofije, 1778.^1 54. MAKSIMILIJAN MORAUTSCHER, prof. fil, roj. 10. 4. 1721 Auerspergovo gospostvo Mala vas na Dolenjskem, vstp. 18. 10. 1738 Trenčin na Slovaškem, u. 15. 9. 1806 Ljubljana, prof. fil. 1751-1753 Ljubljana, vod. sem. in ekonom. 1756-1773 Ljubljana. Leta 1761 prof. spi. in pos. fiz. v Ljubljani.62 Globus, Zagreb, 1983, str. 118, je Engstler kot promotor izdal prevod Kazimirja Bedekoviča Reflections upon lear- ning, ki ga je Thomas Baker tiskal v Londonu leta 1756. 61 Diar., n.d., I/40r, str. 1763 L/11; CGASI-III, str. 1690; Stö- ger, n.d., str. 361; Sommervogel, n.d.. Vil, str. 1892. 62 Diar., n.d., I/40r, str. 1771 L/20; CGASI-II, str. 1045; loža Glonar, Morautscher Maks, SBL, Ljubljana 1925-1990, str. 153. 20 48 lOOO 3 KRONIKA STANISLAV JUŽNIČ: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 Diarium ministri, stran 1701 levo (ARS, I/40r) leto 1756 (dvojna puščica kaže tedanjega profesorja fizike, enojne puščice pa ljudi, ki so prej ali pozneje poučevali fiziko. 21 3 KRONIKA STANISLAV JUŽNlC: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 48 lOOO Diarium ministri, stran 1727 desno (ARS, I/40r) leto 1757 (dvojna puščica kaže tedanjega profesorja fizike, enojne puščice pa kažejo druge fizike. 55. JANEZ KRSTNIK OBERMAYR, prof. fil., kontr., mor. in dogm. teol, roj. 16. 6. 1729 Dunaj, vstp. 14. 10. 1744 Dunaj, u. 1778 Dunaj, prof. fil. 1761-1762 Ljubljana, prof. kontr. teol. 1763-1764 Gradec, prof. mor. in dogm. teol. 1765- 1773 Dunaj. Leta 1762 prof. spi. in pos. fiz. v Ljubljani. 22 48 20OO 3 KRONIKA STANISLAV JUŽNIČ: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 Biblgraf. obsega eno razpravo brez fizikalne vse- bine: Assertiones ex universa theologia... p. Joannis Bap- fistae Obermayr S. J. Theologiae Doctore, Ejus- demque Professore Ordinario. Viennae 1773.63 56. FRANC KSAVER WULFEN, prof, fil., mat. in dogm. teol., roj. 5. 11. 1728 Beograd, vstp. 14. 10. 1745 Košice, u. 17. 3. 1805 Celovec, prof. mat. 1761 Gorica, prof. fil. 1762-1763 Ljub- ljana, prof. mat. in fil. 1764-1773 Celovec. Leta 1763 prof. spi. in pos. fiz. v Ljubljani. Biblgraf. več razprav o botaniki in zoologiji, ki nimajo fizikalne vsebine: 1. Plantae rariores carinthiacae in drugi opisi novih ali redkih rastlin v zbornikih dunajskega botanika N. J. Jacquina: Miscellanea austriaca ... 1778 in Collectanea austriaca ... 1781. 2. Descriptiones zoologicae ad Adriatici litora maris concinnatae. Nova acta phys. Med. Acad. Leopold. Carol. Naturae curiosorum, Viennae 1791. 3. Flora norica phanerogama, Viennae 1858.64 57. JANEZ KRSTNIK POGRIETSCHNIG, prof, et., dogm. teol. in fil., roj. 6. 11. 1722 Radiše na Koroškem, vstp. 31. 10. 1745 Trenčin, u. po 1773, prof. fil., et. in dogm. teol. avgust 1763-1769 Ljubljana, prof. dogm. teol. 1769-1773 Celovec. Med leti 1764-1768 prof. spi. in pos. fiz. v Ljub- ljani. Biblgraf. obsega tri izdaje izpitnih tez iz fizike: 1. Theoria Philosophiae naturalis, redacta ad uni- cam legem virium in natura existentium auctore J. R. Boscovich S. J. Venetis anno 1763. Asser- tiones ex universa philosophia ... Petrus Antonus Modesti ... ex praelectionibus r. p. loannis Baptistae Pogrietschnig e Societate Jesu, Philo- sophiae Professoris puhlici, et Ordinarli. 2. Compendiaria metropolis Carnioliae descriptio e topographia Germaniae Austriacae Caroli Granelli S. J. excerpta, et auditoribus oblata, dum Assertationes universa philosophia in archiducali, et academico Soc. Jesu Collegio Labaci. Anno M.DCC.LXVI. Mense Augusto, die publice pro- pugnarent. Eruditus, ac perdoctus dominus Michael Castelliz Carniolus labac. E Seminario Soc. Jesu, eruditus, ac perdoctus dominus Simon Schmitz, Styrus ex Fano S. Petri, Philosophi Absoluti ex praelectionibus r. p. Joannis Baptistae 63 Diar., n.d., I/40r, str. 1778 L/13; CGASI-II, str. 1110; Som- mervogel, n. d. str. 1762. 64 Diar., n.d., I/40r, str. 1785 L/10; CGASI-III, str. 1874-1875; Stöger, n.d., str. 400-401; Sommervogel, n.d.. Vili, str. 1242; SBL, str. 725. Pogrietsnig e Soc. Jesu, Philosophiae Professoris pubi. Ordin. Labaci, Typis Joannis Friderici Eger, Inclyt. Provine. Carniol. Typographi. 3. De obiectivi micrometri usu in planetarum dia- metris metiendis. Exercitatio optico-astronomica habita in Collegio Romano a patribus Societatis Jesu Anno MDCCLXV. III. Non. Sept. Graecü, Typis Haeredum Widman'^tidii. - Assertationes ex universa philosophia, quas in archi-ducali, et academico Societatis Jesu gymnasio Labaci. Anno M.DCC.LXVIII. Mense Augusto, die publice pro- pugnandas susceperunt Eruditus, ac perdoctus dominus Franciscus Karpe, Carniolius Labacensis, eruditus, ac perdoctus dominus Franciscus Sue- tiz, Carniolus Lythopolitanus e Sem. S. J. ex praelectionibus r. p. loannis Baptistae Pogrietsnig e Societate Jesu, PJiilosophiae Professoris publici, et Ordinarii.65 58. GREGOR SCHOTTE, prof, fil., roj. 14. 2. 1732 Steyer v Zgornji Avstriji, vstp. 18. 10. 1747 Dunaj, u. 1777?, prof. fil. 1767-1768 Reka, prof. fil. 22. 10. 1768-1773 Ljubljana. Leta 1769 in med leti 1771-1773 prof. spi. in pos. fiz. ter mor. teol. v Ljubljani. Biblgraf. obsega tri tiskane izpitne teze iz fizike pred ukinitvijo Družbe Jezusove in eno po njej ter urejevanje tednika v Ljubljani: 1. Tentamen physicum de fluidis in genere ac in genere de aqua, quod in aula academica archi- ducalis Societatis Jesu collegii Labaci anno MDCCLXXI ex praelectionibus r. p. Gregorii Schöttl e S. J. phil. prof. pubi. ord. subibunt perdoct. d. Narcissus Kappus de Pichelstein pra- enob. Carn. Labac, perdoct. d.Joan. Nep. Kaut- schitsch. Cam. Idriensis, perdoct. d. Valent. Mercher, Cam. ex Fano s. Viti, physicae audi- tores. (Labaci), typis Joannis Friderici Eger (1771), 8° (7) str.66 2. Tentamen physicum de igne et luce, quod in aula academica archiducalis Societatis Jesu col- legii Labaci anno M.DCC.LXXII. ex pra- electionibus r. p. Gregorii Schöttl e Soc. Jesu Phys. Prof. Pub. Ord. Subibunt perdoct. d. Andr. Brataschevitz, ex Comit. Gorit.; perdoct. d. 65 Diar., n.d., I/40r, str. 1803 yi5, 1810 D/16, 1817 D (15 in 1824 D/14; CGASI-II, str. 1253; Stöger, n.d., str. 273; Sommervogel, n.d., VI, str. 919. 66 Izpit iz fizike o tekočinah na splošno in posebej o vodi po predavanjih častitega patra Gregorja Schöttla iz Družbe Jezusove v Ljubljani julija leta 1771. Opravljali ga bodo študentje fizike: učeni gospod Janez Nepomuk Chri- stian iz Ljubljane na Kranjskem, učeni gospod Narcis Kappus iz Kamne gorice, plemenite rodovine kranjske iz Ljubljane, učeni gospod Janez Nepomuk Kavčič, Kranjec iz Idrije, učeni gospod Valentin Mrhar, Kranjec iz Šentvida. Tiskal Janez Friderik Eger, Ljubljana 1771, 8°, 7 strani. 23 3 KRONIKA STANISLAV JUŽNIČ: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 2000 Matthaeus Locker, Carn. Prenskov., perdoct. d. Georgius Suppan, Carn. Rathmonst., perdoct. d. Andr. Suppanzig ex Comit. Gorit., physicae auditores. Literis Egerianis.^^ 3. Tentamen physicum ex astronomia physica quod in aula academica archiducalis Societatis Jesu collegi Labaci anno MDCCLXXIII ex pre- alectionibus r.p. Gregor Schöttl e Soc. Jesu Phys. Prof. Pubi, et Ord. Subibunt. Perdoct. D. Joann Bonnes, Carn. Tolmin; perdoct. d. Ant. Pre- vodnig., Carn. Moschn.; perdoct. d. Thom. Sedey, Civ. Carn. Labac. Perdoc. d. Jos. Verwega, Austr. Vienn., phiolosophiae in 2"^"™ annum auditores.(Labaci) Typis Joannis Friderici Eger Inclyt. Provine. Carn. Typographi.^» 4. Tentamen stereometrissa (sic!), geometria curva- rum, balistica et physica, tam generali, quam par- ticulari, quod anno MDCCLXXV. mense augusto die in archid. academia Labacensi. Ex prae- lectionibus adm.r. ac.cl.d. Georgii Schöttl, phys. prof. pubi, et ord. adm. r. cl. ac perill. d. Josephi Maffei de Glattfort, math, profes. pubi, et ord. adm. r. ac cl. d. Antonii Tschokl, log. et met. prof, pubi, et ord. subivere. Perd. d.Fidelius Poglayn, Carn. Crainb. Perd. D. Georg. Veha, Carn. Mo- ralisch. Perd. d. Mathaeus Kalian, Carn. loco poi. e sem. episc. alum, schiffer (NUK sign. 3125).69 5. Des wöchentlichen (sic!) Kundschaftsblattes im Herzogthume Krain (Javni tedenski list Vojvo- dine Kranjske). Izšla sta dva letnika, 1775 in 1776, ki ju je uredil Schottl.^O 59. HERBERT AU(ER)SPERG, prof. fil. in dogm. teol., roj. 10. 3. 1733 Šrajbarski Turn, vstp. 18. 10. 1749 Dunaj, u. 1801 Ljubljana, 67 Izpit iz fizike o ognju in svetlobi v akademski avli nad- vojvodskega kolegija Družbe Jezusove v Ljubljani 1772 po predavanju častitega patra Gregorja Schötla iz Druž- be Jezusove, javnega rednega profesorja fizike. Oprav- ljali ga bodo študentje fizike: učeni gospod Andrej Bra- taševič, iz (Vipave) grofije Goriške; učeni gospod Ma- tevž Lokar, Kranjec iz Primskovega; učeni gospod Jurij Zupan, Kranjec iz Radovljice; učeni gospod Andrej Zu- pančič, iz Goriške grofije. Natisnjeno pri Egerju. °° Izpit iz fizikalne astronomije v akademski avli nad- vojvodskega kolegija Družbe lezusove v Ljubljani leta 1773 po predavanjih častitega patra Gregorja Schöttla iz Družbene Jezusove, rednega javnega profesorja fizike. Opravljali ga bodo študentje drugega letnika filozofije: učeni gospod Janez Bonnes, Kranjec iz Tolmina; učeni gospod Anton Prevodnik, Kranjec iz Mošenj; učeni gospod Tomaž Sedaj, Kranjec, ljubljanski meščan; učeni gospod janež Verwega, Avstrijec z Dunaja. Ljubljana. Natisnjeno pri Janezu Frideriku Egru, tiskarju slavne dežele kranjske. Iz navedenih predmetov so opravili v avgustu 1775 pri profesorjih Schöttlu, Maffeiju in Čoklu izpite Fidelius Poglajen, Kranjec iz Kranja, Jurij Veha, Kranjec iz Mo- ravč in Matevž Kalan, Kranjec, semeniščnik. ™ Diar., n.d., I/40r, str. 1831 L/12, 1842 D/13 in 1849 L/13; CGASI-III, str. 1498-1499; Stöger, n.d., str. 320. prof. fil. in dogm. teol. 1768 Dunaj, prof. fil. 1769- 1771 Ljubljana, prof. dogm. teol. 1772-1773 Gra- dec. V začetku koledarskega leta 1770 prof. spi. in pos. fiz. ter mor. teol. v Ljubljani.71 Znani fiziki z ljubljanskega kolegija, ki tu niso poučevali fizike Nekateri avtorji fizikalnih del so na ljub- ljanskem kolegiju opravljali druge dolžnost zunaj fizike. Med njimi so bili: ANTON ERBERG, prof. fil. et., kontr. in dogm. teol, roj. 21. 10. 1695 graščina Dol pri Ljubljani, vstp. 27. 10. 1712, u. 3. 10. 1746 Ljubljana, prof. et. in fil. 1720-1724 Ljubljana, 1725-1728 Gra- dec, dekan prof. fil., prof. fil. in kontr. teol. 1729- 1735 (nekaj časa) Dunaj, dekan prof. dogm. teol. in kancler univerze 1736-1744 (nekaj časa) Gra- dec, rektor 8. 12. 1744 do smrti Ljubljana. Biblgraf. obsega učbenik logike in fizike natisnjen po smrti: Cursus Philosophicus Methode Scholastico Elucu- bratus per Reverendum Patrem Antonium Erber, e Societate Jesu AA. LL. Philosophiae necnon SS. Theologiae Doctorem, et in alma, ac celeberrima Universitate Graecensi Cancellarium emeritum. Typis Joannis Thom. Trattner. Univ. Typol. Vien- nae Austriae, sumptibus Gaspari Schid, 1750- . 1751, 8°, 3 vol. - Tractatus I. In universam lo- gicam, 475 strani - II. In physicam generalem, 586 strani. - III. In physicam particularem, 466 strani.72 KAREL DILLHERR, prof. fil., et., kontr., can. in mor. teol., roj. 2. 11. 1710 Dunaj, vstp. 14. 10. 1729 Dunaj, u. 2. 12. 1778 Stein pri Kremsu, prof. et. in fil. 1743-1746 Gradec, prof. fil. 1747-1749 Dunaj, prof. mor. teol. 1750 Passau, prof. kontr. teol. 1751-1752 Dunaj, dekan prof. fil. in prof. can. ter mor. teol. 1753 Gradec, dekan prof. mor. teol. 1754-1759 Ljubljana, rav. konv. Ferdinandej 1760-1762 Gradec, rektor 2. 1. 1763-30. 3. 1766 Ljubljana, rektor 18. 3. 1766 - 25. 4. 1769 Celovec, rektor 26. 4. 1769-11. 6. 1772 Ljubljana, rektor 22. 6. 1772 do razpustitve Družbe Jezusove leta 1773 Krems. Biblgraf. obsega dve fizikalni knjigi, ki ju je izdal kot promotor, ne da bi jima priložil teze za izpit iz fizike, ter dve latinski in poznejšo anonimno izdano nemško fizikalno razpravo: 71 Diar., n.d., I/40r, str. 1837 L/13; CGASI-1, str. 42-43. 72 CGASI-I, str. 294; Stöger, n.d., str. 73; Sommervogel, n.d., II, str. 264-265. 24 3 KRONIKA 2000 STANISLAV JUŽNiC: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 1. Dissertatio philosophica De Coelis et Planetis authore R. P. Joanne de Uloa Soc. Jesu honoribus illustrissimorum ... Dominorum, dum in alma ac celeberrima Universitate Graecensi prima AA. LL. Et Philosophiae laurea insignirentur promotore R. P. Carolo Dillherr S. J. AA. LL. Et Philosophiae Doctore, ejusdemque in Physicis Professore ordi- nario. A caeteris condiscipulis inscripta anno Do- mini M.DCC.XLV. Graecii, Typis Haeredum Wid- manstadii, 12°, 191 strani, sld. Na koncu še 7 strani s popisom kandidatov za izpit. 2. Tractatus Philosophicus de Barometro. Authore R. P. Laurentio Gobard, e Societate Jesu, hono- ribus Illustrissimorum, Perillustrium, Reverendo- rum, religiosum, Praenobilum, Nobilum, ac Eri- ditorum Dominorum, Dominorum cum in alma, ac Celeberrima Universitate Graecensi suprema AA. LL. et Philosophiae laurea insignirentur. Pro- motorer R. P. Carolo Dillherr, e Societate Jesu AA. LL. 6 Philosophiae Doctore, ejusdémque pro- fessore emerito nec non Incultae Facultatis Philo- sophiae cae P. T. Seniore. A philosophis con- discipulis inscriptus Anno Salutis M.DCC.XLVI Mense Julio, die Graeci Typis Haeredum Wid- manstadii, 12°. 3. Dialogi physici de Corporum principiis, eorumque qualitatibus in genere. Viennae Kaliwoda 1748. 8°. 4. De Universi Systemate, Corporum gravitate, fontium origine et planeticolis. Viennae Kaliwoda 1749. 12°. 5. Dialogi Tres jucundi et perutiles, inter militem et mercatorem fratres. Labaci G. Heptner 1763. 8°. Sine nomine.73 GOTLIB LEOPOLD BIWALD, prof, fil., roj. 26. 2. 1731 Dunaj, vstp. 17. 10. 1747 Dunaj, u. 8. 9. 1805 Dunaj, 23. 10. 1755-1757 Ljubljana, kot bogoslovec pouče- val v gramatikalnih in zadnjih gimnazijskih raz- redih retoriko in vodil kongregacijo, 1761 Ljub- ljana, prof. fil. 1763-1773 Gradec. Biblgraf. obsega 9 latinskih knjig in učbenikov o fiziki, tudi izdaje drugih avtorjev, ki jih je dal natisniti kot promoter. Objavil je tudi tri nemške fizikalne razprave. Dal je tiskati tudi več tez za izpite iz fizike v Gradcu, med drugim leta 1771, 1777 in 1780: 1. Institutiones Physicae generalis et particularis. Tomi II. Graecii. 1768, 1769, 1774, 1776 et 1786. Viennae 1779. et 1780. Norimbergae 1767. 8°. 2. In Disputationibus publicis physicis utilissimas de hac scientia Dissertationes recundi et inter praesentes distribui curavit. 73 CGASI-I, Str. 240; Stöger, n.d., str. 61; Sommervogel, n.d., III, Str. 65-66; Poggendorff, Biographishe-Lite- rarische Leksikon, Leipzig. 3. Selectae ex Amoenitatibus Academicis Caroli Linnaei Dissertationes, ad universam Historiam naturalem spectantes, additamentis a se auctae. Graecii. 1764. Et 1766. 8°. 4. Theoria Philosophiae naturalis, redacta ad uni- cam legem virium in natura existentium auctore J. R. Boscovich S. J. Ab ipso perpolita et aucta. Ex prima Editione Veneta cum Catalogo Operum ejus ad annum 1763. Graecii. 1765. 4°. 5. Dissertatio de studii physici natura, ejus per- petuis mediis et cum scientiis reliquis nexu. Graecii. 1767. 4°. 6. De objectivi Micrometri usu in Planetarum dia- metris metiendis. Exercitatio optico-astronomica habita in Coli. PP. S. J. Romae. 1765. Graecii 1768. 7. Jos. Reebam S. J. Dialogi de primis veritatibus, seu primis Philosophiae principiis. Graecii. 1770. 4°. 8. De Incremento frugum Dissertatio ex nechani- smo deducta a P. Joa. B. Zailinger S. J. Oeni- ponti. 1771. Cum Praefatione Biwaldi. Graecii. 1772. 8°. 9. De Viribus materiae Dissertatio ejusdem c. f. 10. Alpini Prof. phys. In Acad. Petropolit. Sermo academicus de similitudine vis electricae et magneticae et: Dissertatio de novis quibusdam experimentis circa Electricitatem Tourmalini. Ex latino. Graecii. 1771. 8°. c. f. 11. Experimenta cum novo mineralico corpore Piatina ex Memoriis Academia Berol. T. 13. Ex gallico. Graecii. 1773. 8°. 12. Anmerkungen über den Auszug und die Kritik eines Berlinischen Herrn. Recensenten das Bosco- wichische System betreffend, herausgeben als ... k. k. hohen Schule zu Freyburg einiges die Ma- gisterwürde in der Weltweisheif erheilet wurd, Graz. Widmanstadii 1773. Assertiones ex universa Philosophia..., Grätz 1773. Profesor. Leopoldi Biwald, Antoni Polle, Leopoldi Wisenfeld, prof, mor. teol.. Caroli Taupe, prof. mat. 13. Animadversiones in Extractum et Crisin Cen- soris Berolin. Circa systema Boscovich. Graecii. 1773. 8°. 14. Wilhelm Lewis, Mitgliedes der königl. Gross- brittannischen Societät der Wissenschaften zu London. Geschichte des Goldes und ver- schiedener damit sich beschhäftigender Künste und Arbeiten. Graz, gedruckt den Widman- statterischen Erben. Assertiones Ex universa philosophia quas authoritate et consensu Plurim. Rev. Eximii Clariss, ac Magnis. D. Univ. Rectoris, Periii. Ac Doctriss. D. Caes. Reg. Inclyt. Fac. Phil. Praesidis -t- Directoris, Praen. Cosultiss. Ac spec- tab. Dom. Decani caeterumque Dom. Doctor. Ejusd. Inclyt. Fac. Phil. In alma ac celeberr. Univ. _^Graec. Anno 1771 Mense aug. die publice pro- 25 3 KRONIKA i STANISLAV JUŽNiC; POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 2000 pugnandas suscepit, praenob. Ac perdoctus dominis loannes Nep. Pollini. Carniol. Labac. Ex Arch. S. 1. Conv. Nob. CoUeg. Ex praelectionibus Adm. Rev. & Cl. P. Leopoldi Bivvald, e S. I. AA. LL. & Phil. Doct. eiusd. Prof. pubi. & ord. Adm. Rev. & Cl. P. Antonii Poller, e S. I. AA. LL. & Phil. Doct. eiusd. Prof. pubi. & ord. A. R. & Cl. P. Leopoldi Wisenfeld, e S. 1. AA. LL. & Phil. Doct. ac. Phil. Moral. Prof. pubi. & ord. Adm. Rev & Cl. P. Caroh Taupe, e S. I. AA. LL. & Phil. Ac Math. Prof. pubi. & ord. 15. Cronstedts Versuch einer Mineralogie. Ver- mehret durch Brunich. Graz, gedruckt den Wid- manstätterischen Erben, 1775. Illustrissimo do- mino domino Ludovico, sac. rom. Imp. Corniti a Dietrichstein, libero baroni in Hollenburg et Finkenstein haereditario, aulico, et provinciali rei venatoriae praefecto in Stiria, haereditario pin- cernae in Carinthia. Sacrarum caesareo-regiarum apostolicarum maiestatum camerario actuali, nec non regiminis Interioris Austriae consiliario se suasque positiones philosophicas, D. D. D. Cli- entes intisimi loannes Nep. Pasquich & Petrus Hoblnigg. Assertiones Ex universa philosophia, quas authoritate et consensu Magnifici Domini universitatis rectoris, Perillustris. Ac Clarissimi Domini caesareo-regii inclytae facultatis et studii philosophici praesidis et directoris, Admodum Reverendi, Spectabilis Ac Clarissimi Domini De- cani, caeterumque Dominorum Doctorum Ejus- dem Inclytae Facultatis Philosophicae, in alma ac celeberrima Universitate Graecensi, Anno Salutis MDCCLXXVII. Mense Augusto die publice pro- pugnandas susceperunt Rev. Dom loannes Nep. Pasquich, Nob. Dalm. Segniensis e Caes. Colleg. Et Dom. Petrus Hoblnigg, Stirus Rastensis e Caes. Coli. Sub praesidio Admodum Rev. et Cla- riss. Domini Leopoldi Biwald, AA. LL. & Philo- sophiae Doctoris, Physic. Profes. publici & ordi- narii. Admodum. Rev. ac Clariss. Domini Joannis Nep. Wolf, AA. LL. & Philosophiae Doctoris, Log. Metaph. Nec non Philosophiae Moral. Profes. publici & ordinarii. 16. Johann Friedrich Gmelins, der Arzneygel- ahrheit (sic!) Doctors und öffentlichen Lehrers auf der hohen Schule zu Tübingen, der Römisch-Kaiserlischen Akademie und der Zürichischen Gesellschaft der Naturforscher Mitgliedes, Abhandlung von den giftigen Ge- wächsen, welche in Deutschland und vornämlich in Schwaben wild wachsen. Graz, gedruckt den Widmanstatterischen Erben. 1776. Celsissimo ac revendissimo domino, domino Rudolphe losepho, dei, et apostolicae sedis gratia archie- piscopo goritiensi, sac. rom. imp. Principi e comi- tibus et dominis ab Edling, domino in Hun- gersbach, Palla-crucis et S. Georgii, custodi albae regalis, abbati S. Petri de Rosacio, sacrae caesareo-regiae, et apostolicae maiestatis con- siliario actuali intimo; se suasque positiones philosophicas. D. D. D. Gliens infimus Antonius Boschi. Assertiones Ex universa philosophia, quas authoritate et consensu Magnifici Domini Uni- versitatis Rectoris, Perillustris, ac Clarissimi Do- mini Caesareo-Regii Inclytae Facultatis et studii Philosophici Praesidis et Directoris, Admodum Rreverendi, Spectabilis, ac Clarissimi Domini Decani, caeterumque Dominorum Doctorum Eiusdem Inclytae Facultatis Philosophicae In alma, ac celeberrima Universitate Graecensi Anno Salutis MDCCLXXX. Mense Aug. Die publice propugnadas suscepit, D. Antonius Boschi, e Comit Gorit. E Caes. Sem. Conv. Sub praesidio A. R ac Cl. D. Leopoldi Biwald, AA. LL. & Philos. Doct. Phys. Profess, pubi. & ord. A. R. ac Cl. D. Caroli Taupe, AA. LL. & Philos. Doct. Ac Mathes. Prof. pubi. & ord. A. R. ac Cl. D. loannis Nep. Wolf, AA. LL. & Philos. Doct. Log. & Metaph. Nec non PhU. Moral. Profess, pubi. & ord.74 JANEZ KRSTNIK SCHÖTTL, prof, fil., dogm. in mor. teol, roj. 23. 6. 1724 Steyer, vstp. 28. 10. 1739 Dunaj, u. 1777?, prof. fil. 1754-1757 Dunaj, Terezijanišče, prof. mat. 1758 Buda, prof. mat. 1759 Celovec, prof. mat. jeseni 1759 - jeseni 1761 Ljubljana, prof. fil. 1762- 1763 Dunaj, Terezijanišče, prof. mor. teol. 1764 Linz, prof. dogm. in mor. teol. 1765-1773 Passau. Biblgraf. obsega eno razpravo o astronomiji, ki opisuje opazovanje prehoda Venere čez ploskev Sonca 6. 6. 1760 v Ljubljani. Delo je bilo vstav- ljeno v dunajske efemeride in je zanj dobil po- hvalo pariške akademije.^^ GABRIJEL GRUBER, prof. mehanike, roj. 6. 5. 1740 Dunaj, vstp. 18. 10. 1755 Dunaj, u. 25. 3. 1805 St. Petersburg, predstojnik katedre za risanje, geometrijo, meha- niko in hidravliko 1768-1784 Ljubljana, rav. plov- be po Ljubljanici in Savi 1772-1781 Ljubljana, prof. mehanike 1786-1800 Polock v Belorusiji, prvi rektor v St. Petersburgu 1800 - 30. 7. 1802, 30. 7. 1802 do smrti predstojnik ostankov jezuit- skega reda v Rusiji. Biblgraf. obsega dve nemški razpravi o hidrodina- miki ter eno razpravo brez fizikalne vsebine: 1. Herrn Tobias Grubers, Weltpriesters und k. K. Bau= und Navigationsdirektors im Temeswarer 74 Diar., n.d., I/40r, str. 1713 D, 1716 L/6 in 1727 D; CGASI- I, str. 104; Stöger, n.d., str. 30; Sommervogel, n.d., III, Str. 1528-1530. 75 CGASI-III, Str. 1499; Stöger, n.d., str. 320; Sommervogel, n.d., VII, Str. 859. 26 48 3 KRONIKA 2000 STANISLAV JUŽNIČ: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 Banat, Briefe hydrograpfiischen und physikali- schen Inhalts aus Krain an Ignaz Edlen von Born, k. K. Wirklichen Hofrafh. Wien, bey Johann Paul Kraus, 1781. 2. Modus Savum fluvium in meliorem statum redigendi, ut navigatio promoveretur, et ab inundationibus caveretur. Archiv für Geographie und Statistik, ihre Hülfwissenschaften und Lite- ratur. Verfasst und gesammelt von einer Gesell- schaft von Gelehrten, Prag, 1802. Recenzija v Annalen der österreichischen Literatur, Wien, Nro. 28. XXVIII Stück, april 1802, str. 217. 3. Paravit anno 1786. Paulo ab adventu suo in Russia pulcherrimas ichonographicas delineati- ones Templi et Collegii Polocensis, quarum binae Lipsiae in fol. Maj. excusae sunt.^^ KRISTJAN RIEGER, prof, mat in arhitekture, roj. 14. 5. 1714 Dunaj, vstp. 17. 10. 1731 Dunaj, u. 26. 3. 1780 Dunaj, prof. mat. 1748-1761 Dunaj, rektor 14. 8. 1768 - 29. 9. 1771 Passau, sup. 1772 Traunkirchen, posestvo passauskega kolegija, rektor - 11. 6. 1772 do raz- pustitve Družbe Jezusove 29. 9. 1773 Ljubljana. Biblgraf. obsega latinski razpravi o arhitekturi ter španski razpravi o astronomiji in fiziki: 1. Universae Architecturae Civilis et Militaris Ele- menta. Brevibus recentiorum observationibus illustrata, conscripta a Christiano Rieger, Soc. Jesu, Francisco Rom. Imp. Aug. Subissime dedi- cata a Francisco Josepho S. R. I. Comite de Plettenberg Wittem, cum sub augustissimis aus- piciis in regio Theresiano S. J. Nobilium Collegio tentamen publicum ex physica, historia, itaque architectura. Jure naturae, et philosophia morum subiret, an. Salut. M.DCC.LVL mense septembri. Tomi II. Vindobonnae, typis Joannis Thomae Trattner, 4°, 274 strani, sld., fron, gr., 15 bakrorezov - V nadaljevanju: Materia tentaminis publici, quod ex anni hujus scholastici pra- electionibus, quavis cui libureit periclitante subi- bat in collegio regio Theresiano Societate Jesu illustrissimus Dominus Franciscus Comes de Plettenberg, Philosophiae in secundum annum auditor, die... M.DCC.LVI. Vindobonnas... 52 strani. Prevod v španščino P. Michel Bene- volente, S. J. Madriti. 1763. fol. 2. Universae Architecturae Militaris Elementa bre- vibus... Soc. Jesu Sacerd. Mariae Theresiae Augustae honoribus dicata a Joanne Baptista L. B. De Schilson, dum idem sub augustissimis auspiciis in collegio regio Theresiano S. J. ten- tamen publicum ex disciplinis philosophicis at- que historicis subibat. Anno Salut. M.DCC.LVIII. mense septembri. Vindobonnae, typis Joannis Thomae Traffner, 4°, 348 strani, sld., fron, gr., 20 slik. Vinjeto pod naslovom in več drugih je izdelal Ph. Gütt. - V nadaljevanju: Materia ten- tamina publici, 20 strani. To delo je verjetno prav tako prevedel v španščino P. Michel Bene- volente, S. J. 3. Observacion del Transito de Venus par el disco del sol, en el dia 6. De Junio de este afio de 1761. Hecha en el observatorio del Colegio Imperial de la Compafiia de Jesus de Madrid. Por el P. Christiano Rieger, Cosmographo de S. M. 4°, 7 strani. Na koncu: Con licencia: En Madrid. Afio de 1761. En la Imprenta de la Santa Cruzada. 4. Observationes physicis solze la fuerza electrica grande, y fulminate, confirmada y aumentada con nuevos experimentos. Por el Padre Christo- phoro Rieger, de la Compania de Jesus. Con licencia. Madrid. En la officina de Joachim Ibarze calle de las Urosas. Ano de M.DCC.LXIII, 4°, 60 strani, 1 slika.''^ Skupne poteze življenskih poti ljubljanskih profesorjev fizike Po končanem študiju filozofije in teologije je začelo skoraj pol poznejših ljubljanskih profesorjev fizike v okviru triletne filozofije najprej predavati druge predmete; 18 profesorjev je začelo s pre- davanji etike, 7 matematike, trije pa hebrejščine. Pred prihodom v Ljubljano je 24 ljubljanskih profesorjev fizike že poučevalo filozofijo v drugih kolegijih. Po odhodu iz Ljubljane jih je 43 preda- valo moralno teologijo, 17 cerkveno pravo, 12 kon- troverzno teologijo, 6 Sveto pismo in 4 dogmafično teologijo. 11 ljubljanskih profesorjev fizike je pozneje prevzelo dolžnosti dekanov moralne teologije na različnih kolegijih. Janesich je postal dekan pro- fesorjev filozofije v Trnavi, Kappus v Gradcu, Ap- faltrer pa na Dunaju. Zadnji je bil na Dunaju tudi dekan jezikov. 13 ljubljanskih profesorjev fizike je bilo imenovanih za rektorje v različnih kolegijih, 7 pa za predstojnike manjših postojank. Zetlacher je postal avstrijski provincial. Med vsemi ljubljanskimi profesorji je le Legger leta 1714 od katedre za matematiko (in logiko) prešel na fiziko.^8 B. F. Erberg je leta 1754 s fizike (in etike) prešel k matematiki. Do srede tridesetih let so ljubljanski profesorji filozofije dosledno me- njavali katedre tako, da so sledili napredovanju 76 Diar., n.d., I/40r, str. 1831 L/10, 1837L in 1842 L; CGASI- I, str. 470; Stöger, n.d., str. 109; Sommervogel, n.d., III, str. 1882. 77 CGASI-III, str. 1381; Stöger, n.d., str. 302; Sommervogel, n.d., Vn, str. 1841. 7° Profesorji matematike se na leta 1705 ustanovljeni ka- tedri niso tako hitro menjavali kot na fiziki, ki je bila del filozofije. Franc Lengger je tako poučeval mate- matiko med leti 1707-1708, Franc Schmelzer pa med leti 1711-1712. 27 KRONIKA i STANISLAV JUŽNIČ: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-4 2000 Študentov v naslednji letnik. Profesorji logike so naslednje leto predavali fiziko, za njo pa meta- fiziko v naslednjem letu,''^ kar je bilo povezano z vsebino (in nazivi) treh letnikov filozofskega šhidija.80 V letih 1716 in 1717 je profesor fizike poučeval tudi matematiko, sicer pa je bila fizika do srede štiridesetih let samostojna katedra. V letih reform so jo nekaj časa predavali skupaj z drugimi vedami: med leti 1747-1752 z metafiziko,^! nato pa dve leti z etiko.^^ v naslednjih dveh desetletjih je postala znova samostojna katedra s spremenjerrim nazivom "Splošna in posebna fizika", ki se je ob- držal tudi v učbenikih 19. stoletja.^^ V drugi polovici petdesetih let sta v Ljub- ljanskem kolegiju delovala tudi mladi Biwald in že uveljavljeni fizik Dillherr.»* Pouk fizike v Ljubljani so posodobili tudi z nabavo številnih novih knjig leta 1754 in eksperimentalnih naprav naslednje le- 79 Leta 1714 je isti profesor poučeval logiko in matematiko, od leta 1752 dalje pa logiko in metafiziko, verjetno zaradi ukinitve tretjega letnika naslednje leto. Večina profesorjev logike je v naslednjem letu nadaljevala s poukom fizike, naslednje leto pa so prešli k metafiziki. Manj pogost je bil prehod od fizike h kazuistiki (Tauf- ferer 1760), ali pa primer Mayrja, ki je leta 1722 pre- daval fiziko, 6 let pozneje metafiziko, čez dve leti pa kazuistiko. Običajni vrstni red spreminjanja stolic za filozofijo kaže naslednja tabela, kjer številke v oklepajih označujejo zamik posamezne katedre, če ta ni sledila prejšnji takoj v naslednjem letu: logika-fizika 1708, 1713-14, 1715?, 1717-18, 1720, 1722-28, 1734, 1736-7, 1742, 1745, 1755, 1756-60, 1762-63, 1771; fizika-metafizika 1707-13, 1715?, 1716, 1718-20, 1722-24, 1727-28, 1730-31, 1734, 1736, 1742, 1747, 1756; logika-fizika-metafizika 1708, 1713, 1715?, 1718, 1720, 1722 (metafizika 6), 1724, 1727-28, 1734, 1736, 1742, 1756; fizika-metafizika-kazuistika 1709, 1713 (kazuistika 2), 1722 (kazuistika 2), 1730; logika-fizika-metafizika-kazuistika 1713, 1715?, 1722 (me- tafizika 6, kazuistika 2). Jože Ciperle, Jezuitski učni program in njihovi študiji v Ljubljani, v zborniku: Jezuiti na Slovenskem, Institut za zgodovino Cerkve, Ljubljana, 1992, str. 173. »1 Mayern leta 1747 in 1749, Vittinich 1748, Maister 1750, Ritzl 1751 in Herrenbrandt 1752, »2 Rasp leta 1753 in Erberg 1754. »C DeHtev na splošno in posebno fiziko je v popisih pro- fesorjev (Diar., n.d., l/40r, str. 1716 L) 3 ali 4 leta poz- nejša od cesarskega dekreta iz leta 1752, ki je delitev zapovedal. Takšna delitev fizike se je, vsaj v Avstriji, obdržala še v naslednjih generacijah, npr. pri piaristu Remigiu Döttlerju (t 1812), Elementa Physicae Mathe- matico-Experimentalis in usum auditorum suorum con- scripta, Viennae et Tergesti 1815, Editio nova curante J. L. Malenea. »4 Diar., n.d., I/40r, str. 1702 D, 1711 D, 1720 L, 1726 L in 1726 D. Na Dunaju leta 1748 in 1749 tiskani knjigi "Dia- logi physici de Corporum principüs, eorumque qualitatibus in genere" ter "De Universi Systemate, Cor- porum gravitate, fontium origine et planeticolis" uvr- ščata Dillherrja med najpomembnejše ljubljanske fizike. Leta 1763 je v Ljubljani objavil tudi Dialogi Tres jucundi et perutiles, inter militem et mercatorem fratres. Biwald pa je zapustil Ljubljano preden je začel objavljati fizi- kalna dela. to. Sočasno sta Benvenuti in Boškovič v Rimskem kolegiju uveljavila Newtonovo fiziko, v katoliških deželah pa so začeli predavati astronomijo po Bra- hejevem in po letu 1757 po Kopernikovem si- stemu.»5 To je tudi čas Boškovičevega obiska v Ljubljani 9. 3. 1758 in Wulfnovih predavanj o Newtonovi fiziki v Ljubljani leta 1763.»^ Tako smo vsaj desetietje pred prepovedjo jezuitskega reda imeli v Ljubljani opremljen fizikalni kabinet, kva- litetne fizikalne knjige in stalne profesorje fizike, zagovornike Boškovičevega nauka in Kopernikove kozmologije. Le leta 1718 sta v istem letu zapisana dva profesorja fizike,»^ saj je dotedanji profesor Kraus 16. 11. 1718 umrl. Razen Krausa (1717, 1718), Mayra (1722, 1727) in Mayerna (1747, 1749), ni pred letom 1765 nobeden izmed ljubljanskih profesorjev več kot eno leto predaval fizike. Šele Pogrietschnig (1765-1768) in G. Schötti (1769-1773) sta bila v desetletju pred prepovedjo reda več let zaporedoma profesorja fizike v Ljubljani. Od takrat predmetni učitelji niso bili več omejeni le na hebrejščino in grščino.»» Menjavanje stolic ni več onemogočalo potrebno specializacijo, prihodi profesorjev iz Gradca ali Dunaja pa so vsekakor ugodno vplivali na kvaliteto študija v Ljubljani. Jezuitski profesorji so se menjavali znotraj Avstrijske jezuitske province, ki je imela kolegije tudi v pomembnih univerzitetnih središčih, kot so bili Gradec, Dunaj in Buda. Predavatelji iz Bude niso prihajali v Ljubljano ali iz Ljubljane. Več kot pol obravnavanih jezuitskih profesorjev je iz Ljub- ljane odšlo ali vanjo prišlo z Dunaja ali Gradca. Erberg, Rasp in J. Schöttl sta odšla iz Ljubljane na posebno znamenito dunajsko Terezijanišče, s kate- rega je prišel tudi Eder. Gruber pa je odšel v Petrograd. Nekateri ljubljanski profesorji fizike so bili še posebej pohvaljeni, npr. Stainer ob odhodu v Gradec 25. 10. 1717; "Metafizik R. P. Stainer je s slavo ovenčal svoje delo".»9 »5 Spor se je razplamtel po obrambi tez Boškovičeve fizike Synopsis physicae generalis pod Benvenutijevim vod- stvom leta 1754. Kljub pritiskom profesor fizike Benve- nuti ni bil odstranjen iz Rimskega kolegija, temveč je le zamenjal katedro. Boškovič je bil tri leta pozneje v kon- gregaciji, ki je leta 1757 umaknila teorijo o gibanju Zem- lje z Indeksa prepovedanih knjig. Nekaj mesecev po- zneje je Boškovič obiskal Ljubljano (Zeljko Markovič, Ruder Boškovič, Zagreb, JAZU, v dveh delih 1968 in 1969, str. 290-292 in 401), »6 Kari Dežman (1821-1889), Einiges über die naturwissen- schaftlischen Forschungen in Krain, lahreshefte des Ve- reines des krainischen Landes. Museums, Laibach, 1856, Diar., n.d., I/37r, str. 1010 D/11-12. »» Ciperle, ibid., 1992, str. 160, 161 in 173. °" Vladimir Murko, Starejši slovenski znanstveniki in nji- hova vloga v evropski zgodovini - Astronomi, Zbornik za zgodovino znanost in tehnike 2, Ljubljana, 1974, str. 32. 28 2000 3 KRONIKA STANISLAV JUŽNIČ: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 Z modernizacijo pouka sovpadajo po letu 1752 tudi številne nastavitve ljubljanskih profesorjev fi- zike, rojenih v deželah poseljenih s Slovenci. Med njimi so bili Kranjci Rasp, Erberg, Tricarico, Taufferer, Morautscher in Au(er)sperg ter Korošec Pogrietschnig. Med leti 1706-1773 se je zvrstilo 59 jezuitskih profesorjev fizike, ki so bili med poučevanjem fizike v Ljubljani povprečno stari po 37 let. Od- stopanja od povprečja so bila zelo majhna, saj je le Pogrietschnig poučeval po svojem enainštiri- desetem letu, noben profesor fizike pa ni bil mlajši od 30 let. Nekateri profesorji fizike so se v Ljub- ljano vračali po večkrat, vendar niso več poučevali fizike. K številu vrnitev v naši tabeli šteje tudi morebitni noviciat v Ljubljani: Kraj rojstva:! Med desetimi profesorji fizike, ki so se po dvakrat in večkrat vračali v Ljubljano, je bilo 8 Kranjcev ter le po en Furlan in en Dunajčan. Tako so jezuiti skrbeli, da so profesorji ostali čim bližje rojstnemu kraju. Dobrih 10% profesorjev fizike je bilo doma iz Ljubljane, med drugimi kranjskimi kraji pa izstopajo plemenite kočevske rodovine Erberg in Jenčič. Veliko je bilo tudi Dunajčanov, štirje ljubljanski profesorji fizike pa so bili rojeni na ozemlju današnje Italije. Med 59 ljubljanskimi pro- fesorji fizike so bili zunaj območja Avstrijske jezu- itske province rojeni le: Ceschi iz Gradeža in Pit- ton iz Gradišča ob meji province, Furlan Buzzi, Švab Herrenbrandt, Tirolca Mayr in Sfancker ter sin nemško-šve skega visokega častnika v avstrijski službi Wulfen. Povprečno so profesorji fizike poleg leta po- učevanja fizike še po 5,7 let s presledki vršili druge dolžnosti v ljubljanskem kolegiju: Več kot polovica (31) profesorjev fizike je v Ljubljani poučevala filozofijo dve ali tri leta z logiko, fiziko in metafiziko. Nato so bili navadno še pred svojim štiridesetim letom premeščeni dru- gam, ne da bi se v Ljubljano še kdaj vrnili. So pa tudi izjeme, predvsem Ljubljančan de Giorgio, ki je z dvema presledkoma bival v ljubljanskem kole- giju 45 let, tudi kot vicerektor in rektor. Višnjan Taufferer je prav tako z dvema presledkoma preživel v ljubljanskem kolegiju 18 let in nato ostal v Ljubljani še več kot dve desetletji po prepovedi reda. Kranjec Apfaltrer se je kar petkrat za nekaj let vračal v Ljubljano, nazadnje kot rektor.^O Do- lenjec Morautscher je deloval v ljubljanskem jezu- itskem kolegiju kar 22 let. II. Fizikalne knjige v jezuitski knjižnici v Ljubljani Ob ukinitvi jezuitskega reda so na kolegijih opravili popise knjižnic. Tako so na kolegiju v Zagrebu junija 1774 popisali med drugim dela Mariofta, Boyla in Jeana Bernoullija,^! ki so za Ljubljano dokazljiva šele pozneje. Popis knjig v Bil je 30 let starejši sorodnik jezuita Leopolda Apfalt- rerja (1731-1804), prav tako rojenega na dedni posesti baronov Apfaltrerjev Grmače blizu Smartnega pri Litiji. Leopold je od leta 1766 poučeval matematiko in meha- niko v Celovcu. Objavil je 4 matematične in fizikalne razprave. Septembra 1771 je v Celovcu izdal matema- tično razpravo s številnimi enačbami in skicami: "Motu rhombi conici Dissertatio", skupaj z izpitnimi tezami ob sodelovanju profesorja fizike iLeopolda Kirchschlaga (Č4258). Žarko Dadič, Povijest egzaktnih znanosti u Hrvata, Za- greb, SNL, 1982, II del, str. 242. 29 KRONIKA STANISLAV JUŽNIČ: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 2000 Ljubljani ni bil končan pred 28. 6. 1774, ko je požar v nekdanjem jezuitskem kolegiju že pov- zročil veliko škodo tudi v knjižnici. Iz pogorišča so rešili in pozneje leta 1775 popisali 637 knjig, med njimi 36 knjig o fiziki:^^ Fizikalne knjige po popisu iz leta 1775 1. Giovanni Maria Della Torre (1713-1783), Scienza della Natura Generale, Venezia, 1750 (400; 1460; 8333; 4).93 Ekslibris: Inscript. Calai. Bibl. Philosoph. Coll. Labaci S. J. 1754 (na hrbhi: Bibl. Phil. Lab. S. J.). 2. Honorat Faber S. J. (1606/7-1688), Physica id est scientia rerum corporearum, in decem Tractatus distributa, Tomus I (Tractatus 1, 2), Lugduni, 1669 (403; 1426; 28337; 55). Ekslibris: Collegio Societatis Jesu Donatus Ejus- demqu... Bibliotheca Sophicea Adscriptus Labaci 1726. Vezano skupaj z Fabrijevim Tomus Quatrus (Tractatus 7, 8), Lugduni, 1671 (418; 1426; 28337; 53). Ekslibris: Anno 1726 Biblioth. Philosoph. 3. Joseph Khell von Khellburg S. J. (1716-1772), Physica ex recentiorum observationibus accomo- data. Usibus academicis a Josepho Khel e S. J., Viennae, 1751 (406, 424 in 426; 1440; 8206; 3). Ekslibris: Inscr. Catal. Bibl. Philos. Coli. Labaci S. J. 1754. 4. Joseph Mangold S. J. (1716-1787), Philosophia Rationalis et Experimentalis, Ingolstadii et Mo- nachii, 1755-1756 (408; -; 4420; -).94 Ekslibris: Inscripto Catalogo Bibliotheca Collegis Soc. JESU Labac. (brez letnice). 5. Johann Christoph Sturm (1635-1703), Physica electiva sive hypothetica, Norimbergae, 1697 (407 in 409; 1457; 8477; 57). Ekslibris: Insc. Catal. Bibl. Philos. Coli. Labaci S. J. 1754 (vezano skupaj z Wolff ovo matematiko iz leta 1722). 6. Andreas Semery S. J., Triennium Philoso- phicum, 2: Venetiis, 1690 ali 4: 1708 (410; -; 449 ali 5188; -). Brez jezuitskega ekslibrisa. 92 Knjige s fizikalno vsebino so razvrščene po vrstnem redu popisa iz leta 1775. V oklepaju so inventarne šte- vilke oziroma signature knjig leta 1775, leta 1803 in da- nes v NUK-u ter starost dela ob nabavi v ljubljanskem jezuitskem kolegiju. 93 Prvi od dveh delov. Knjiga ima prečrtan ekslibris ljubljanskih avguštincev iz leta 1755, od koder je pozneje prešla k jezuitom. 7. piarist Odoardo Corsini (1702-1765), nstituti- ones Philosophiae, Venetiis, 1743 (411; -; 5276; 11). Ekslibris: Inscript. Catal. Bibl. Philos. CoUeg. Labac. S. J. 1754. 8. Ignatio Monteiro S. J. (1724-1812), Philosophia libera mechanica, Venetüs, 1766 (415; 1543; 8536; 2). Ekslibris: Inscriptus Bibl. Phil. Coli. Labaci. S. J. 1768. 9. Roger Joseph Boscovich S. J. (1711-1787), The- oria Philosophiae Naturalis, Venetiis, 1763 (421; 1418; 8179 ali 8180; -). Brez jezuitskega ekslibrisa. 10. De litteraria expeditione per pontificam difi- onem ad dimetiendos duos meridiani gradus et corrigendam mappam geographicam jussu, et auspiciis Benedicti XIV Pont. Max suscepta a Patri- bus Societ. Jesu Christophoro Maire et Rogerio Josepho Boscovich, Romae, 1755 (488; -; 4243; 3).95 Ekslibris: Inscriptus Catalogo Bibliotheco Philo- sophici Coli. Labac. S. J. 1758 a S. Bernardino Erber. 11. Der Königl. Akademie der Wissenschaften in Paris physische Abhandlungen 1692-1718, Breslau 1748-1750 (422 in 614; 1567; 8361; 5).96 Ekslibris: Inscr. Cat. Bibl. Phil. CoU. Lab. S. J. 1754. 12. Jean-Jacques Dortous de Mairan (1678-1771), Abhandlung von dem Eisse, Leipzig, 1752 (428; 1537; 8535; 6).97 Ekslibris: Coli. Labac. S. J. 1758. 95 Jaro Dolar, Ob ostankih jezuitske knjižnice v NUK, v zborniku: Jezuiti na Slovenskem, Institut za zgodovino Cerkve, Ljubljana, 1992, str. 191. Knjiga je bila dvakrat ponatisnjena (Bonnoniae 1757 in Viennae 1776), dopol- njeni francoski prevod pa je izšel v Parizu leta 1770 pod naslovom Voyage astronomique et géographique. Boš- kovičev prijatelj Maire (1697-1767) je bU rektor An- gleškega kolegija v Rimu, znan po delih iz praktične astronomije. Kljub podobnim priimkom ni istoveten s starejšim pariškim akademikom de Mairanom. Leta 1775 so pod št. 422 vpisali 2., 6. in 8. del prevoda. Pod imenom prevajalca člana berlinske akademije; "Phy- sische Abhandlungen ... Adolph v. Steinwahr" so pod št. 614 vpisali še 3., 5., 6., 7., 9. in 10. del. Wilde je pod številko 1567 vpisal 2., 3., 5., 6., 8., 9., 10, 12. in 13. del. Danes najdemo v NUK-u pod sign. 8361 skupaj vezan 1., 2., 3., 4. in 5. del, ki imajo na zunanjih platnicah številko 614, zapisano leta 1775. Zanimanje ljubljanskih jezuitov za razprave pariške akademije je bilo gotovo povezano s proglasitvijo Boškoviča za njenega dopisnega člana 4. 5. 1748 s korespondentom akademikom de Mairanom, ki ga je tudi predlagal (Markovič, ibid., str. 242). Dissertation sur la glace, 1715, razprava nagrajena pri akademijah Bordeaux leta 1716 in Beziers leta 1717. V Ljubljani so nabavili nemški prevod poznejše izdaje s predgovorom de Mairana datiranim leta 1748. Boškovič je v Rimu prejel de Mairanovo delo januarja 1749 (Mairan, ibid., 1752, uvod; Markovič, ibid., str. 256). 30 2000 3 KRONIKA STANISLAV JUŽNiC: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 13. Joan de Ulloa Madritiano S. J., Physica Specu- lativa, Romae, 1713 (429; -; 4896 in 4815; 8). Ekslibris: Biblioth.Philosoph.(dodano z drugačno pisavo) Collegii Soctis Jesu Labacensis Catalogo Inscriptus Anno 1721. 14. Francesco Tertio de Lana S. J. (1631-1687), Magisterium Naturae et Artis, Opus Physico- Mathematicum, Brixiae, 1684 et 1686, Parmae 1692 (432 in 433; 1411; 8461; 60). EksHbris: S. J. Labaci 1752. 15. Josepho Falck S. J. (+1737), Mundus aspec- tabilis philosophice consideratus, 1740 (434; -; 5026; 7). Ekslibris: Inscriptus Bibl. Philosophia Catalogo Collegii Labacensi S. J. Inscriptus 1747. 16. Christian Wolff (1679-1754), Der Anfangs= Gründe aller Mathematischen Wissenschaften, III. Theil: Gründe der Optick, Catoptrick, Dioptrick und Perspectiv, Halle und Magdenburg, 1750 (437, 1406; 4136; 6).98 Ekslibris: Inscr. Catal. Bibl. Philos. Coli. Labac. S. J. 1756. 17. Jacques Ozanam (1640-1717), Recreations ma- thématiques et physiques, Paris, 1723 (439; -; 4384; 31). Ekslibris: Inscr. Catal. Bibl. Philos. Colleg. Labaci S. J. 1754. Ex Libris ad Usum P. Bernardini Erberg. 18. in 19. Nicolas Louis de LacaiUe (1713-1762), Lectiones elementaires opticae, Viennae, 1757 (448; -; 4047 in 4211; -). Vezano z delom istega avtorja Lectiones Ele- mentaires Astronomiae, Geometriae et Physicae, Viennae, Prague, 1757 (430, -; 4047 in 4211; -).99 Brez jezuitskega ekslibrisa. 20. Antonio Genovesi (1712-1769), Elementa Meta- physicae in Morem Mathematicum (449; -; -; -). Knjiga ni najdena v NUK-u. Iz požara so rešili več Wolffovih matematičnih in fizi- kalnih del, ki jih Čop pozneje ni vpisal med fizikalna. Wolffov Physica electiva sive hipotetica, tomus secun- dus, Nurimbergae 1722, je vezan za enako naslovljenim "tomus primus" iz leta 1697 avtorja Sturma, tedaj pro- fesorja matematike na univerzi v Altrofu. Oba dela ima- ta v NUK-u sign. 8477 in vsaka svoj ekslibris iz leta 1754. V popisu leta 1775 je bilo delo pripisano Sturmu kot drugi del njegovega "Physica Electiva Sturmii To- mus II''"5" pod št. 409. Med Wolffovimi deli popisanimi leta 1775 Ü436, J437, J438, J450 in 1451) ima fizikalno vsebino predvsem optika, 3. del Der Anfangs=Gründe. Delo je bilo prvič izdano leta 1710 v 4 delih, v Ljubljani pa so leta 1756 nabavili postumno "predelano" izdajo iz leta 1750 in jo leta 1775 popisali pod št. 437. Lacaillovi deli je Scherffer prevedel iz latinščine po pariških izdajah iz leta 1756 in 1755. 21. Bernard Forrest de Belidor (1693-1761) La scien- ce des Ingenieurs, A la Haye, 1734 (453; -; 21393; -). Brez jezuitskega ekslibrisa.^00 22. Manuale Horographicum in duas partes di- visum (454; -; -; -). Knjiga ni najdena v NUK-u. 23. Elementa Mathematica Naturali Philosophia P. Maximiliani Holl (455; -; -; -). Knjiga ni najdena v NUK-u. 24. Joseph Majläth, Motorum in Corporibus, Tyr- naviae, 1754 (502; 1482; 8442 in 8440; Q)P^ Ekslibris: Labaci S. J. 1754. 25. Joseph Kraus(s) S. J. (1678-1718),102 Allocutiones Academicae (533; -; 7737 in 12346; -). Knjiga ni najdena v NUK-u, čeprav imajo zanjo dve signaturi. 26. Giovanni Battista Riccioli S. J. (1598-1671), Al- magestum Novum, Bonoma, 1651 (544; -; 4034; 58). Ekslibris: Labacensis Collegii Societatis JESU Catalogo inscriptus Anno 1709.10^ 27. in 28. Johann Christian Kolhans (1604-1677), Tractatus opticus, Lipsae, 1663 (602; -; 8271; 91), vezano skupaj s Frideric Schraderius (1657-1704), Microscopiorum usus in naturali scientia..., Got- tingae, 1681 (602; -; 8274; 73). Ekslibris: Coli. Jesu Labaci 1754. 29. Francois Jacquier (1711-1788), Institiitiones Phi- losophicae ad Studia Theologica, Physica Generalis et Particularis, Graecii, 1766 (603; 1514; 5018; -)}°^ Brez jezuitskega ekslibrisa. 30. Kaspar Schott S. J. (1608-1666), Magia uni- versalis naturae et artis. Francofurti, 1677 (605, -; 8525; -). Brez jezuitskega ekslibrisa. 100 Y uvodu dela je član pariške akademije Belidor objavil fizikalno razpravo o težišču. Belidor je skupaj s Cassi- nijem meril poldnevnik v severni Franciji, ukvarjal pa se je tudi z balistiko. Druge Belidorjeve knjige in dela Wolffa, Lacaüla ter lacquierja, ki so jih imeli tudi ljubljanski jezuiti, je Boškovič leta 1764 priporočal za dokup ob nastopu službe profesorja na Univerzi v Pa- viji, tedaj pod habsburško upravo (Markovič, ibid., str. 653, 654 in 656). !0I Tiskano skupaj s tezami Josepha Apponya in Pranza Weissa (1717-1785), jezuitskih profesorjev v Trnavi. Profesor fizike in matematike v Ljubljani zadnji leti pred smrtjo. ^O^Na prejšnji strani dopisano še: "Insc. Catalogo Biblio- theca Philosophica Colleg. Labac. S. ]. 1756". ^04 z Biwaldovimi izpitnimi tezami. 31 KRONIKA 1 STANISLAV JUŽNIČ: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 2000 31. Noel Regnault S. J. (1683-1762), Physicae re- centioris origo antiqua, Graecii, 1755 (608, 1451; 8480; 1). Ekslibris: Labaci S. J. 1756. 32. Mario Bettini S. J. (1582-1657), Apiaria Universae Philosophiae Mathematica, Bononia, 1645 (610; -; 4032; 62). Ekslibris: Bibliotheca Philosophici Labacensi CoUegius Societatis Jesu Catalogo Inscriptus 1707. 33. Johann Gottfried Jugel (1707-1786), Geometria subterranea oder unterirdische Messkünst der Burg = und Grubengebäude, Leipzig, 1773 (617; -; 9911 in 11135 dvojnik); -). Ekslibris: Bibl. Phil. Coll. S. J. (brez letnice). 34. Lorenzo Magalotti (1637-1712), Lettere Scienti- fiche ed Erudite, Venezia,1740 (619; -; 2303; 14). Ekslibris: Inscr. Catal. Bibl. Philos. Coli. Labaci S. J. 1754. 35. Benjamin Franklin (1706-1790), Briefe von der Elektricität, Leipzig, 1758 (631; 1488; 8427; 3). Ekslibris: Inscripulus (sie!) Bibliothecae Philo- sophico Collegii Labacensio Sotis (sie!) Jesu Anno 1761. 36. frančiškan Stefano Pace, La fisica dei Peri- patetici, Cartesiani ed Atomisti, Venezia, 1741 (414 in 633; 1547; 8413; 30). Ekslibris: Inscriptus Catalogo Bibl. Phil. Coli. Labaci S. J. 1771. Jezuitski ekslibrisi v knjigah, ki jih leta 1775 niso popisali Popis iz leta 1775 ni zajel vseh jezuitskih knjig, ki so prestale požar. V njem manjkajo naslednje fizikalne knjige z jezuitskim ekslibrisom, ki jih da- nes hranijo v NUK-u. Domnevamo, da gre za knjige, ki so bile pred požarom izposojene štu- dentom ali verjetneje profesorjem in šele po po- pisu iz leta 1775 vrnjene knjižnici: 1. Athanasius Kircher S. J. (1601-1680), Ars Magna, Romae, 1646 (-; -; 8100; 51). Ekslibris: Wolfis. Engelb. S. R. J. Com: AB Auer- sperg Sup. Cap. Carm: Bibliothec. Philosophici 1697.105 2. Octavio Cattaneo S. J., Cursus Philosophicus, Romae, 1677 (-; -; 4958; 43). Ekslibris: Bibl. Philos. Catalogo Collegii Soc. Jesu Labaci Inscriptus 1720. 3. Pieter van Musschenbroek (1692-1761), Essai de physique, Lugduni, 1739 (-; 1442; 8463; 15).106 Ekslibris: Inscript. Catal. Bibl. Philosoph. CoU. Labaci S. J. 1754 (na hrbtu: Bibl. Phil. Lab. S. J.). 4. Musschenbroek, Physicae Experimentalis et Geometricas de Magnete, Tuborum capillarium,... Lugduni, 1729 (-; -; 8448; 25).107 Ekslibris: Inscriptus Catal. Biblioth. Philosoph.ColIegii Labac. S. J. 1754 (na hrbtu: Bibl: Phil: Lab: S. J.). 5. Musschenbroek, Tentamina experimentorum naturalium captorum in Academia del Cimento, Lugduni, 1731 (-; 1443; 4283; 23). Ekslibris: Inscrip. Catal. Bibl. Philos. Coli. Labac. S. J. 1754 (na hrbtu: Bibl. Phil. Lab: S. J.). 6. Musschenbroek, Dissertationes Physicae experimentalis de tubis capillaribus et attractione speculorum planorum, Viennae, 1753 (-; 1447; 8186; -).108 Ekslibris: Bibl. Philos. Labac. (brez letnice). 7. Christian Vater (1651-1732), Physica experimen- talis systematica in usum sfudiosae iuventutis, Witebergae, 1734 (-; 1465; 8306; 21). Ekslibris: Ex.Liberalitrales P. Ignat.Redlhamer Inscriphis Bibl. Phil. Coli. Labac S. J. 1755. 8. Leonhard Euler (1707-1783), Opuscula varii argumenti, Berolini, 1746 (-; -; 8185; 22).109 Ekslibris: Inscriptus Bibl. Philos.Collegii Labacensis S. J. 1768. 9. Jean-Antoine abbé NoUet (1700-1770), Lezioni di fisica sperimentale, Venezia, 1746 (-; 1545; 8241; 5). Ekslibris: Inscript. Catal. Coli. Laba. Bibl. Philos. 1751 (na hrbtu: Coll. Labac. S. J.). 10. Georg Wolfgang Kraf(f)t (1701-1754), Praelecti- ones academicae publicae in Physicam theo- reticam, Turingae. V treh delih 1750, 1751 in 1754 (-; 1525; 8236; 3). Ekslibris: Inscr. Catal. Bibl. Philos. Coli. Labac. S. J. 1755 (na hrbtu: Bibl. Phil. Lab. S. J.). 105 Dodano še: "Cat. Index No. 658 Collegi. Soc: Jesu La- baci". Kircherjevo delo ima izjemoma številko na naslov- nici in ne na zunanji platnici. Ce gre za knjižnioio številko, ta za 21 presega najvišjo številko popisano leta 1775. 106 Knjigo je iz holandskega prevedel Pierre Massuet (1698- Knjige ni v VVUdovem katalogu, ki je druga Musschen- broekova dela popisal med številkami 1442-1447. 10° S Scherfferjevimi izpitnimi tezami. 109 Štiri fizikalne in dve astronomski razpravi. 32 2000 3 KRONIKA STANISLAV JUŽNIČ: POUKIN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 11. J. T. Desaguliers (1668-1728), Cours de physiqe expérimentale, Paris, 1751 (-; 1424; 8457; 3-4)."° Ekslibris: Inscript. Catal. Bibl. Philos. Coll. Labaci S. J. 1754 (prvi del), 1755 (drugi del). 12. Joan. Mitterpacher, Dissertatio Physica de cor- pore generatim, deque opposito eidem vacuo, Tyrnaviae, 1753 (-; 1483; 8257; 1)."^ Ekslibris: Inscr. Catal. Bibl. Philos. Coll. Labaci S. J. 1754. 13. Johann Heinrich Winkler (1703-1770),"^ Anfangsgründe der Physik, Leipzig, 1754 (-; 1574; 8235; 1). Ekslibris: Inscr. Cat. Bibl. Philos. Coli. Labaci S. J. 1755 (na hrbtu: Bibl. Philo. Lab. S. J.). 14. Michael Klaus S. J. (1719-1792), Naturalis Philo- sophiae seu Physicae Tractatio, Viennae et Pragae, Trattner, 1756 (-; 1523; 8200; 2). Ekslibris: Colleg. Labacensis Soctis Jesu 1758. 15. Wilhelm Jakob s'Cravesande (1688-1742), Philo- sophiae Newtonianae Institutiones, Viennae, 1760 (-; 1493; 4608; 9)."3 Ekslibris: Inscript. Catalogo Bibl. Philos. Coli. Labac. 1769. Oblika ekslibrisa Jezuiti so vpisovali svoj ekslibris levo in desno ob naslovu dela. V 39 fizikalnih knjigah se je ohra- nil v različnih oblikah. Najkrajši ekslibris je bil S. J. Labaci, ki so ga pisali v petdesetih letih. V sedmih fizikalnih delih pred 1750 in šestih po 1760 so vpisovali daljše ekslibrise. Sedem fizikalnih knjig nekdanje jezuitske knjižnice nima jezuitskega eks- librisa: Schott (1677), Semery (1690 ali 1708), Man- gold (1755-1756), de Lacaille (dve deli iz leta 1757), Boškovič (1763), Jacquier (1766) in Belidorovo delo o arhitekturi, ki ima nekaj fizikalnega uvoda o določanju težišča (1734). Semeryjevi fiziki in Ma- y(e)rjeva filozofija (1752) imata nejezuitska eks- librisa.!!4 Ricciolov Almagestum Novum ima sta- ]5va dela, ki jih je iz A Course of experimental Philo- sophy (London, 1734) prevedel jezuit Espirit Pezenas. Tiskano skupaj s tezami profesorja logike Apponya. ^¦^2 Profesor fizike v Leipzigu in član RS. Ljubljanski jezuiti so imeli 2. izboljšano izdajo njegovega dela, Ivan Dizma Floriantschitsch de Grienfeld (* 1691) pa je imel v svoji knjižnici Winklerjevo Gedanken von den Eigenschaften, Wirkungen und Ursachen der Elektricität, Leipzig, 1744. ^^•^ Francoski prevod Rolanda de Virlois: Elements de Physique ou ITntroduction a la Philosophie de Newton je bil natisnjen v Parizu leta 1744 (Markovič, ibid., 120). !-'4 Nedatiran zapis "Exlibris Antonii Stendor" preberemo na Philosophia Rationalis et Naturalis jezuita Petra Paula May(e)ra (1716-1753) (Č4598). Semeryjev Triennium Phi- losophicum ima nedatiran zapis "Ex. Lib: loannis Fride- rici Schweiger" v 2. izdaji iz leta 1690, ter "Ad uso P. rejši ekslibris (1709) vpisan s temnejšim, bolje ohranjenim črnilom na notranji naslovnici, mlaj- šega z drugim rokopisom in širšimi črkami pa na zunanji, z navedbo filozofske knjižnice.Rjccio- lova Astronomiae Reformata (J547) iz leta 1665 ima samo starejši, domala enak zapis. Nekaterim knjigam je bil jezuitski ekslibris od- tisnjen tudi na hrbtu usnjenih platnic pod naslovom v obliki: "Bibl: Phil(os): Lab: S. J.". To so: tübingenska izdaja Kraffta, leipziška izdaja Wink- lera, beneška izdaja Della Torra, tri leydenske izdaje Musschenbroeka, pariška izdaja Desaguli- ersa in Mangoldovo delo, tiskano v Ingolstadtu in Münchenu. Beneški izdaji Corsinija in Nolleta imata nekoliko drugačen odtis: "Coll. Labac. S. J.", v Wittenbergu tiskano Vaterovo in avstrijsko Klausovo delo pa imata na hrbtu le skrajšani na- slov. Vse naštete knjige imajo na naslovnici eks- libris iz leta 1754, le drugi del Desaguliersa, Wink- ler in Vater imata eno leto poznejšega. NoUet iz leta 1752 ter Klaus iz leta 1758. Ekslibris v Man- goldovi knjigi iz leta 1755 pa ni bil datiran. Nabave knjig v jezuitski knjižnici po letih Felicis G. S. osnna August: Discal" (bosonogih avguštin- cev) v 4. izdaji iz leta 1708 (Č4449 in Č5188). Cours com- piei d'optique Roberta Smitha iz leta 1738 je prevedel iz angleščine v francoščino Boškovičev prijatelj Pezenas, profesor hidrografije v Marseillu. Prevod je dopolnil z novejšimi odkritji v optiki in s pregledom Boškovičevih instrumentov (Markovič, ibid., str. 676) in ga izdal v Avig- nonu leta 1767. Izvod v NUK-u s signaturo 8456 ima za- pis čez naslovnico "Für Mechanik 1772" brez jezuitskega ekslibrisa, podobno kot obe knjigi Naturlehre lohanna Gott. Krügerja iz leta 1763 (Č8438). Naštetih knjig v Ljub- ljani niso popisali leta 1775 in leta 1803. Tudi nefizikalne jezuitske knjige imajo jezuitske ekslibrise, denimo Cla- vennova Aperiens naturae thesaurum 0^11, Čl 1960). Nad starejše ekslibrise so pogosto dodajali zaznamek o filozofski knjižnici, ki so ga v Ricciolovi knjigi tudi da- tirali. Ekslibrise so vpisovale različne roke tudi v istem času, npr. Krčifta leta 1775 in Klausa tri leta pozneje. 33 KRONIKA STANISLAV JUŽNiC: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 48 2000 14 od 33 datiranih ekslibrisov v fizikalnih knji- gah ima letnico 1754. B. F. Erberg tako ni le popisal 51 novih naprav iz matematike, fizike, astronomije, meteorologije in kemije za kabinet, temveč je nabavljal tudi fizikalne knjige za spre- menjene potrebe ekperimentalnega pouka.Ce- ne nabavljenih knjig ne poznamo, za razliko od sočasno nabavljenih naprav v kabinetu. Ni verjetno, da bi požar prestale ravno knjige določenih letnikov zaradi morebitnega posebnega načina razvrstitve.Zato domnevamo, da so ob opremljanju fizikalnega kabineta v začetku druge polovice 18. stoletja tudi močno povečali knjižni fond, posebno s francosko pisanimi navodili za rokovanje z novimi napravami. Inventami zapisi na platnicah knjig Verjetno se vse iz požara leta 1774 rešene knji- ge tudi danes nahajajo v NUK-u. Vendar identi- fikacija samo s pomočjo naslovov ni vedno mo- goča. Leta 1775 niso zaznamovali leta in kraja natisa, ki ga določamo iz poznejših Wildovih in Čopovih popisov. V sedmih primerih pa jezuitski zapis, ki sicer obeta fizikalno vsebino, nima kraja, leta izdaje in avtorja dela. Zato ni mogoče ugo- toviti, na katere sodobne signature se nanašajo številke: 400, 422, 439, 453, 454, 583 in 610 iz leta 1775. V posameznih primerih si lahko pomagamo s številkami, ki so jih ob popisu vpisovali tudi na zunanje platnice."^ "6 Po Dolarju naj bi bila izbira in nabava knjig iz mate- matike, fizike in astronomije v jezuitski knjižnici "za- sluga Gabrijela Gruberja " (Dolar, ibid., 1992, str. 191). Vendar ekslibrisi kažejo, da so v jezuitski knjižnici na- bavili večino ohranjenih fizikalnih knjig poldrugo de- setletje pred Gruberjevim prihodom v Ljubljano. "'Če so bile knjige razporejene po omarah glede na for- mate in so požar prestale le določene omare, preseneča pestrost ohranjenih formatov. Po popisu iz leta 1775 je bilo osem fizikalnih knjig natisnjenih v četverki ("4'°"), prav toliko pa v osmerki ("8'°"). Za ostala dela format ni bil vpisan. Ohranjene jezuitske fizikalne knjige v NUK- u imajo različne formate. Med majhnimi je 8,5 x 14,5 cm velika Institutiones Philosophiae Corsinija, piarističnega generala, in pozneje profesorja metafizike in moralke v Pisi. Med srednje spada 21,4 x 27 cm velika Philosophia rationalis et experimentalis Mangoida, rektorja akade- mije Dillinger in pozneje rektorja nekdanje jezuitske hiše v Augsburgu. Zelo veliki pa so Ricciolov Almagest z 27,5 X 35 cm, Kircherjeva Ars Magna, de Lanov Ma- gisterium in druge. Vse knjižnične številke so ob popisu leta 1775 vpisali na sredo zgornjega dela zunanjih platnic, nekaj cm pod robom, npr. "N' 400" na platnicah Della Torrejeve knjige iz leta 1750 Ö400). Višina črke "N" sega v posameznih primerih od 10 do 16 mm s širino 5-7 mm. Prve številke popisa so višje in segajo od 15 do 16, široke pa so 3 do 5 mm, izjemoma tudi manj, denimo 9 x 2,5 mm na knjigi Deila Torra. Naslednji številki v popisu sta bih praviloma manjši z višino 7 do 11 mm. Črnilo je danes seveda obledelo in je na temnorjavih platnicah (npr. prevod spisov pariške akademije, J614, Č8361) težko Število fizikalnih knjig v jezuitski knjižnici v Ljubljani Jezuitski popis iz leta 1775 je knjige deloma razvrščal po vsebini. Fizikalna dela najdemo v sku- pini s knjigami o matematiki, astronomiji, geogra- fiji, biologiji, redkeje o filozofiji ali celo o teologiji med številkami 400-474. Med številkami 400-455 najdemo 29 fizikalnih del. Druge knjige o fiziki so bile popisane še na številkah: 502, 533, 544, 602, 603, 605, 608, 610, 614, 617, 619, 631 in 633. Tako je mogoče s fiziko povezati skupno 42 knjižničnih številk iz leta 1775. Leta 1775 so popisali tri dela Dunajčana Khella, vendar gre za eno samo delo v dveh knjigah. Po dva popisana dela Fabrija, Sturma, Pacea, Pariške akademije in Lanija so prav tako le različni deli istih knjig. Edina avtorja z dvema popisanima de- loma o fiziki sta bila Boškovič in de llacaille. Tako so leta 1775 popisali 36 fizikalnih del triintridesetih različnih avtorjev in zbornik Pariške akademije. Petnajst drugih fizikalnih knjig dvanajstih avtorjev je prestalo požar, ne da bi jih popisali leta 1775."^ Starost in ažurnost nabav jezuitskih fizikalnih knjig Med enainpetdesetimi evidentiranimi jezuitski- mi fizikalnimi deli petinštiridesetih avtorjev in zborniku Pariške akademije, štirih del ni bilo mo- goče najti v NUK-u: "Elementi metafizike, mate- matike in logike Antona Genovesi" (J449), "Priroč- nik o urah" 0454), "Matematični elementi prirodo- slovne filozofije O. Maximiiiana Holla" (J455) in "Akademski nagovori (ljubljanskega) profesorja Kraus(s)a" (J533). Ostalim knjigam lahko določimo leto izdaje, ki sega od leta 1646 do leta 1773 (v povprečju 1732). 38 od teh del ima datiran ekslibris z letnicami od 1697 do 1771 (v povprečju 1750). Knjige z dati- ranimi ekslibrisi so bile ob vpisu v povprečju stare 20 let. Najstarejša nabavljena knjiga z optiko Kol- hansa in Schraderiusa v skupni vezavi (J602) je ob nakupu štela kar 91 oziroma 73 let. Več drugih knjig pa so v drugi polovici 18. stoletja nabavili nemudoma po natisu. opazno. Veliko bolje ga razločimo na belih platnicah Ozanamovih Recreationes aU Bettinove Apiaria. Pone- kod je jezuitsko številčenje uničeno tudi z restavracijo knjige v nov ovoj iz usnja, denimo pri 3. delu Pacejeve La Fisica iz leta 1741. Kircherjeva Ars Magna iz leta 1646 je edina, ki ni oštevilčena na zunanjih platnicah temveč med naslovom. ""Delo Kircherja, štiri dela Musschenbroeka, Desaguliers, Cattaneo, Valer, Euler, NoUet, Krafft. Mitterpacher, Winkler, Klaus in s'Gravesande. ^ 34 lOOO 3 KRONIKA STANISLAV JUŽNiC: POUKIN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 Jezik pisanja knjig v ljubljanski jezuitski knjižnici Med jezuitskimi knjigami o fiziki, ki so se ohra- nile v NUK-u, je prevladovala latinščina. Tabela vsebuje 19 knjig, ki so bile tiskane v živih jezikih ali iz njih prevajane: Scienza della Natura generale duhovnika in profesorja v različnih italjanskih mestih De la Torra ter Lettere Scientifice ed Erudite del conte Lorenzo Magalotti, tajnika Accademie del Cimento. Med dvajsetimi pismi je bilo četrto "Sopra la Luce" naslovljeno GaUlejevemu učencu Vincenzu Vivianiju (1622-1703), peto pa je za- devalo GaUlejev opis vina. La Fisica dei Peripatetici, Cartesiani ed Atomisti franaškana Pacca (W1547; Č8413) ima enak naslov kot (f633) in je drugi del njegove fizike iz leta 1741. Naslova knjige, ki so jo leta 1775 popisali pod številko 414, v poznejših popisih ne najdemo, vendar številko "414" preberemo na platnicah prvega dela Pacejeve knjige s signaturo 8413 v NUK-u. More- bitna številka na platnicah 3. dela je bila uničena z restavracijo. Tako je popisovalec leta 1775 dva dela iste knjige popisal na povsem različnih številkah 414 in 633 prvič tudi pod okrajšanim naslovom: "Fisica del molto rev. Padre Stefano Pace". Physicae recentioris origo antiqua jezuita Regnaulta, profesorja na Colege Louis-le-Grand v Parizu je pre- vedel Dunajčan Georgio de Zobel, slušatelj 2. letnika filozofije na Dunaju. Prevod je natisnil z izpitnimi tezami profesorja filozofije F. Tricarica, profesorja mate- matike Korošca Janeza Krstnika Kaschutniga (1714-1787) in profesorja etike Josepha Mayerja v Gradcu leta 1755. Izvlečke graškega profesorja Karla Dolenca iz Reg- naultove "Dialogi Physici de structura corporis humani" z medicinsko vsebino so leta 1775 popisali pod številko 416 (Dolar, ibid., 1992, str. 191). Abbé Nicolas Louis de Lacaillovo (1713-1762) Lectiones elementares Opticae ex editione Parisina Anni 1756 je v latinščino prevedel dunajski profesor Kari Scherffer (1716-1783) leta 1757. Na straneh 145-150 je Scherffer dodal še Boškovičevo pismo profesorju fizilce na Rim- skem kolegiju Carlu Benvenutiju o mikrometerskih ob- Med knjigami pisanimi v živih jezikih je bilo v ljubljanski jezuitski knjižnici največ francoskih fizi- kalnih del, precej manj pa nemških. Kraj natisa knjig v ljubljanski jezuitski knjižnici V popisu iz požara rešenih knjig niso zapiso- vali let in krajev natisa. Manjkajoče podatke dolo- čamo iz poznejših popisov Wilda in Čopa. Blizu polovice knjig (21) je bilo natisnjeno znotraj te- danje habsburške monarhije, v Trnavi (2), Dunaju in Pragi (6), Gradcu (2), Benetkah (8), Bologni (2) ter Parmi in Brescii (1). Na Nemškem je bilo na- tisnjenih 15 knjig: v Leipzigu (5), tri na Bavarskem ter po ena v Tübingenu, Halleju, Nürnbergu, Breslau, Frankfurtu, Wittenbergu in Berlinu. Nekaj knjig je bilo natisnjenih tudi v drugih evropskih središčih v Leydenu (4), Rimu (4), Parizu (2) in Haagu (1). jektivih, datirano 1. 8. 1757 na Dunaju. Pismo sta ilu- strirali sliki 1 in 2 na tabli XII (Markovič, ibid., str. 395; Ivica Martinovič, Filozofski, znanstveni i istraživački rad Rudera Boškoviča i prilog za njegovu biografiju. V zborniku: Isusovačka baština u Hrvata, Zagreb, 1992, str. 281; Sodnik-Zupanec, ibid., 1943, str. 16). Scherfferjeve prevode drugih de Lacaillovih del o optiki, astronomiji in mehaniki so nabavili v naslednjih letih. De Lacaille, pariški akademik od leta 1741, je od junija 1739 dve leti meril poldnevnik v Auvergnu v Franciji in pozneje vo- dil odpravo na Rt dobrega upanja, ki je med leti 1750- 1754 določala natančno velikost paralakse Lune. lezuiti z Rimskega kolegija so šele v petdesetih letih dobili objektivni mikrometer Angleža lamesa Shorta (1710- 1768), ki je slovel po tehnologiji izdelave zrcal za New- tonove teleskope. Shortov daljnogled z objektivnim mikrometrom se je hitro uveljavil, tako da ga je Boš- kovič leta 1764 priporočal za nabavo. Ljubljanski jezuiti leta 1755 še niso nabavili objektivnega mikrometra, če- prav so o njem že leta 1768 z Biwaldovo pomočjo objavili Asclepijevo razpravo, prvič izdano v Rimu 1765. loseph Marie Asclepi (1706-1776) je nasledil Boškovičevo katedro za matematiko v Rimu leta 1760. Boškovič ga je kritiziral v pismih učencu Francescu Puccinelliju 23. 12. 1769 in 25. 4. 1770 (HeUbron, ibid., str. 225; Markovič, ibid., str. 661 in 485). 35 3 KRONIKA STANISLAV JUŽNiC; POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-4 i lOOO III. Vsebina fizikalnih tez, predavanj in knjig v ljubljanskem jezuitskem kolegiju Jezuitje so poučevali fiziko v Ljubljani skoraj sedem desetletij. Med tem časom se je njihov pouk tudi močno spreminjal, kar se kaže tako v vsebini izpitnih tez ljubljanskih profesorjev, kot v knjigah, ki so jih nabavljali. Spremembe lahko po- jasnimo z vplivom posameznih fizikalnih šol: Kircherjeve, peripatetične in Boškovičeve. V drugi polovici 18. stoletja so v ljubljanskem jezuitskem kolegiju nabavljali tudi fizikalne knjige nejezu- itskih avtorjev in tako sledili razvoju fizike v Evropi. Ljubljanski fiziki niso bili posebej usmerjeni v katero izmed panog fizike, čeprav med knjigami ljubljanskega kolegija, ohranjenimi po požaru leta 1774, nekoliko izstopa optika: Objavljena dela ljubljanskih fizikov Poznamo 12 tiskanih tez za izpit iz fizike v Ljubljani v letih 1709, 1716, 1717, 1732, 1754, 1760, 1766, 1768(2), 1771, 1772 in 1773.^24 Nekatere teze Ostale knjige obravnavajo fiziko nasploh, lahko pa bi jih delili še na matematično 0455), atomistično 0^33, J418) fiziko itd. ¦'^i Exercitium mathematicum. Sive Paradigma Catoptrico- Steganographicum, ac Causticum per radios reflexos ex speculis planis,... Praeside R.P. Joanne Baptista Thullner... JESU Gimnasio Labacensi, Mense Junio die 23. Anno 1709; Jentschiz, n.d., 1716; J. Kraus, Consolatio Geo- graphia in solatium desolatae mathesis et discipulorum per modum recreationis automnalis instituta..., Labaci anno MDCCXVII; R. P. Honorati Fabri e S. J. Euphian- der seu Vir ingeniosus. Quem Cum Conclusionibus ex Universa Philosophia palam propugnatis Nobilis, Eru- ditis, ac Perdoctus Dominus Josephus Martinuzi, Carniolus Labacensis..., Labaci Anno MDCCXXXIl; Petri van Musschenbroek Dissertatio physica experimentaUs de Magnete...praeside r. p. Bernardino Erber..., Labaci mense Sept. anno 1754; Dissertatio Cl. Mairani De Causa variationum Barometri, Prolusionis loco expla- nabuntur phaenomena motus astrorum systematis Copernicani... ex praelectionibus r. p. Inocentii Tauf- ferer..., Labari, 1760; Compendiaria metropolis Car- nioliae descriptio e topographia Germaniae Austriacae Caroli Granelli S. J. excerpta...Pogrietschnig, Labaci, 1766; De obiectivi micrometri usu in planetarum dia- metris metiendis. Exercitatio optico-astronomica habita in Collegio Romano a patribus Societatis Jesu anno 1765...Graecii...Assertiones ex universa philosophia... Pogrietschnig... Labaci, 1768; Boscovich, Theoria Philo- so izšle V samostojnih izdajah in obravnavajo samo posebne dele fizike: optiko (1709, 1772), hidravliko (1771) in fizikalno astronomijo (1773). Druge so bile vezane pred pomembnim delom iz peda- gogike (1732), fizike (1754, 1761, 1768), fiziologije (1716), geografije (1717, 1766) ali astronomije (1768). Fiziko nekaterih ljubljanskih profesorjev poznamo po samostojnih fizikalnih razpravah,!25 po tezah izdanih v Gradcu in v Zagrebu!26 jgj. pg zapiskih študentov z Gradca in Dunaja.^27 Število evidentiranih tez je precej manjše od števila tiskanih. Tudi v manjših kolegijih, denimo v Požegi, je leta 1761/62 sedem študentov fizike javno branilo teze iz celotne filozofije, dva pa sta jih izdala s posvetilom svojim dobrotnikom. 28 Za veliko pomembnejši kolegij v Ljubljani pa imamo evidentirani dve izdaji tez iz fizike le za leto 1768, za nekatera leta pa sploh nobene. sophiae Naturalis... 1763... Pogrietschnig... Labaci, 1768; Tentamen physicum de fluidis in genere ac in genere de aqua, quod in aula academica archiducalis Societatis Jesu collegii Labaci anno MDCCLXXI ex praelectionibus r. p. Gregorii Schöttl e S. J...; Tentamen physicum de igne et luce, quod in aula academica archiducalis So- cietatis Jesu collegii Labaci anno M.DCC.LXXII. ex praelectionibus r.p. Gregorii Schöttl...; Tentamen physi- cum ex astronomia physica quod in aula academica archiducalis Societatis Jesu collegi Labari anno MDCCLXXIII ex prealectionibus r.p. Gregor Schöttl... ^25 Vaticinum Sciathericum-Geometricum... Stainer... Lindi 1713; Anathema astronomico-sciathericum augustissimae caelorum et siderum reginae Mariae honoribus appen- sum, ab Illustrissimo, ac Erudito Domino Joanne Benja- mino L. B. ab Erberg, opponente Illustrissimo, ac Eru- dito Domino Maximiliano Antonio L. B. a Tauffrer, Phy- sices, & Matheos Cultoribus. Praeside R. P. Sebastiano Stainer e Soc. Jesu. Gymnasio Labaci Anno 1716, str. 7 in 12. M. A. Tauff(e)rer je bil leta 1733 tudi lastnik bogate knjižnice (Melita Pivec-Slele Promocije Slovencev na graški univerzi 1728, Kronika 2 (1969) str. 112); Dill- herr, ibid., 1748 in 1749; A. Erberg, Cursus Philo- sophicus Methode Scholastico Elucubratus, Viennae 1750 in 1751; J. Schöttl je svoje opazovanje prehoda Venere čez ploskev Sonca 6. 6. 1760 v Ljubljani vstavil v dunajske efemeride in dobil pohvalo pariške akademije; Rieger, Observatio Transitus Veneris per discum Soliš in Observationes physicae de vi electrica grandinis et fulminis, 1764. ^2° Dillherrjeve teze ob de Ulloajevih Dialogi philosophica De Coelis et Planetis (Gradec, 1745) in Tractatus philo- sophicus de barometro Laurentia Gobarta S. J. (Gradec, 1746); Tricaricove teze ob Physicae recentioris origo antiqua...Regnault... Graecii 1755; Engstlerjeve teze ob prevodu K. Bedekoviča Reflections upon learning T. Bakerja, Zagreb 1759; Biwaldove teze ob njegovi Physicae generalis, Graecii 1762 itd. 127 Erberg, Physica, s.d. (okoli 1740), ARS, Zbirka rokopisov in urbarjev, 242r; Annotationes ... accomodata ad Compendiaria Physiris Patri Pauli Mako S. J. Michaelis Liberi Baronis de Raigersfeld, Philosophia in alterum annum Auditor, sub Professor R. P. Joanne Schöttl In Collegio Regio Theresiana, Anno 1763, ARS, Zbirka ro- kopisov, 149r. 128 Vanino, n.d., 1987, str. 551. 36 3 KRONIKA 2000 STANISLAV JUŽNiC: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11^8 NajpomembnejŠi fizik med ljubljanskimi profe- sorji je bil gotovo Biwald; njegovih predavanj v Ljubljani jezuitski tiskani viri ne omenajo, čeprav ga potrjujejo drugi dokumenfi.^^^ Večina ljubljanskih profesorjev fizike ni objav- ljala fizikalnih razprav, razen izpitnih tez. Najpo- membnejši fiziki med ljubljanskimi profesorji: J. Schöttl, Biwald, Dillherr in Rieger, fizike nikoli niso predavali v Ljubljani, kar je gotoVo presenetljiva ugotovitev. Znana fizikalna dela so bila pogosto tiskana skupaj z izpitnimi tezami ljubljanskih pro- fesorjev, kot je bilo v navadi tudi na drugih jezuitskih licejih. V začetku sedemdesetih let so v Ljubljani začeli samostojno tiskati G. Schöttlove iz- pitne teze. Pomemben pisec fizikalnih knjig med ljubljanskimi profesorji fizike je bil predvsem nekdanji jezuit Anton Ambschel (1751-1821), ki je komaj dvatindvajsetleten prevzel ljubljansko stoli- co za fiziko po prepovedi jezuitskega reda. Vpliv Kircherjeve "Magia naturalis" "Magia naturalis" je bila zapisana v naslovih del jezuitov Giovanni Battista Della Porte (1534/5- 1615), Kircherja, njegovega učenca in sodelavca Schotta in drugih v 16. in 17. sfoletju.l^" Ta dela so močno vplivala na prvo desetletje poučevanja fizike v Ljubljani, ko je Stainer svoje delo o Pto- lomejevi astronomiji in geometrijski optiki ute- meljil na astronomiji in teoriji sončne ure nemških jezuitov Christopherja Scheinerja in Kircherja.^^l Med napačnimi Stainerjevimi trditvami sta bili domneva o lomu žarkov v atmosferi Sonca in mehanizem počrnitve kože, ki ne zadeva pigment, temveč maščobo, ki naj bi jo sončna toplota potegnila iz telesa.132 Diar., n.d., I/40r, str. 1713 D, 1716L in 1727 D; Wurz- bach, ibid., II, sir. 415; Alma Sodnik-Zupanec, Vpliv Boškovičeve prirodne filozofije v naših domačih filozofskih tekstih XVIII. stoletja, SAZU, Ljubljana, 1943, str. 17; Sodnik-Zupanec, Die Einwirkung von Boškovičs Naturphilosophie in einigen philosophischen Texten des 18. Jahrhundrets, Mednarodni simpozij o R. J. Boš- koviču, 1961, Naučno delo, Beograd, 1962, str. 285; Markovič, ibid., str. 458. Saverio Corradino S. L, L"'Ars Magna Lucis et Umbrae" di Athanasius Kircher, Archivum historicum Societatis lESU, 62/124 (iul.-dec. 1993) str. 270. 131 Stainer je po Scheinerju, v nasprotju z GalUeiem, raz- lagal Sončne pege s sencami majhnih planetov. Po prehodu iz Ingolstadta na Rimski kolegij je leta 1624 verjetno prav Scheiner obvestil Sveti Sedež, da bi bilo treba Galilejev "II Saggiatore" prepovedati. (Stainer, ibid., nepaginirano, str. 6-7 in 12; Wallace, n.d., str. 231, 288 in 299). Scheinerjeve ideje o sončnih pegah je po de la Hiru povzemal celo Biwald v 25. tezi leta 1771, medtem ko je Pogrietsnig leta 1768 v 22. tezi sončne pege opisal kot saje. G. Schöttl je v 9. Izpitni tezi leta 1773 opisal sončne pege kot pare oblakov ali trdnih snovi iz sa- ^•'^ Stainer, str. 7 in 8. Dvaindvajset let pozneje so avgusta 1738 Boškovičevi študenti na Rimskem kolegiju že Tudi v ljubljanskem jezuitskem kolegiju se je fizika v začetku 18. stoletja že obravnavala v okviru matematike, saj so bile teze s področja optike zagovarjane leta 1709 pri Janezu Krstniku ThuUnerju (1668-1747), profesorju moralne teolo- gije in matematike, brez udeležbe tedanjega ljub- ljanskega profesorja fizike Janeza Reusnerja. Pro- fesorji matematike so bili pogosto tudi pomembni fiziki, najznamenitejši seveda Galileo po letu 1590 v Pisi. ThuUnerjeva študenta sta objavila teoreme o premem širjenju, odboju in lomu svetiobe. Za- ključila sta jih z eksperimentalnimi nalogami z uporabo tedanjega fizikalnega kabineta. Napačno sta si predstavljala, da oko vleče odbiti svetlobni žarek nase. G. Schöttlove teze iz optike so se napakam te vrste 63 let pozneje že izognile. Peripatetična fizika na ljubljanskem kolegiju Po navodilih Ratio studiorum je na koncu 1. letnika profesor logike začel široko razpravo o znanosti z uvodnimi pojasnili k fiziki, razdelitvijo in sestavo znanosti. Opisal je tudi posebnosti me- tode fizike in matematike. Učna snov je obsegala: 8 knjig Aristotelove fizike, prvo, manj pa naslednje tri knjige O nebu ter prvo knjigo O nastajanju in propadanju.133 Ker je Ratio studiorum ostal v veljavi do leta 1773, se nazivi poglavij jezuitskih učbenikov niso spreminjali,134 čeprav je vsebina sledila novim odkritjem. Posebej znameniti so bili komentarji Aristotela profesorjev z Rimskega ko- legija, saj se iz njihovih zapiskov konec 16. stoletja razvila tudi Galilejeva fizika. V drugem letniku triletnega tečaja filozofije Andreasa Semeryja z Rimskega kolegija je fiziko sestavljalo 10 razprav:135 1. O principih naravnih teles 2. O posebnih principih naravnih teles merili višino atmosfere Zemlje iz podatkov o dvojnem lomu sončnih žarkov v njej (Markovič, ibid., str. 79). 133 Priporočila so določala tudi podrobnosti in poudarke med poukom (Ratio atque Institutio studiorum Sode- tatis Jesu, Antwerpen 1635, str. 75-77; Zenko, ibid., str. 99-101). Wilde je leta 1803 med drugim pod fiziko pri številkah 1422 in 1423 popisal: Collegii Conimbricensis Commen- tarla in octo libros Physicorum Aristotelis, nec non in IV libros de coelo. Meteorologia et Parvis naturalibus. Venetis. Amadini 1606 in Collegii Complutonsis Dis- pulationes in duos libros Physicorum de generatione, et corruptione juxta D. Thoma doctrinam. Parisiis. Baillet '^^¦^ V Ljubljani so nabavili Semeryjevo Triennium Philo- sophicum v 2. beneški izdaji iz leta 1690, vezani v belo platno, in v 4., nekoliko skrajšani beneški izdaji iz leta 1708, vezani v rjavo usnje. Posebno obrabljene platnice ima prva knjiga (logike) iz leta 1690, kar priča o pogosti . _rabi učbenika.___________________............______________ 37 KRONIKA 48 STANISLAV JUŽNIČ: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 2000 3. Aristotelove knjige o naravi in umetnem 4. Zunanji vzroki 5. Notranji vzroki 6. O gibanju 7. O prostoru in času 8. O neskončnem 9. O količini 10. O svetu in nebu V sedmi razpravi o prostoru in času je Semery v šestem poglavju obravnaval vakuum in možnosti za gibanje v njem po nazorih Aristotela in sv. Tomaža.Čeprav je opisoval tudi eksperi- men\e}^^ med njimi zaman iščemo Torricellijeve (1643) in von Guerickove poskuse (1654). V zadnji razpravi 2. letnika je obravnaval Aristotelovo knjigo O nebu, v prvi razpravi 3. letnika pa Ari- stotelovo O nastajanju in propadanju ter nato področja, ki danes pripadajo filozofiji in teologiji. Poglavja predavanj se v sto letih niso posebno spremenila, le knjigo O nastajanju in propadanju, ki so jo konec 16. stoletja na Rimskem kolegiju obravnavali še v 2. letniku, je Semery že prenesel v tretjega. Tudi prej je bila namreč praksa takšna, da so preobilno snov 2. letnika prenašali v 3. let- nik, v katerega je profesor sledil svojim študen- tom. To so počeli tudi zato, ker so se študentje šele v drugem letniku naučili potrebne matema- tike.138 Več lastnih idej najdemo pri bolj slovitih je- zuitskih avtorjih, kot je bil Honoratio Faber, profesor filozofije na jezuitskem kolegiju v Lyonu in nato inkvizitor pri Sv. Sedežu v Rimu. Fabrova fizika (1669) je bila sodobnejša, saj jo sestavljajo aksiomi, definicije, hipoteze in propozicije, podob- no kot Newtonove Principe 20 let pozneje. Vse- bovala je številne skice in opise poskusov. Med drugim je opisal termometre,!'^^ ni pa se znal po- vsem izogniti težavam pri opisu gibanja v vaku- umu.140 Profesor matematike in filozofije v Brescii de Lana je leta 1670 zaslovel z izdelavo okroglih zra- koplovov iz bakrene pločevine, v katerih je izčrpal zrak.141 Tretji del njegovega Pouka naravoslovja so v Ljubljani nabavili 60 let po natisu. Lana je na- tančno opisal Torricellijeve,142 Boylovel43 in druge Semery, ibid, 1708, II, str. 525 in 539. Semery, ibid, 1708, str. 528. 1^ Wallace, ibid., str. 8 in 61. Honorat Faber, Physica id est seientia rerum corpo- rearum, in decem Tractatus distributa, Lugduni 1669, II razprava, str. 634, slika 66-69. Faber, ibid., I. razprava 3. knjiga "O redkem in gostem", str. 194, 233, 252. 141 Ferdinand Rosenberger, Geschichte der Physik, Braun- schweig, 1890, III del, str. 73. Lana, Magisterium Naturae et Artis, opus Physico- Mathematicum, III Tom, Parmae 1692, str. 238 in 262. 143 Lana, ibid. str. 239 in 551. poskuse s plini in vakuumom. Navedel je tudi mnenja pomembnih sobratov: Fabra,144 Kircher- jal45 in Schotta.146 Fabrova fizika je bila dovolj pomembna, da sta jo jezuita Khell in A. Erberg še sredi 18. stoletja omenjala kot enega možnih sis- temov.147 Med aristotelijansko oblikovane teze ljubljan- skih fizikov lahko štejemo tudi Jentschizove iz leta 1716. Jentschiz je bil potomec plemiča, ki je, po- dobno kot Kircher, pred strahotami tridesetletne vojne zapustil Nemčijo. Pred svojo knjigo o živalih je dal natisniti 50 filozofskih tez s svojih pre- davanj. Fizikalne teze med njimi so bile lakonično oblikovane modrosti, dolge od tri do deset besed. Večina novih knjig v izboru B. F. Erberga in drugih sredi 18. stoletja kaže sodobne vplive,148 različne od posmrtne izdaje Splošne in Posebne fizike njegovega bratranca Antona Erberga (1695- 1746), rektorja ljubljanskega kolegija od leta 1744.149 Aristotelijanski naslovi razprav v A. Er- bergovi Splošni fiziki: "2. De mundo et caelo", "3. De generatione et corruptione" in "5. De anima" so bili enaki naslovom, po katerih so predavali konec 17. stoletja na Rimskem kolegiju, le vrstni red je bil nekoliko spremenjen.l^'' Med jezuiti je A. Erberg citiral predvsem Fabra, obravnaval pa je tudi "sisteme" Gassendija, Des- cartesa in kemikov-atomistov.l^l Pri obravnavi va- kuuma in "horror vacui" je sicer navedel poskuse Torriciellija, Huygensa, Boyla in von Guericka, a se ni otresel Aristotelovih dvomov v možnost gibanja kamna skozi vakuum.1^2 Citiral je tudi Koper- 144 Lana, ibid., I Tom, Brbciae, 1684, str. 3. 145 Lana, ibid., 1692, str. 215. 146 Lana, ibid., 1692, str. 214 in 297. 14' Khell, Physica ex recentiorum observationibus accomo- data usibus academicis, Viennae 1751, str. 67 in 89. Knjiga je bila ponatisnjena v dveh delih leta 1754 in 1755 na Dunaju. Khell je znan tudi kot utemeljitelj znanstvene numizmatike. Leta 1753 je na Terezijanišču poučeval filozofijo in ekperimentalno fiziko (Vanino, ibid., 1969, str. 155; Catalogus Personarum ... Provincae Austriae Societatis JESU pro Anno 1753 (Č14318), str. 37). A. Erberg, ibid., 1751, III. del, str. 59-61. 14° B. F. Erbergovo fiziko poznamo tudi iz domnevno nje- govih nedatiranih študentskih rokopisov fiziologije, za- pisanih verjetno v Gradcu med leti 1738-1743. K fizio- logiji je dodal tudi mnogo fizike in kemije, ki je za- devala: zračni tlak in vakuum, flogistonsko teorijo, aku- stiko ter optiko leč (Erberg, ibid., okoli 1740, str. 1, 2L, 8D-11D in 55-58). Knjigi sta izšli kot II in III del Cursus philosophicus. Splošna fizika je bila tiskana s cesarskim privilegijem 4. 11. 1750, posebna pa leto pozneje. Dekret Marije Tere- zije iz leta 1752 je zapovedal takšno delitev fizike na splošno in posebno, tako je učbenik z avtoriteto pokoj- nega rektorja A. Erberga podkrepil uvajanje novosti v pouk fizike (Zenko, ibid., 112). l^'' Wallace, ibid., str. 60. 1^1 A. Erberg, ibid., 1751, III, str. 43, 50 in 66. Podobne "sis- teme" je navajal tudi Khell, ibid., 1751 str. 67, 75, 79 in 89. 152 A. Erberg, ibid., II str. 352 in IH str. 497. 38 48 zooo KRONIKA STANISLAV JUŽNIČ: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 nikova, Galilejeva in Huygensova astronomska dela, vendar je po Ricciolu raje sprejel Tychojev sistem, izgovarjajoč se na stališče Vatikana do Kopernikovih idej v letih 1616 in 1633.153 A. Erberg ni podrobneje obravnaval Newtona, prav tako ne elektrike, magnetizma, optike in toplote. Ti pojavi so v naslednjih sto let tvorili "Posebno fiziko"154 povsem drugačne vsebine, kot 153 A. Erberg, ibid., II, str. 47-52. Jezuit Giambattista Riccioli (1598-1671) je študiral pri Josephu Blancanusu (Bian- cani) na Univerzi v Parmi. Slovel je po raziskovanjih plime in oseke. Kot profesor filozofije v Bologni je leta 1640 in 2. 4. 1642 vodil meritve skupine jezuitov, ki so potrdile Galilejevo teorijo o konstantnem nihajnem času sorazmernem s korenom dolžine nihala. 4. 8. 1645 so začeli meriti prosto padanje teles enakih prostornin in različnih gostot s stolpov v Bologni. Merjena globina prostega pada je bila sorazmerna kvadratu časa pada- nja, kar je Riccioli domneval že leta 1629 in, z dovo- ljenjem nadrejenih, leta 1634 prebral v prepovedanem Galilejevem Dalogo iz leta 1632. Najznamenitejši med Ricciolovimi pomočniki je bil bolonjski profesor jezuit Francesco Maria Grimaldi (1618-1663), odkritelj uklona svetlobe, ki mu je pomagal narisati tudi prvo mapo površja Lune. Leta 1645 sta Riccioli in Grimaldi nena- tančno določila razdaljo med Modeno in Bologno. Ric- ciola je cenil tudi Boškovič in predlagal leta 1764 nje- gova dela za nakup na univerzi v Paviji (Der Königl. Akademie der Wissenschaften in Paris physische Ab- handlungen, fünfter Theil, Breslau 1750, str. 594; Mar- kovič, ibid., Str. 199, 493 in 660; Riccioli, Almagestum Novum, Bononiae 1651, str. 84-87 in 384-388; Wallace, ibid., Str. 347; J. L. Heilbron, Weighting imponderables and other quantitative science around 1800, HSPS 24 (1993), str. 187; Alexandre Koyré, Metaphysics and Measurement, Chapman & Hall, London, 1968, str. 102- 107). Ricciolov Almagestum in 4 leta mlajšo Astronomia reformata so leta 1775 v Ljubljani popisali pod števil- kama 544 in 547. 15^ Pozneje v 19. stoletju je "Splošna fizika" obravnavala me- haniko, "posebna fizika" pa: "pnevmatsko kemijo", optiko, termiko, kemijo, elektriko in magnetizem. Astronomijo, fizikalno geografijo in meteorologijo so predavali na koncu pouka fizike. Problem je bil predvsem pri ob- ravnavi plinov, katerih elastičnost in gostoto so ob- ravnavali ob koncu splošne fizike, barometer in plinske zakone pa v "pnevmatski kemiji". Zato so v 19. stoletju naziv "Splošna fizika" nadomestili z naukom o težnostnih snoveh (ponderabli, wägbare Stoffe) in mu priključili kemijo in aerodinamiko. Posebno fiziko (Particularis) so preimenovali v breztežne snovi (imponderable, unwäg- bare Stoffe), končna poglavja pa v "Naturerscheinungen im grossen", npr. v učbeniku Andreasa Baumgartnerja (1793-1865), Die Naturlehre nach ihrem gegenwärtigen Zustande mit Rücksicht auf mathematische Begründung, 6. izdaja, Wien, 1839. V 2. izdaji iz leta 1826 Baumgartner še ni delil fizike na tak način. Delitev pa najdemo tudi pozneje v prvi slovenski fiziki benediktinca Karla (Lucasa) Robide (1804-1877) Naravoslovje alj fizika, po domače zložil K. Robida, učitelj, Ljubljana, 1849, kjer najdemo slovenske izraze "Važitelnine", "Nevažitelnine" (str. 2) in zadnje (3.) poglavje "Od vesolniga sveta. Nazivi so bili v recenziji knjige v Čbeli leta 1850 na str. 31 nadomeščeni z "Vagljiva telesa", "Nevagljiva telesa" in "Postave vesolniga sveta". Ko je pojem etra postal dvom- ljiv v drugi polovici 19. stoletja, so imponderable sicer opustili, delitev in vrstni red panog fizike pa se ni spreminjala razen vključitve kvantne mehanike in teorije relativnosti v zaključna poglavja. jo beremo v III. delu A. Erbergove knjige, kjer je bilo veliko več teoloških citatov, razprav o idejah antičnih raziskovalcev in predvsem peripate- tikov.155 Rečan Tricarico je objavil svoje teze leta 1755 v Gradcu, preden je odšel za profesorja logike in metafizike, naslednje leto pa splošne in posebne fizike v Ljubljano. Tez ni razdelil med splošno in posebno fiziko, čeravno ju vrstni red nakazuje. Toploto je za razliko od poznejših Boškovičevcev uvrstil pred akustiko in astronomijo. Opisal je vibracijsko teorijo zvoka, toplote in svetlobe, ki jo je imel za nihanja etra. Le elektriko je opisal kot snov, ne da bi poznal Franklinovo novo teorijo o električni naravi strele. Taufferer je v tezah leta 1760 razširil idejo vibracij v etru tudi na elektriko in magnetizem. Fiziko je že delil na splošno in posebno, pri čemer je ohranil Tricaricov vrstni red poglavij in astro- nomijo štel k posebni fiziki. Med njegovimi tezami presenetljivo manjka optika. Tako kot Tricarico, tudi on ni omenjal Boškovičeve teorije. Bil je kri- tičen tudi do Newtonove optike, posebno v 19. tezi pri opisu sile, ki povzroča odboj svetlobe. Te- orijo etra in atomizma je v 3. tezi povzel po Gas- sendiju, Descartesu in Leibnizu. Po vzoru na BernouUije in druge Newtonove nasprotnike je v 26. tezi upošteval tudi teorijo vrtincev pri opisu magnetnih vrtincev okoli Zemlje. Nihanje in giba- nje etra je v 16. tezi imel za vzrok gravitacijske sile.156 Taufferer je v astronomiji seveda že dajal pred- nost Koperniku pred Tychojem. Navajal je pred- vsem meritve pariškega akademika, Italijana Jac- quesa Cassinija (1677-1756).157 155 A. Erberg, ibid., 1751, III, str. 151 in II, str. 50. 15° Podobno je Biwald, sicer Boškovičevec, pozneje v "As- sertiones ex Universa Philosophia, Graec. anno 1771" v 45. tezi pripisal svetlobne pojave tlaku etra, gibanje zvezd pa je v 31. tezi pojasnil z vrtinci. Tudi zagrebški profesor fizike Newtonovec Kazimir Bedekovič je leta 1758 menil, da težo teles povzroča eter, ki se najver- jetneje giblje od oboda proti središču (Zenko, ibid., 122). Tauffererjevi podobno teorijo gravitacije, ki je imela precej podpore med tedanjimi jezuiti, je pozneje leta 1784 pri berlinski akademiji objavil ženevski učitelj Georges Louis Lesage (1724-1803). Objava je imela ob izdaji letnico 1782. Lesagove ideje so postale znane po P. Prevostovi objavi v Ženevi leta 1818 (Rosenberger, ibid., str. 19). Taufferer, Tentamen Publicum ex Universa Philosophia, Labaci, Anno 1760, 22. teza. 39 KRONIKA STANISLAV JUŽNIČ: POUKIN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 > 2000 Fizikalne knjige jezuitskih avtorjev v knjižnici ljubljanskega kolegija in Boškovičev vpliv Oznake "S. J." ob imenu avtorja v popisih niso neoporečne: delo jezuita Hella ni imelo ustrezne oznake za imenom avtorja v popisu iz leta 1775,1^^ Wilde pa je 30 let pozneje Roberta Boyla^^^ pomo- toma zapisal med jezuite, C. Scherfferja^^" pa ne. Pred letom 1754 so ljubljanski jezuiti nabavljah le dela svojih sobratov, z izjemo Nolletovega učbe- nika dobljenega leta 1751. Med 51 fizikalnimi knji- gami iz nekdanje jezuitske knjižnice so jih vsaj 20 napisali jezuiti in njihovi študentje, večinoma Boškovičevi zagovorniki. Knjige drugačnih nazo- rov so z Boškovičem postale neuporabne, denimo Monteirova "Svobodna filozofija" iz leta 1766, ki so jo v Ljubljani nabavili leta 1768, a ima še danes del listov neprerezanih in tako seveda tudi nepre- branih. Tudi med nejezuitskimi avtorji del v knjižnici ljubljanskih jezuitov je mogoče zaznati vpliv Boš- kovičeve fizike. Dunajski profesor in Boškovičev prijatelj, jezuit Scherffer, je prevedel optiko in astronomijo pariškega akademika De Lacailla, ki ni bil jezuit. Leta 1753 je bil za Scherfferjevimi iz- pitnimi tezami na Dunaju natisnjem prevod Mus- schenbroekove razprave o kapilarah, podobno kot Erberg leto dni pozneje v Ljubljani. Drugi Boš- kovičev prijatelj, jezuit Pezenas, je prevedel knjigi nejezuitov, Angležev Desaguliersa in Smitha. Med nejezuitskimi avtorji knjig ljubljanske jezuitske knjižnice je bilo tudi nekaj Boškovičevih prijateljev (de Mairan, Jacquier). Tako so Boškovičeve fizi- kalne ideje, poleg Leibnizovih v Wolffovi inačici, prevladale v jezuitski knjižnici v drugi polovici 18. stoletja. Jacquier, profesor matematike na liceju v Rimu in Boškovičev prijatelj, je v knjigi iz leta 1766 po "Splošni fiziki" z mehaniko v drugem delu pri Zapisovalec je njegov priimek verjetno napak zapisal: "455. Elementa Mathematica Naturali Philosophia P: Maximiliani Holl". Slovak Maximilian Hell (1720-1792) je poučeval na prvi visoki rudarski šoli v habsburški monarhiji v rodnih Schemnitzah (Černovci), na univerzi v Tyrnau (Trnavi) in kot upravitelj cesarske zvezdarne na Dunaju. Leta 1758 ja na Dunaju zbral in natisnu astronomska opazovanja, ki jih je s Kitajske pošiljal Auguštin Hallerstein (1703-1774) iz Mengša. Leta 1769 je Hell sodeloval pri ekspediciji za opazovanje prehoda Venere čez Sonce. Njegovo ime nosi krater na Luni. WUde je leta 1803 pod številkama 1500 in 1501 popisal tudi dve izdaji njegovega Anleitung zum nutzlichen Gebrauch der kunstlichen Stahl-Magneten, tiskani na Dunaju leta 1762 in v Gradcu leta 1770. Pod številko 1324 je Wilde popisal tretjo izdajo Hellove Elementae Arithmeticae Numericae, Viennae, 1761 (Č4315). Experimentorum novorum physico-mechanicorum con- tinuatio secunda, Genevae, 1682, W1420, v NUK-u sign. 8340, vezana skupaj z nadatnjimi petimi signaturami. l"'^ Institutiones physicae, Vindobonae 1763, W1560, Č8485. "Posebni fiziki" objavil poglavja o fluidih (I), svetlobi in ognju (11), astronomiji (III) in geografiji (IV). Jacquier je bil znan tudi kot soizdajatelj Newtonovih Principov v Ženevi leta 1739, 1740 in 1742 z latinskim komentarjem in dopolnitvami.l^l S predavanji prijatelja Biwalda iz Gradca, nekdanjega profesorja v Ljubljani je Boškovič vpli- val na ljubljanske fizike pred letom 1773.1^2 Vpliv se je stopnjeval po Boškovičevem obisku v Ljub- ljani, tako da so ljubljanski jezuiti začeli nabavljati knjige Boškoviča in njegovega fizikalnega kroga s Scherfferjem, de Mairanom, Jacquierjem in drugi- mi. Po prepovedi reda se je število knjig z Boš- kovičevo fiziko dopolnilo z novimi Boškovičevimi in Scherfferjevimi deli ter deli drugih zagovor- nikov Boškovičeve fizike: Maka z Dunaja ter Hor- vatha iz Trnave.l^^ Darium Ministri Jezuitskega kolegija v Ljubljani, ARS, Zbirka rokopisov, I/40r, str. 1742 desno. Boškovič je bil na poti z Dunaja v Benetke 9. 3. 1758 lepo sprejet pri ljubljanskih jezuitih, kjer je tudi prespal. Jezuitski kronist je zapisal: "Prihajajoč z Dunaja se vrača P. Woscovich, slaven zaradi dveh obdelav meritev poldnevnika na ozemlju Italije". Zapis se nanaša na meritve, ki sta jih Boškovič in Maire opravila po odhodu iz Rima 1. 10. 1750. Rezultate sta objavila konec leta 1755, Boškovič sam pa še krajši povzetek leta 1757. Na potovanje se je Boškovič odpravil 4. 3. 1758 z Dunaja v Dunajsko Novo mesto. Bruck, Gradec in nato iz Ljubljane v Gorico. V Mestre je prispel 13. 3. in se naslednji dan napotil v Benetke.1^ Avgusta 1768 je dal Peter Anton Modesti iz Ljubljane, študent Korošca Pogrietschniga, vezati tri strani posvetil na dveh listih in 6 strani Pogrietschnigovih izpitnih tez na treh listih v Markovič, ibid., str. 121 in 123. 162 Sodnik-Zupanec, 1943, str. 17; 1962, str. 285. 163 Č8479; glej tudi Sodnik-Zupanec, 1943, ibid., str. 22. 164 Zenko, ibid., 139; Markovič, ibid., str. 401; Diar., n.d., l/40r, str. 1742 D. 40 3 KRONIKA lOOO STANISLAV JUŽNiC: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 Boškovicevo beneško izdajo Theorie iz leta 1763. Zapis je bil posvečen knezu Henriku pl. Auer- spergu (1696-1783), gospodarju kočevskega fidej- komisa med leti 1713-1761. Teze se ne razlikujejo od tistih, ki sta jih istega leta poznejši dunajski profesor filozofije Franc Samuel Karpe (1747-1806) iz Ljubljane in Franciscus Suetiz iz Litije dala vezati ob Asclepijevem delu iz leta 1763. Le v Boškovičevi knjigi je bila vsaka Pogrietschnigova teza v lastni vrstici. Pogriefschnigove teze iz leta 1768 so podajale panoge fizike v enakem vrstnem redu, kot so bile natisnjene v Makovem učbeniku iz leta 1766^^^ ali v Erbergovem popisu nabav instrumentov iz leta 1755. Astronomija je sledila pouku mehanike še znotraj splošne fizike, čeravno teze formalno niso bile razdeljene na splošno in posebno fiziko kot pri Tauffererju. Največ Pogrietschnigovih tez je bilo posvečenih mehaniki in za njo optiki. V Pogrietschnigovih (1768) in Biwaldowih (1771) tezah je veliko več enačb, kot pri drugih ljubljanskih profesorjih. Vendar Pogrietschnig ni omenil nobenega raziskovalca, niti Boškoviča ne, čeprav je v prvih treh tezah o fiziki opisal njegovo alternirajočo silo. Poznejši boškovičevci so Boško- viča seveda veliko bolj citirali. ^ ^7 V 25. tezi je Pogrietschnig zavrnil Descarfesovo teorijo svetlobe kot pritiska. Toploto je opisal kot Boškovičeva Theoria philosophiae naturalis s Pogrietsch- nigovimi tezami je bUa vezana v temno rjavo usnje. Hrbet je bil deljen v 7 pravokotnikov okrašenih z zla- timi rožami. Drugi kvadrat od zgoraj je bil pozneje prelepljen z belim papirjem, ki nima razJočnih znakov. V tretjega od zgoraj je bilo vpisano z zlatimi črkami "THEORIA" in pod tem še 6 težko čitljivih črk. Knjiga nima ekslibrisov, hranijo pa jo v KM. Ni znano, ali je v KM prišla iz Auerspergove knjižnice. Ena Boškovičevih beneških izdaj v NUK-u s signaturo 8180 ima enako vezano posvetilo in teze, vendar ovitek velikosti 186 x 233 mm ni usnjen, temveč iz papirja z rdečimi in ze- lenimi cvetlicami. Druga s signaturo 8179 pa ima ovitek iz temnega usnja velikosti 157 x 224 mm podoben izvodu v KM, vendar brez posvetila in tez. Hrbet je razdeljen na 6 pravokotnikov. Zgornji je prelepljen z nalepko, naslednji ima vtisnjen nadpis: "Boscov. / Thoeor. / Philos" v roza barvi, tretji pa "Natu / ralis" v zeleni barvi. Spodnji trije pravokotniki imajo v sredi vtisnjeno stilizirano zlato rožo. Tudi bogata knjižnica v "knežjem dvorcu" deželnega glavarja grofa Wolfa En- gelberta Auersperga (1610-1673) v Ljubljani je vsebovala fizikalna dela, saj njegov ekslibris najdemo nad naslo- vom Kircherjeve Ars Magna iz leta 1646, vezane v povoščeni papir. Pod njim je poznejši jezuitski ekslibris iz leta 1697 (J658, Č8100). 1°° Compendiaria Physicae institutio, Viennae, Trattner 167 Mako je Boškovicevo krivuljo sile dal natisniti kot prvo med slikami na koncu svojega učbenika iz leta 1766. Biwald je citiral Boškoviča leta 1771 v Gradcu v 17. tezi, vezani pred Geschichte des Goldes Wilhelma Lewisa, ter v uvodu in na strani 177 svojega učbenika Physica generalis, Gradec 1762. Po Biwaldovihin Makovih učtie- nikih fizike so poučevali tudi na Akademiji v Zagrebu pred in po letu 1773 (Dadič, ibid., 1982, II, str. 8). gibanje delcev, podobno kot Biwald.^^^ Elektriko je opisal kot elastično snov in z njo, po Franklinu, pojasnil tudi strelo. Po Pogrietschnigu naj bi bile lastnosti snovi določene z lastnostmi njihovih gradnikov. Tako naj bi bila voda iz finih, trdih in gladkih molekul. Med prvimi zagovorniki Boškovičevega nauka v Ljubljani sta bila Janez in Gregor Schöttl iz Steyerja v Avstriji. Prvi je v Ljubljani predaval matematiko med jesenjo 1759 in jesenjo 1761. Leta 1761 je zaslovel tudi z natančnim opazovanjem prehoda Venere čez ploskev Sonca, podobno kot poznejši ljubljanski rektor Rieger, ki je svoja opazovanja objavil v Madridu. J. Schöttlovo fiziko poznamo le po zapiskih barona Mihaela Raigers- felda (1744-1783), ki je poslušal J.Schöttlova preda- vanja po P. Makovem učbeniku leta 1763 na Terezijanišču. Zapiski obravnavajo vakuum in po- re, atome po Boškovičevi teoriji, Keplerjeve zakone in Newtonovo teorijo gravitacije, ki nasprotuje kartezijanskim vrtincem. G. Schöttlove teze so bile usmerjene v posa- mezne panoge fizike. Leta 1771 je opisal kap- Ijevine po hidrodinamiki Danijela BernouUija (1700-1782) iz leta 1737. Boškovicevo silo je opisal v 4. in 5. tezi. Teorije površinske napetosti še ni poznal, zato je kapilarnost opisal s silami med posameznimi molekulami.^^O Citiral je le de Mai- ranovo knjigo o ledu iz leta 1752, ki je bila v Ljubljani nabavljena leta 1758. Teze je končal z meteorologijo, ki mu bo pozneje prinesla sloves kot prvemu zapisovalcu tlaka, temperature in vre- mena na Kranjskem.!''! Leta 1772 je G. Schöttl objavil teze o svetlobi, toploti in elektriki, ki se jih je pozneje prijelo skupno ime "imponderabli". Ponovno je citiral de Mairanovo delo, ob njem pa še Boerhaaveja in stopinje Daniela Fahrenheita (1686-1736) iz Gdan- ska, ki so nastale po predlogu Christiana Wolffa leta 1714. Wolffova dela so bila pomemben del jezuitske knjižnice v Ljubljani in lahko domne- vamo, da so imeli leta 1755 nabavljeni termometri Fahrenheitovo skalo, čeravno je G. Schöttl leta 1776 svoja meteorološka poročila tiskal v Réau- murjevih stopinjah.^^^ Biwald, n.d., 1771, 40 teza. Raigersfeld, ibid., 1763, str. 10-13, 119 in 122. Podobno kot pred njim Taufferer leta 1760 v 16. tezi in Pogrietschnig leta 1768 v 38. tezi. Meteorološke meritve opravljene v Ljubljani med 5. 1. 1776 in 6. 5. 1776 je objavljal v Des wöchentlichen Kundschaftsblattes im Herzogthume Krain od 2. letnika, 7. dela z dne 17. 2. 1776 dalje. Pariški akademik René Antoine Ferchauld de Reaumur (1683-1757) je objavil svojo termometrično skalo z vre- liščem vode pri 80 stopinjah leta 1731 ne da bi poznal Fahrenheitovo delo. G. Schöttl je objavU meritev v Fahrenheitovi skali le 17. 2. 1776 na str. 107. 41 3 KRONIKA STANISLAV JUŽNIČ; POUKIN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 2O0O Željko Markovič, Rude Boškovič, Dio drugi, Zagreb, JAZU, 1968, str 890/891. V tezah o optiki je G. Schöttl citiral razisko- valce iz RS: Jamesa Gregoryja (1638-1676), New- tona in potomca francoskih hugenotov Johna Dol- londa (1706-1762), katerega akromatske objektive so predstavili RS komaj leta 1758. V 13. tezi je opisal svetlobo sestavljeno iz delcev, ne da bi omenil eter. Pozneje, v 38. in 40. tezi leta 1773 je etru in vrtincem kot modelu za gravitacijo tudi ostro nasprotoval. V 23. tezi je obravnaval tudi fosforescenco. Elektriko, ki je sicer ni omenil v naslovu tez, je na koncu definiral kot najsilnejšo stopnjo optičnih pojavov. V tezah iz fizikalne astronomije je G. Schöttl uporabil zanimiv pedagoški prijem s postavljanjem podvprašanj osnovnemu vprašanju. Citiral je še več (7) raziskovalcev kot leto poprej, še enkrat toliko pa so jih študentje morali navesti pri odgo- vorih na vprašanja. Kritiziral je meritve francos- kega akademika Cassinija (5. teza), ki so jih štu- dentje lahko prebrali v knjižnici v nemškem pre- Podobno idejo je pozneje objavil W. Henly leta 1777, po njem pa jo je povzel v Angliji živea Italjan Tiberius Cavallo v A complete treatise on electricity in theory and practise with original experiments leta 1782 v Lon- donu, ki so jo med leti 1803-1830 nabavili tudi na liceju v Ljubljani. vodu. Ista teza je zahtevala tudi odgovor o me- ritvah poldnevnika.Tudi 16. teza je obravnavala sodobna odkritja in sicer aberacijo, ki jo je Anglež James Bradley (1693-1762) pojasnil leta 1728. Po ukinitvi jezuitskega reda je Boškovičeva fizika je povsem prevladala na liceju v Ljubljani po ukinitvi jezuitskega reda, ko je fiziko predaval Ambschel.1^5 Ambschel je leta 1778 prevedel iz latinščine v nemščino razpravo o prožnosti kap- Ijevin Korošca Josepha Herberta (1725-1794), pro- fesorja na Dunaju. Po številnih drugih deUh uvr- ščamo Herberta med najpomembnejše avtorje, ki so jih pri licejski knjižnici nabavljali po ukinitvi jezuitskega reda.l''^ V zadnjem desetletju pred ukinitvijo jezuit- skega reda sta bila rektorja jezuitskega kolegija v Ljubljani pomenbna fizika Dillherr in za njim Rieger. Njuna dela so bila verjetno v jezuitski knjižnici, vendar niso prestala požara. Nejezuitske knjige nabavljene med leti 1754- 1773 v jezuitski knjižnici v Ljubljani Ob reformi pouka fizike so v Ljubljani v petdesetih letih uporabljali predvsem francosko pisane eksperimentalne priročnike: Ozanamov pri- ročnik z navodili za poskuse (1723), Musschen- broekovo delo z dodatkom o pnevmatskih na- pravah (prevod 1739) in Desaguliersovo eksperi- mentalno fiziko (prevod 1751). Razen 2. dela De- Mnogi jezuiti so sodelovali pri meritvah poldnevnika: jezuit iz Bretagne Pierre Bouger (1698-1758) je poleg Codina in La Condamina vodil meritve francoske eks- pedicije v Peruju med koncem leta 1735 in začetkom leta 1744, Boškovič je meril v Papeški državi, jezuit loseph Xaver Liesgang pa je v sodelovanju s César- Fran^oisom Cassinijem de Thuryjem (1714-1784) meril med Dunajem in Strasbourgom v zgodnjih 60-tih letih in nato še po drugih delih habsburške monarhije ter dosegel položaj direktorja inženirskih gradenj in navigacije. Pri meritvah na Ogrskem je uporabljal na- prave iz jezuitskega kolegija na Dunaju (Heilbron, ibid., str. 223, 192, 198, 227 in 229). Boškovič je vplival tudi na Gruberjevo gradnjo prekopa v Ljubljani. Leta 1764 je milanski profesor jezuit Anto- nio Lecchi v svoji Idrostatica esaminata ne'suoi principi v 3. delu na str. 319-345 objavil Boškovičevo pismo "O načelih za praktična pravila meritev voda, ki tečejo v koritih". Boškovič se je med leti 1764-1781 ukvarjal tudi s hidrodinamičnimi ekspertizami, tako da je tudi popravljal Lecchijevo delo. Leta 1765 je Boškovič opisal izračunavanje povprečne hitrosti kapljevine, leta 1781 pa je raziskal razbremenitev kanala Nuovo Ozreli v Lucci. Lecchi je bil leta 1?70 v Ljubljani, pozneje pa so mu bile v Milano poslani načrti za gradbo prekopa. Lecchi se je izrekel proti prekopu in je s tem povzročil sobratu Gruberju veliko preglavic. V začetku leta 1774 je Boškovič v pismih Puccineliju še priporočal Lecchija, 25.10.1780 pa ne več (SBL I, str. 268; Martinovič, ibid., str. 282-283; Zenko, ibid., str. 662, 822 in 897). 176 Č8251 (W1507), Č8390 (W1508), Č8357, Č8397, Č8387 in Č8210. 42 48 3 KRONIKA 2000 STANISLAV JUŽNiC: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 saguliersa so bile naštete knjige nabavljene leta 1754, pred nabavo instrumentov. Istočasno je bil nabavljen tudi nemški prevod del Francoske aka- demije iz let 1692-1715, natisnjen v Breslau med leti 1748-1750 v petih knjigah. Vseboval je opazo- vanja in poskuse astronoma Cassinija, Philippa de la Hira (1640-1718), Réaumurja, Amontonsa in šte- vilnih drugih. Razvrščena so bila po posameznih pojavih, npr. o fosforescenci barometra, ki jo je raziskoval Švicar Johann Bernoulli (1667-1748) 9. 11. 1700 in 5. 7. 1701. 1^7 Ljubljanski fizikalni ka- binet se je tako ob svojih začetkih v petdesetih letih ravnal predvsem po vzoru raziskovanj v Pa- rizu, kamor je pozneje po ukinitvi jezuitskega reda odšel tudi Boškovič. Po ekslibrisih sodeč so nekatere knjige prišle k jezuitom tudi iz B. F.. Erbergove privatne knjižnice, med njimi vaje francoskega akademika in profe- sorja matematike Ozanama in Boškovičeve geo- detske meritve iz leta 1755. Na nalepki s podpisom za naslovnico prve preberemo, da je svetnik dvor- ne komore na Dunaju, Ljubljančan Franc Henrik (Joseph) de Raigersfeld (1697-1760), knjigo podaril jezuitu B. F. Erbergu med njegovim študijem ma- tematike na Dunaju dne 9. 6. 1743.^''^ Podarjeni Ozanamov priročnik je imel 4 dele z enakimi ekslibrisi. Skupno so obsegali 1672 strani navodil za poskuse, ki naj bi jih profesor demon- striral dijakom. Prvi del knjige je zadeval arit- metiko, geometrijo, glasbo in optiko, drugi sončno uro, kozmografijo in mehaniko, tretji pirotehniko in fiziko, zadnji pa naravne in umetne luminiforje, trajne svetilke ter raznovrstne zanimivosti. Po- sebno obsežna so bila navodila za pripravo lumi- niforjev, ki so bili gotovo med najzanimivejšimi tedanjimi poskusi.^^^ Der königl. Akademie der Wissenschaften in Paris Physische Abhandlungen erster Theil, Breslau 1748, str. 308 in 427-444. Darovalec je bil tesno povezan tako z Erbergi kot z jezuiti. Poročen je bil z Marijano Elizabeto, hčerjo barona Franca Mihaela Erberga, prisednika deželnega in dvornega sodišča. Njun tretji sin je leta 1752 pristopil k jezuitom, najmlajši sin pa je poslušal fiziko pri J. Schöttlu na Terezijanišču in nam zapustil svoje zapiske iz leta 1753 (Raigersfeld, ibid.). Tudi nekatere druge li- cejske knjige so bile na razpolago določenim profesor- jem, na kar nas opozarjajo njihovi ekslibrisi, denimo: "Ad usum P. Johan Bapt. David, profess. Licensis 1776" na alkimistični knjigi Girolama Tartarotija, tiskani v Benetkah leta 1751. Ozanam je bil rojen v bogati židovski družini in je kot učitelj matematike v Lyonu in na Sorboni izdal številne priročnike in fizikalne učbenike. Leta 1710 je postal član (Associé) akademije v Parizu. Svoje Recreationes mathé- matiques et physiques v štirih delih je prvič izdal leta 1694, v Ljubljani pa so nabavili posmrtno izdajo iz leta 1723. Pozneje je Ozanamov priročnik predelal Jean Eti- enne Montucla (1725-1799), zgodovinar matematike in član Instituta. Potomec hugenotov John Théophile Desa- guliers (1683-1744) je bil tajnik RS, veliki mojster prostozidarske lože za Evropo in v svojem času najvplivnejši korespondent v Evropi. Dopisoval si je tudi s tajnikom Pariške akademije Jeanom Jac- quesom Dortous de Mairanom (1678-1771) in prijateljeval z Musschenbroekom.^^O Pri Musschen- broeku in Hermanu Boerhaavu (1668-1738) v Leydenu je študiral Gerhard van Swieten (1700- 1772), ki je pozneje gotovo vplival na nabavo šestih Musschenbroekovih del iz let 1739-1768 v Ljubljani.1^1 Za prodor nove nejezuifske fizike v pouk ljub- ljanskih jezuitov so značilna tudi Pisma o elektriki Benjamina Franklina (1706-1790), nabavljena leta 1761, deset let po učbeniku njegovega nasprotnika Nolleta. Obravnavajo poskuse z leydensko stekle- nico, ki so jo izumili Musschenbroek in nemški raziskovalci, poslal pa mu jo je prejemnik pisem Collinson, član RS. Ne vemo, ali je eksperi- mentalna naprava za elektriko, ki so jo ljubljanski jezuiti nabavili leta 1755, ravno desetletje prej izumljena leydenska steklenica. Vsekakor pa knjižne nabave v Ljubljani pričajo o zanimanju za- njo v času, ko je bila elektrika kot posebna panoga fizike še novost.l^^ IV. Erbergov popis naprav za študij fizike in matematike v Ljubljani Osnovni vir za preučevanje opremljenosti po- uka fizike na jezuitskem kolegiju v Ljubljani je Erbergov popis nabav iz leta 1755. Vendar različni dokumenti pričajo, da so bile nekatere eksperi- mentalne naprave na kolegiju že pred tem. Naslednji evidentirani popis fizikalnih naprav v Ljubljani je šele Kersnikov iz leta 1811. S pri- merjavo popisov in drugih podatkov o eksperi- mentalnih napravah lahko ocenimo napredek in smeri razvoja eksperimentalnega pouka fizike na jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Naprave za pouk fizike na jezuitskem kolegiju pred letom 1755 Jezuit Sigismund pl. Liechfenberg (1688-1765) je leta 1718 volil 4000 gld jezuitskemu kolegiju v Ljubljani ter z darili povečal fizikalni kabinet in filozofsko knjižnico.jako je fizikalni kabinet deloval že v prvi polovici 18. stoletja, čeprav ni- mamo popolnih podatkov o napravah v njem. Musschenbroek, ibid., 1739, uvod, str. VI-VI; Desagu- liers, ibid., 1751, uvod k II. knjigi. Tri Musschenbroekove knjige so v Ljubljani nabavili le- ta 1754, Desaguliersovo knjigo leta 1754 in 1755, de Mai- ranovo pa leta 1758. Npr. Jacquier ni obravnaval elektrike v posebnem poglavju svojih Institutiones Philosophiae, Graecii 1766. SBL, I, str. 662. 43 3 KRONIKA STANISLAV JUŽNIC: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 2000 Železni globus so nabavil že leta 1706, ob začetku pouka fizike.Leta 1709 so imeli tudi leče, ravna in konveksna zrcala, stekleni meh, verjetno pa tudi zaslonko.i\fa jezuitskem kolegiju so imeli tudi sončno uro (gnomon), katere velikosti ne pozna- mo.1^6 Domnevamo, da so že zgodaj nabavili te- leskop, ki ga ni med nabavami leta 1755. Sredi 18. stoletja so se stopnjevali pritiski z dvora na Dunaju za večjo veljavo eksaktnih zna- nosti v jezuitskem šolstvu. Vendar je ljubljanskim jezuitom primanjkovalo osebja in gmotnih sred- stev, zato so se obotavljali z uvajanjem novosti. Ko je posebna dvorna resolucija 12. 8. 1748 zahtevala skrajšanje filozofskega študija na dve leti, v tretjem letniku pa naj bi predavali matematiko, eksperi- mentalno fiziko in osnove geometrije, je povprašal ljubljanski rektor De Giorgio za mnenje provinciala Ljubljančana Avguština Mingerla. Hingerle je odre- dil, da naj v Ljubljani ponovno začne s predavanji matematike Avstrijec Jožef Paumgartner,187 ] STANISLAV JUŽNIČ: POUKIN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 zooo najpomembnejša eksperimentalna znanost. Poleg naprav za demonstracijo zakonov geometrijske op- tike so nabavili še 4 mikroskope, prizme in stožce. Številni mikroskopi gotovo dokazujejo B. F. Er- bergovo zanimanje za biologijo, ki ga kaže tudi domnevno njegov nedatirani rokopis, kjer oko primerja s camero obscuro.^^^ Na eksperimentalno biologijo Erbergove dobe je gotovo vplivalo pred- vsem mikroskopiranje Loewenhoeka. Akromatske leče so postale zunaj Anglije znane šele pozneje, saj si jih je celo Boškovič ogledal šele v Londonu leta 1760.194 Med prvimi astronomskimi napravami so na liceju v Ljubljani že leta 1706 nabavili železni glo- bus,195 ko je fiziko predaval jezuit Gallenfels. Zbirko so dopolnili še z dvema globusoma in enim zvezdnim atlasom, ki ju je izdelal Johann Gabrijel Dopelmajer. Ptolomejski svetovni sistem so že povsem opustili, saj so nabavili modela vesolja le po Tychojevem in Kopernikovem sistemu, dve leti predno je bilo dovoljeno o slednjem razpravljati. Letna dotacija fizikalnega kabineta 25 fl je zna- šala 5% cene prvotnih 51 naprav. Zato domne- vamo, da so pozneje nabavljali dve do tri naprave letno, če denarja niso uporabili za vzdrževanje starih naprav. Mehanska (vzdrževalna) dela za fizikalni kabinet liceja v Ljubljani je opravljala leta 1767 ustanovljena zvonarna Jakoba Samasse (1744- 1808).196 Pri liceju so gotovo nabavili teleskop pred letom 1761, ko je J. Schöttl v Ljubljani opazoval prehod Venere čez ploskev Sonca. O istem pojavu je v Španiji pisal Rieger, poznejši rektor v Ljub- ljani. Astronomsko opazovalnico je imel tudi Gru- ber, ki je prišel v Ljubljano leta 1769. Meritve jezuitskih geodetov in še posebej Boš- koviča v papeški državi med leti 1750-17561^7 so spodbudile nabavo zemljemerskih naprav v Ljub- ljani leta 1755. Elektrika in magnetizem sta sredi 18. stoletja še bili obrobni panogi fizike. V naslednjih letih so ljubljanski jezuiti gotovo nabavljali več naprav za pouk elektrike, tako da jih je Kersnik leta 1811 popisal že 36.198 Posebnih naprav za preučevanje magnetizma in toplote leta 1755 v Ljubljani še ni bilo, razen v kolikor so bile potrebne za geodetske in meteo- 193 Erberg, ibid., s.d. str. 58. 194 Markovič, ibid., str. 539-540. 195 Železni globus (Sphaera Armiralis) je Boškovič leta 1764 priporočal za nabavo (Markovič, ibid., str. 661). 196 Po SBL. 197 Markovič, ibid., str. 320-321. 198 Janez Krstnik Kersnik (1783-1850), Inventaire des objects existantes dans le Cabinet de Chimie et de Physique des écoles centrales A Laibach, 1811 (ZML, Akc. fond 1, arh. enota 53). rološke raziskave. Magnetizem so načrtno razisko- vali že od poskusov s "terinculo" VVilliama Gilberta (1544-1603), objavljenih leta 1600 v Londonu. Ven- dar je imel pojav obroben pomen vse do Cou- lombovih meritev magnetne sile konec 18. stoletja. V popisu iz leta 1755 pogrešamo reakcijski model parnega stroja Herona iz Alexandrije s srede 1. stoletja in lonec Francoza Denisa Papina (1647- 1712), s katerim je skuhal kosilo angleškemu kralju leta 1680. Kalorimeter na led pa sta Lavoisier in Laplace opisala komaj 27 let po Erbergo- vih nabavah za fizikalni kabinet ljubljanskega li- ceja. Za pouk akustike so uporabljali Eolovo harfo, ki je ostala v uporabi pri Hummlu na univerzi v Gradcu še sto let pozneje.199 V Ljubljani so leta 1755 dobili tudi naprave za demonstracijo upora zraka, padanja in hidrostat- skih zakonov. Kar 8 naprav je bilo namenjeno raziskovanju vakuuma, tlaka in upora zraka, kar gotovo zrcali posebno zanimanje tedanjih ljubljan- skih fizikov. Nabavili so črpalko in naprave, s ka- terimi so lahko študentom demonstrirali, da zvok ne more skozi vakuum, toplotno žarčenje pa lah- ko, kot je ugotavljal že Robert Boyle v prejšnjem stoletju. Nabavili so tudi magdenburške polkrogle Boylovega sodobnika Otta von Guericka ter na- pravo za demonstracijo Galilejeve teorije o gibanju v praznem prostoru. Obe napravi sta bili v gro- bem znani že sto let. Od leta 1755 so na ljubljanskem liceju upo- rabljali kar tri tehtnice, med njimi s'Gravesandovo in hidrostatično. Prav natančno tehtanje v pa- riškem laboratoriju Antoina Laurenta Lavoisierja (1743-1794) je omogočilo napredek kemije v na- slednjih desetletjih. Naprave za pouk fizike na jezuitskem kolegiju po letu 1755 Ni še evidentiran popis fizikalnih naprav ob ukinitvi jezuitskega reda 1773.^00 Podoben popis fizikalnih naprav, ki so se ob ukinitvi našle v rektorjevi sobi jezuitskega kolegija v Zagrebu, vsebuje le cev, barometer, klepsidro, sončno uro, lekarniško tehtnico in tehtnico za merjenje zla- ta.201 Ni znano, ah je požar leta 1774 prizadel tudi nekdanje jezuitske instrumente za pouk fizike in matematike v Ljubljani. Zal lahko le redkim 199 Aufstellung Ludwig Boltzmann, Graz 2. - 17. Mai 1985, Bearbeitet von Walter Höflechner und Adolf Hohen- ester, str. 28. Leopold Livius Schwab pl. Liectenbach je 12. 7. 1774 ocenil vrednost v požaru uničenih fizikalnih naprav na 1000 fl, kar je bilo petnajstkrat manj od ocene vrednosti uničenih knjig (Dolar, Med koncem in začetkom. Zbor- nik NUK, Ljubljana, 1974, str. 13). 201 Dadič, ibid., 1982, II, str. 240. 46 48 zooo 3 KRONIKA STANISLAV JUŽNIČ: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 napravam iz leta 1755 z gotovostjo pripišemo, da so bile evidentirane tudi 56 let pozneje v Kersni- kovem popisu: Poleg naštetih je Kersnik popisal tudi razne tehtnice, mikroskope in globuse, ki so prav tako lahko enaki tistim iz leta 1755. Do sprememb nazivov je lahko prišlo tudi zato, ker je Kersnik leta 1811 pisal v francoščini. Kamero obskuro iz leta 1811 je Kersnik popisal tudi 6. 7. 1847.202 Sklep Ob prenehanju prepovedi obravnave gibanja Zemlje je tudi v Ljubljani prišlo do hitrega na- predka pouka fizike pod vplivom zagovornikov Boškovičeve fizike in dunajskih oblasti. Drug za drugim so si sledili naslednji dogodki: Leta 1755 so v Ljubljani nabavili 51 ekspe- rimentalnih naprav za pouk fizike in sorodnih ved. Sočasno so nabavili tudi priročnike za eks- perimentalni pouk predvsem francoskih avtorjev oziroma prevajalcev. Sredi petdesetih let so spre- menili naziv katedre v "Splošno in posebno fiziko". S tem je fizika kljub Ratio studiorum tudi po imenu nehala biti del triletnega tečaja filozofije, ki je sledil logiki in se nadaljeval v metafiziko, saj so leta 1764 začeli s predmetnim poukom fizike s stalnimi bolj specializiranimi profesorji. Leta 1758 je ljubljanske jezuite obiskal vodilni jezuitski fizik Boškovič, v tem času že avtor najpomembnejše fizikalne monografije svoje dobe. Po letu 1753 so v Ljubljani nabavili številne fizikalne knjige tudi ne- jezuitskih avtorjev, čeprav so bila prva predavanja Newtonove fizike v Ljubljani izpričana šele deset let pozneje. Po letu 1760 je v ohranjenih tezah in rokopisih ljubljanskih fizikov prevladala Boško- vičeva inačica Newtonove fizike, ki se je razvila v predavanjih nekdanjega jezuita Ambschla po pre- povedi jezuitskega reda. 202 ZML, akc. fond. 1, arh. enota 76, str. 8, št. 149. UPORABLJENE OKRAJŠAVE ARS - Arhiv republike Slovenije v Ljubljani. C... - Knjižnična številka v katalogu licejskih knjig Matije Čopa (1797-1835), danes signahira v NUK. CGASI-I-Ill - Ladislaus Lukäcs S. L, Catalogus generalis seu Nomenclator biographicus perso- narum Provinciae Societatis Jesu (1555-1773), I-III, Romae 1987-1988. Diar. - Diarium Ministri Jezuitskega kolegija v Ljubljani (ARS, Zbirka rokopisov, I/36r (1707- 1711), I/37r (1712-1721), I/38r (1722-1736), I/39r (1737-1754) in l/40r (1754-1772). D, L - desna ali leva stran rokopisa s paginiranimi listi. J... - Knjižnična številka v katalogu licejskih knjig: Verzeichnis der vom Feuer geretteten Bücher des gewesten Collegii S. J. Izvirnik (prvi prepis) z nadnaslovom: "Specification deren bey der ge- westen Feuersbrunst in den Leybach. Collegio geretteten Bücher". Drugi prepis, datiran 1. 3. 1775: Specification deren Büchern, welche zum Theil in dem gewesten Collegio zu Laybach in einem Kasten verwahrt gewesen, und zum Theil durch Studentes nach und nach zusammen getragen worden. Ohranjene knjige so bile ošte- vilčene, številke so enake oznakam na zunanjih platnicah knjig v današnjem NUK-u. Za številko 605 je nov naslov: "Specification deren Büchern, welche nach der letzten Publication eingegangen seynd" (NUK, rokopisni oddelek, 31/83). KM - Pokrajinski muzej Kočevje. MK - Mladinska knjiga, Ljubljana. NUK - Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljub- ljani. NM - Narodni muzej v Ljubljani. NM-E - knjige iz nekdanje Erbergove dolske knjiž- nice, ki jih danes hrani NM. RS - Royal Society of London. SBL - Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1925- 1990. SK - Semeniška knjižnica v Ljubljani. SM - Slovenska matica v Ljubljani. W... - Knjižnična številka v katalogu Franca Ksa- verja Wilda (1753-1828), knjižničarja v Licejski knjižnici med leti 1789-1809 in profesorja filo- zofije in obče zgodovine leta 1792. Wilde je svoj popis licejskih knjig nabavljenih do leta 1800 datiral v Ljubljani leta 1803. Knjige je delil po panogah znanosti, znotraj njih pa še po vezavah ("in folio", "in 4'°", "in 8'°"), nato pa še avtorje po abecednem redu. Wildove signature tako ustre- zajo abecednemu redu avtorjev kot tercialnemu ključu znotraj posameznih panog in vezav. Fizi- kalna dela so bila popisana pod signaturami 1411-1580, kjer najdemo 170 del v 308 knjigah. Fizika je bila tu pojmovana širše, skupaj s kemijo 47 3 KRONIKA i STANISLAV JUŽNIC: POUK IN PROFESORJI FIZIKE V JEZUITSKEM KOLEGIJU V LJUBLJANI, 11-48 2000 in sorodnimi vedami. Med leti 1775-1800 je tako število fizikalnih knjig v licejski knjižnici naraslo za štirikrat (Eva Kodrič-Dačič, Matija Čop in njegov prispevek k slovenskemu bibliotekarstvu. Knjižnica 41 2/3 (1997) str. 21). ZML - Zgodovinski muzej Ljubljana. ZUSAMMENFASSUNG Physikunterricht und -Professoren im Jesuitenkollegium in Laibach Nach anfänglichen Schwierigkeiten bei der Ankunft der Jesuiten nach Laibach am 21. Januar 1597 begann der Unterricht im Jahre 1604 in allen sechs Gymnasialklassen. Im 17. Jahrhundert gründeten die Jesuiten in Laibach nur die theo- logischen Studien, nicht jedoch die philosophischen wie in Klagenfurt und Görz. Im Studienjahr 1619/20 begannen sie mit den Kursen der Pastoraltheologie. Im selben Jahr wird in Laibach der erste Lehrer der Moraltheologie erwähnt, dennoch schickte man bereits im November 1620 die Scholaren in das Klagenfurter Kollegium. Im Schuljahr 1623/24 be- gann man wieder Moraltheologie vorzutragen, da- bei handelte es sich jedoch um keine regelmäßigen Vorlesungen. Zwischen 1693 und 1725 wirkte in Laibach auch die Academia oporosorum, unter ihren Mitgliedern gab es keine Jesuiten. Obwohl die /Akademie ihr Schulprogramm nicht umsetzte, stellte sie dennoch eine Bedrohung für die Jesuiten-Schulordnung dar. Herausforderungen durch die neue Zeit nahmen die Jesuiten auf, indem das Kollegium in Laibach naturwissenschaftliche Bücher anschaffte. Nachdem die Laibacher Jesuiten von einigen Krainer Familien und Ständen Stiftungen in einem Gesamtbetrag von 22.110 Gulden erhalten hatten, begannen sie ein vollständiges Programm des Hochschulstudiums umzusetzen. Den Absolventen des Studiums am Laibacher Jesuitenkollegium wurde der unmittelbare Eintritt in die Universität ermöglicht. Dies war jedoch nicht mehr möglich, nachdem man das Studium durch die Reform von 1725 auch in Laibach auf zwei Jahre verkürzt hatte. 48 s 3 KRcasriKA 1000 izvirno znanstveno delo UDK 929 Simonič F. prejeto: 22. 3. 2000 Maja Ilich prof. zgodovine in dipl. sociologinja kulture, podiplomska študentka zgodovine antropologije, ISH, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, SI-1000 Ljubljana, Breg 12 Življenje in delo slovenskega bibliotekarja in bibliografa Franca Simoniča (1847-1919) IZVLEČEK V drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja se je na slovenskem narodnostnem ozemlju "ob kmečki večini in iz nje izoblikoval močan sloj slovenskega izobraženega meščanstva, ki je postal najpomembnejši dinamični dejavnik slovenske narodne zavesti in politike".^ Vanj lahko uvrstimo tudi takrat živečega bibliotekarja in bibliografa dr. Franca Simoniča, ki je bil, čeprav je preživel večji del življenja v samem srcu habsburške monarhije, Slovenec z dušo in telesom. Ves čas svojega študija v Gradcu in službovanja na Dunaju je preko pisem, obiskov, pa tudi s pomočjo časopisov in literature ohranjal stike z nekaterimi slovenskimi izobraženci doma, ki so ga sproti obveščali o domačem političnem in kulturnem dogajanju. V gostoljubni Simoničevi družini na Dunaju so bili vedno prijazno sprejeti tamkajšnji Slovenci in vsi, ki so prinašali novice iz domovine, še posebej pa študentje in dijaki, ki jim je izkazoval veliko skrb in podporo. Največja Simoničeva zasluga je objava Slovenske bibliografije, I del: Knjige (1550-1900), v kateri je zbral in sistematično uredil slovensko knjižno žetev od prve Trubarjeve knjige iz leta 1550 pa vse do leta 1900. S tem delom smo Slovenci dobili odlično sodobno retrospektivno bibliografijo - prvo v slovenščini - ki je še danes dragocen vir informacij. Pobudo za izid slovenske bibliografije je Simonič dobil pri bibliotekarskem delu, saj je uvidel, da je urejen popis literature slovenskega naroda nepogrešljiva osnova za kakršno koli znanstveno delo. V letih 1903-1905, ko je L del Slovenske bibliografije izšel pri Slovenski matici v Ljubljani, je slavist dr. Josip Tominšek zapisal: "To je ena izmed tistih knjig, ki se do nje popne vsak narod le tekom vsakih 100 let, ali morda niti v takih obrokih ne. Takozvano občinstvo korači mimo nje, ne da bi jo ošinilo s pogledom, a vsak raziskovalec slovstva in kulture sploh jo jemlje vedno in vedno v roke. Taka knjiga je zanj isto, kar za planince seznam markiranih potov, in opravlja isti dvojni posel: ona mu prvič pokaže, kar je že storjenega dela, in ga drugič s tem opozarja, koliko dela še njemu preostaja. Oboje je za vsakega delavca, ki hoče več nego delati brez smotra, temeljne važnosti Pri tiskanju Simoničeve bibliografije je s korekturami in dodatki sodeloval tudi dr. Janko Šlebinger, ki ga marsikje omenjajo skupaj s Simoničem. Šlebinger ni bil namreč le njegov zet, temveč tudi učenec v bibliografiji in nadaljevalec njegovega dela. Oba skupaj upravičeno veljata za ustanovitelja slovenske bibliografije. 1 Peter Vodopivec, Slovenski izobraženci in avstrijske visoke šole 1848-1918. Zgodovinski časopis 40, št. 3: Ljubljana 1986, str. 125. Josip Tominšek, Dr. Franc Simonič: Slovenska bibliografija, I. de!: Knjige (1550-1900). Ljubljanski zvon, št. 11, leto XXVI: Ljubljana 1906, str. 697. 49 3 KRONIKA MAJA ILiCH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-1919), 48-93 2000 SUMMARY THE LIFE AND WORK OF THE SLOVENE LIBRARIAN AND BIBLIOGAPHER FRANC SIMONIČ (1847-1919) In the second half of the 19^^ and at the beginning of the 2(f^ centuries "beside a peasant majority and from it a powerful strata of the Slovene educated middle class has formed, which became the most important dynamic factor of the Slovene national conscience and policy". * We can place the librarian and bibliographer Franc Simonia, Ph. D. in the mentioned class. Although he spent most of his life in the very heart of the Habsburg monarchy. Franc Simonie was a Slovene with his body and soul All the time, during his studying in Graz and during his employment in Vienna, Dr. Simonia maintained through letters, visits and with the help of newspapers and literature relations with some Slovene educated people at home who informed him on home political and cultural events. Slovenes living in Vienna and all who were bringing news from the homeland were welcome in the hospitable Simonie family in Vienna, particularly students to whom Dr. Simonie demonstrated great attention and support Dr. Simonic's greatest merit is the publishing of Slovenska bibliografija, L del: Knjige (1550-1900) (Slovene Bibliography, part I: Books 1550-1900), in which he collected and put in systematic order the Slovene book production from the first book by Trubar in 1550 until 1900. With the mentioned bibliography the Slovenes were given an excellent contemporary retrospective bibliography - the first in Slovene language - which is still a precious source of information. The motivation to publish the Slovene bibliography came from Dr. Simonic's library work. He realised that an orderly register of the literature of the Slovene nation was an indispensable basis for any scientific work. In the years 1903-1905 when Part I of the Slovene Bibliography was published at the Slovene Literary Society in Ljubljana, the Slavist Dr. Josip Tominšek wrote: "This is one of those books a nation ascends 4o only every hundred years or even more rarely. The public passes by not taking a glance but every researcher of literature and culture takes it in hands again and again. Such a book is for a scientist the same as an index of marked trails for mountaineers and performs an identical double job: it shows one which work has already been done and thus points out what remains to be done. Both is for one who wants more than working without a goal of great significance. " Dr. Janko Šlebinger, frequently mentioned together with Dr. Simonia, co-operated with proof- readings and supplements in printing Simonic's bibliography. Not only was Šlebinger Simonic's son-in- law but as well a student in bibliography and the person who continued Dr. Simonic's work. The both can legitimately be held the founders of the Slovene bibliography. Ključne besede: Franc Simonič, slovenska bibliografija, 19. stoletje, slovenski intelektualci, pisma, graška filozofska fakulteta, dunajska univerzitetna knjižnica. Gornja Radgona Prispevek sem razdelila na tri dele. Prvo po- glavje. Štajerski Slovenec, se nanaša na Simoničevo zgodnjo mladost, ki jo je preživel v Ivanjkovcih, Radgoni in Mariboru (1847-1869) ter na njegov študij v Gradcu in tamkajšno prvo zaposlitev (1869-1877); drugo poglavje. Slovenski intelektu- alec, na 30-letno službovanje na Dunaju (1877- 1907); tretje poglavje, Simoničeva zadnja leta v Gornji Radgoni, pa zajema zadnja leta življenja, ki jih je Simonič preživel kot upokojenec v Gornji Radgoni (1906-1919).3 Peter Vodopivec, Slovenski izobraženci in avstrijske visoke šole 1848-1918. Zgodovinski časopis 40, št. 3, Ljubljana 1986, str. 125. Moji informantki sta bili Simoničevi vnukinji, moja ba- bica Zora Ilich in njena sestra Vera Marentič Novak (obe roj. Šlebinger). Od Zore, ki je bila poklicno, tako kot Simonič, bibliotekarka, sem že veliko zvedela iz njenega prostega pripovedovanja. Kasneje se mi je ob branju Simoničevih dokumentov porodilo več novih vprašanj, ki sem ji jih zastavila v vodenem intervjuju. Zora Simoniča pozna samo po pripovedovanju svojih staršev, ker je bila rojena šele dve leti po njegovi smrti, vseeno pa je zaradi dobrega spomina neprecenljiv vir informacij, tako o družinski kot o strokovni plati Simoničevega življenja. Njena deset let starejša sestra Vera je preživela zadnja štiri leta Simoničevega življenja v njegovi bližini in je torej edina še živeča sorodnica, ki ga je tudi osebno poznala. Napisala je spominski dnevnik, v katerem je prikazana zgodovina rodbine, ki še ni bil objavljen. Ob 50 2000 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBUOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 branju tega dnevnika se mi je porodilo nekaj novih vprašanj in tako sem tudi z njo opravila vodeni in- tervju. Obe sestri sta v hiši v Gornji Radgoni zbrali šte- vilne dokumente iz Simoničeve in Slebingerjeve zapu- ščine in tam uredili družinski arhiv Simonič/Šlebinger. V tem prispevku temelji večji del poglavij, ki se nanašajo na Simoničevo družinsko in družabno življenje, na nju- nih pričevanjih. Dokumenti - pri tem so izvzeta pisma, ki jih bom ob- ravnavala kasneje -, ki govorijo o Simoničevi zgodnji mladosti (1847-1856) in o njegovih starših, so zelo skromni. Nekoliko več jih sega v čas njegovega šolanja (1856-1876), večino jih hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger. Dokumenti o Simoničevi prvi zapo- slitvi v graškem muzeju Joanneum (1874-1877) so bili v tamkajšnem arhivu uničeni, tako imamo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger edini primerek iz tega časa. Največ dokumentov pa se je ohranilo iz časa, ko je Simonič delal v Univerzitetni knjižnici na Dunaju (1877- 1907), in sicer v tamkajšnem arhivu ter v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. V času, ko sem pripravljala ta prispevek, je bil v Ivanj- kovcih organiziran strokovni Mednarodni znanstveni simpozij ob 150-letnid rojstva dr. Franca Simoniča (17. in 18. olitobra 1997). Udeležil se ga je tudi dr. Walter Lukan, sodelavec avstrijskega Inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju, ki je za to priložnost temeljito obdelal Simoničevo dunajsko obdobje pod na- slovom: Poldicna pot slovenskega bibliografa Franca Si- moniča v dunajsld univerzitetni laijižnicL Njegov refe- rat, ki ga v svoji nalogi večkrat omenjam, obravnava pomemben del Simoničeve poklicne poti in prinaša ne- katera nova dognanja v zvezi z njegovim biblio- tekarskim delom. (Referat je bil - kot tudi ostalo gradivo s simpozija - objavljen v Simoničevem zborniku: Ma- ribor 1999, str. 21-59.) Dokumenti, ki segajo v čas Simoničevih zadnjih let živ- ljenja v Gornji Radgoni (1906-1919), so zopet zelo redki. Za temelje pričujočega prispevka sem zato izbrala šte- vilna pisma, v katerih je Simonič komuniciral z enako ali podobno mislečimi intelektualci in prepričeval dru- gače misleče. Med njimi so bili najpomembnejši pred- vsem slovenski literarni zgodovinarji, slavisti, pesniki, pisatelji, pravniki, duhovniki, bibliotekarji in drugi. Upoštevala pa sem tudi pisma, ki se nanašajo na Si- moničeve sorodnike, največkrat ožje družinske člane. Pisma, ki jih obravnavam, so nastala med leti 1872 in 1918. Vseh skupaj je 206: 92 iz družinskega arhiva Si- monič/Šlebinger v Gornji Radgoni, 61 iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru, 33 iz Pokrajinskega arhiva v Ma- riboru, 20 iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljub- ljani. Od tega je 84 pisem riapisal Simonič, ostale (122) nje- govi korespondentje. Če razdelimo celotna pisma, ne glede na vsebino, po tem, koliko je gradiva ohra- njenega, vidimo, da največ ohranjenih pisem (130) sodi v čas, ko je Simonič živel in delal na Dunaju (1877- 1907), polovico manj (73) jih je iz časa, ko je Simonič živel v Gornji Radgoni (1806-1919), in samo drobec (3) je ohranjen iz njegovih študijskih let in bivanja v Gradcu (1869-1877). Pregledala sem vsa navedena pisma in glede na vsebino med njimi izbrala najzanimivejša. Upoštevala sem tako pisma, ki se tičejo Simoničeve politične naravnanosti, stroke (bibliotekarstva, slavistike, zgodovine) ali njegove službe, kot tudi pisma, ki se nanašajo na družinske za- deve (npr. odnose z bratom, njegovimi hčerami, zeti) ter na druge dejavnosti (npr. delo v posojilnici in gos- podarjenje na domačiji). Pisma sem navedla v odlomkih ali povzetkih, največkrat kronološko, kakor so bila na- pisana, in jih uvrstila v eno od treh poglavij tega pri- Dr. Franc Simonič na Dunaju 1902. I. del: Štajerski Slovenec Franc Simonič se je rodil 2. oktobra 1847 v Ivanjkovcih pri Svetinjah v kmečki družini očetu Francu (1814-1873) in materi Mariji (187-1892), rojeni Zadravec. Imel je še tri leta mlajšega brata Jožefa (1850-1925), ki je pozneje prevzel domačijo, in sestro Ano (1844-1864). spevka. Kadar pa sta se Simonič ali njegov kores- pondent v pismu spominjala preteklih dokotkov, ki zapolnujejo morebitne vrzeli v kronološkem poteku Simoničevega življenja, so ta pisma navedena v skladu s kontekstom. Pisma so objavljena naspremenjena z vsemi jezikovnimi posebnostmi. Če je pismo napisano v nemščini ali hrvaščini, je prevod dodan v oklepaju med tekstom ali v opombah. V opombah so na kratko predstavljeni korespondenti, osebe, problemi in dogodki, ki jih pisma opisujejo in navajajo. Opombe skušajo vse to pojasniti, vendar puščajo nekaj problemov nerazrešenih. Ker se nekatere osebe večkrat pojavijo v pismih, prav tako pa tudi problemi, dogodki, časniki itd., so ti poistoveteni v opombah največkrat takrat, ko se v prispevku pojavijo prvič. Za izdelavo opomb sem poleg literature, ki jo navajam sproti, največkrat uporabljala Slovenski bio- grafski leksikon. 51 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-19191, 48-93 > 2000 Prva dva razreda osrrovne šole je obiskoval v Svetinjah, 3. in 4. razred pa v Radgoni, kamor so ga poslali starši, da bi se naučil nemščine, brez katere se takrat ni dalo priti v gimnazijo. Stanoval je v Gornji Radgoni"! pj.j Maukovih, v hiši (Panon- ska ulica 31) svoje bodoče žene Roze Mauko. Ohranjeno je Simoničevo spričevalo iz 3. razreda osnovne šole,^ kjer piše: Simonič Franc rojen v Svetinjati na SfajersJcem, 10 in 1/2 leta star, ka- toliške vere, učenec tretjega razreda, se je v I. in II. semestru šol leta 1859 pridno udeleževal javnega šolskega pouka, se je zelo dobro vedel in se je pri dobrih sposobnostih in dejavni udeležbi pred- pisanih predmetov naučil naslednje: verouka (dob- ro); nemščine in sicer branja (zelo dobro), slovnice (dobro), pravopisa (dobro), ustnega in pisnega iz- ražanja (dobro); slovenščine (dobro); računstva (dobro); lepopisa (zelo dobro). Eden redkih dokumentov, ki priča o Simo- ničevih šolskih letih, je pismo, ki ga je napisal, ko je bil že v pokoju. V njem se med drugim spo- minja tudi svojega rojaka in dolgoletnega prijatelja Andreja Senekoviča^: "Dobro se spominjam, da je bil Senekovič v svojem Curriculum vitae hvalil svojega domačega ljudskega učitelja, ki ga je tako ^ Kjer se v besedilu omenja kraj Radgona, se misli na avstrijsko mesto Radkersburg, ki je bilo nekdaj po- membno obrtniško središče in tržišče na reki Muri. Kraj Gornja Radgona je bil od leta 1907 trg in je veljal do konca prve svetovne vojne za predmestje Radgone. Po vojni je mesto Radgona prišlo pod Avstrijo, Gornja Radgona pa pod Kraljevino SHS. Simoničevo spričevalo s 3. razreda osnovne šole v Rad- goni - Schulzeugniss für die dritte Classe (Radgona, 8. avgust 1859) hranimo v družinskem arhivu Simoniö'Sle- binger v Gornji Radgoni. ° V nemškem originalu: "Simonitsch Franz von Aller- heiligen in St. gebürtig, 10 1/2 latire alt, katholischen Religion, Sdiüler der dritten Classe, hat im l und IL Semester des Schuljahres 1859 dem öffentlichen Schul- unterrichte sehr fleisig beigewohnet, sich in den Sitten sehr gut verhalten, und bei guten Fähigkeiten und thätigen Verwendung die vorgeschriebenen Gegen- stände folgendermassen erlernt: Die Religionslehre und die biblische Geschichte (gut); Die deutsche Sprache, und zwar: das Lesen (sehr gut), die Sprachlehre (gut), das Rechtschreiben (gut), den mündlichen und schriftlichen Gedankenasdruck (gut); Die slovenische Sprache (gut); Das Rechnen (gut); Das Schönschreiben (zehr gut). " Andrej Senekovič (1848-1926) roj. na Spodnji Sčavnid pri Radgoni, obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, od leta 1860 do 1868 gimnazijo v Mariboru. V Gradcu je študiral matematiko in fiziko, tam tudi odslužil leto vojske in opravil ofidrski izpit. Najprej je služboval v Joanneumu, leta 1873 je naredil prof. izpit in potem eno leto poučeval na I. državni gimnaziji v Gradcu. Od leta 1874 je poučeval na ljubljanski realki, od 1885 je bil ravnatelj gimnazije v Novem mestu, od leta 1890 do upokojitve 1907 pa ravnatelj višje gimnazije (od 1900- 1901 I. državne gimnazije v Ljubljani). Senekovič je bil pionir slovenskih učnih knjig za ljudske, meščanske šole in gimnazije ter je poskrbel predvsem za svoja pred- meta. Od leta 1882 do 1920 je bil v odboru Slovenske matice, od 1907 do svoje smrti pa predsednik Ciril Metodove družbe. (SBL X, str. 287) dobro učil, da je prišel naravnost iz dom. ljudske šole v gimnazijo, ko smo mi drugi morali v mestih pred še v 3. & 4. ljudskošolski razred, da so nas tam navadno po dve leti mučili z nemščino, predno so nas spoznali godne za gimnazijo. (Lj. šola je namreč takrat štela 4 razrede. 3. in 4. raz- redi so bili samo po mestih in trgih, na deželi po župnijah sta bila le 1. in 2. razred, ob mojem času že slovenska, v času mojih staršev pa tudi ta 2 razreda popolnoma nemška, da se je po pravici od časov ces. Marije Terezije in ces. Jožefa II. ljudska šola zvala "nemška šola", kajti pred drugih šol ni bilo kakor latinske!)"^ Gimnazijo je Simonič obiskoval v Mariboru v letih 1861 do 1869. Ohranjeno je njegovo spriče- valo iz 1. in 7. razreda;^ tam lahko beremo, katere predmete je imel in kako jih je opravil, v 7. raz- redu pa tudi, kdo ga je učil. V 1. razredu ma- riborske gimnazije je imel verouk (zelo zado- voljivo), latinščino (zadovoljivo), nemščino (zelo zadovoljivo), slovenščino (zadovoljivo), zgodovino in zemljepis (zadostno), matematiko (zadovoljivo), naravoslovje (zadovoljivo) in petje (zelo dobro). V prvem razredu gimnazije ga je učil župnik Davorin Trstenjak" s katerim si je Simonič kasneje še veliko dopisoval.!^ To namreč izvemo iz pisma, ki ga je Trstenjak leta 1881 pisal Simoniču: "Veseli me, da sem ob tej priložnosti z Vami v dotiko prišel, rad bi Vas osebno videl, kako ste veliki zrasli. Vaš obraz še mi je v živem spominu, ko ste bili moj učenec v gymnaziji. "^^ Iz pisma ki ga je Franc Simonič poslal Janku Šlebingerju iz Gornje Radgone 1. septernbra 1918. Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. Simoničevo spričevalo 1. (Maribor, 28. februarja 1862) in 7. (Maribor, 22. februarja 1868) razreda gimnazije v Ma- riboru - Gymnasial Zeugniss hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. Zelo zadovoljivo = recht befriedigend, zadovoljivo = befriedigend, zadostno = genügend, zelo dobro = sehr Davorin Trstenjak (1817-1890) roj. v Kraljevdh pri Sv. Juriju ob Ščavnid, kjer je obiskoval osn. šolo. V Ma- riboru je končal 3. razr. okrož. ljud. šolo in šestrazr. gimn. Od 1836 je bil licealec v Gradcu, vendar je filoz. študij zaradi vneme za ilirizem absolviral šele 1840 v Zagrebu. Nato je do leta 1844 študiral bogoslovje v Gradcu, bil do 1846 kaplan v Slivnici pri Mariboru, 1847 v Ljutomeru, 1848 na Hajdini, 1849 na Ptuju, 1850 v Mariboru in v šol. letu 1860/1861 gimn. učitelj verouka (nekaj časa tudi sloven., zgod. in zemljepisa). Od leta 1861 župnik v Šentjurju pri Celju, od 1868 na Ponikvi, od 1879 do svoje smrti pa v Starem trgu pri Slov. Gradcu. Njegova zapušdna so raznovrstni znanstv., le- posl. in feljtonistični spisi. (SBL XII, str. 196-8). 12 Univerzitetna knjižnica v Mariboru hrani 21 pisem. Glej: Ms 268 Šlebinger Janko, III. Tuja korespondenca: 16. Francu Simoniču: 6. Davorin Trstenjak (21, 1881-1888). Katalog rokopisov Univerzitetne knjižnice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Maribor: Maribor 1978, str. 13 ^¦^ Pismo z dne 8. januarja 1881 hrani Univerzitetna knjiž- nica v Mariboru. Prav tam. 52 3 KRONIKA lOOO MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONlCAn847-1919), 48-93 V 7. razredu mariborske gimnazije je Simoniča učil verouk (zadovoljivo) prof. Blasius Slavinetz, la- tinščino (zadostno) prof. Johann Gutscher, grščino (zadostno) prof. Josip Šuman,14 nemščino (zado- voljivo) prof. Rudolf Reichel, slovenščino (odlično) prof. Janko Pajk, zgodovino in geografijo (zado- voljivo) prof. Josef Schaller, matematiko (zadostno), naravoslovje (zadostno), risanje (odlično), telovadbo (hvalevredno) in francoščino (nezadostno) prof. Josef Essi, osnove filozofije (zadostno) pa prof. Leopold Konvalina.l5 S prof. Josipom Sumanom je, kot bomo videli kasneje, Simonič še sodeloval. Vseh 8 gimnazijskih let se je Simonič šolal s Plohlovo štipendijo. Gregor Jožef Plohel (1730- 1800), nadžupnik na Ptuju, katehetični pisatelj, je namreč v svoji oporoki dne 1. marca 1800 pre- moženje razdelil na tri dele: "Enega je odločil svo- jim sorodnikom in služebnikom, drugega ubogim in zapuščenim sirotam, in tretjega, v blagor svoje duše; ta naj bi bila, kakor slednjič trdi, glavni dedič vseh dobrih del, katere je naročil. "^^ V zad- nji, štirinajsti točki oporoke je naročil: "Vso pre- moženje, kar še ga po zgoraj navedenih volilih in potroških ostane, naj se naloži na obresti, in naj- pred odloči zadostni kapital za 2 ustanovi dvema mladenčema tako, da bo vsaki dijak na leto prijel 100 ß. Poklicani pa so v prvi vrsti moji prijatelji in rodbina in v pomenjkanji teh, domači mladeniči dijaki iz Ptuja in župnije (fare) Svetinjske pri Lju- tomeru menjaje v podelitev. Pravico podeljenja ustanove izročam vsakokratnemu mestnemu nad- župnika v Ptuji. Ko je zadosten kapital za ustanovi določen, imajo se obresti ostalega na dva jednaka dela razdeliti. Ena polovica je namenjena mojim revnim sorodnikom ... Druga polovica pa je do- ločena: prvič, zapuščenim ubogim sirotam Ptujske- 14 Josip Šuman (1836-1908) roj. na Zg. Roaci pri Zg. Ščavnici kjer je obiskoval prve štiri razr. osn. šole. 3 razr. normalke in gimnazijo je obiskoval v Mariboru. S štipendijo ministrstva je od leta 1855 študiral klas. filolog. in germanistiko v Gradcu, po prekinitvi zaradi bolezni pa od 1857 na Dunaju poleg prejšnega še sla- vistiko. Leta 1859 je postal suplent na gimn. v Mariboru, ko pa je leta 1860 opravil prof. izpit pa pravi gimn. učitelj, nato prof. Leta 1872 je dobil mesto na akad. gimn. na Dunaju, 1884 postane gimn. ravnatelj v Lj., 1890 dež. šol. nadzornik, 1900 ob upokoj. dvor. svetniji. Šuman je v Mariboru živahno deloval zanar. prebujo mesta in štaj. podeželja. Med drugim je Šuman uredil tudi knjigo o Slovencih Die Slovenen (Wien u. Teschen 1881), pri kateri je Simonič napisal poglavje o slovenski literaturi. (SBL XI, str. 724-5). 15 Odlično = ausgezeichnet, zgledno = vorzüglich, hvale- vredno = lobenswerth, zadovoljivo = befriedigend, za- dostno = genügend, nezadostno = nicht genügend, po- polnoma nezadostno = ganz ungenügend. Jakob Meško in Dr. Franc Simonič, Dr. Gregor Jožef Plo- hel, imeniten humanist ali dobrotnik slovensid, njegova domačija in rod v ivanjkovcih. Založil Dr. Franc Simo- nič: Beč 1888, str. 32. ga mesta; drugič, domačim revežem tega mesta. "1'' Simonič je leta 1861 od župnijskega urada pri Sv. Miklavžu dobil rodovnik in s tem dokazal, da je z ustanoviteljem štipendijskega sklada v sorodu - bil je prapravnuk Plohlove sestre.1^ Tako je vsa leta gimnazije dobival Plohlovo štipendijo, ki je znašala 144 fl. in 36 kr.l^ Istočasno je enak znesek iz Plohlovega sklada dobival tudi Simoničeve pri- jatelj Jakob Spešič, ki je bil od njega dve leti mlajši in je prav tako obiskoval mariborsko gimnazijo.^O Gimnazijskih let in svojih takratnih prijateljev se je Simonič, ko je bil že v pokoju, spominjal takole: "Tako je prišlo, da je Senekovič primerno mlad stopil v Mar. gimnazijo. Bil je jedno leto v študijah pred meno, dasi je 1 leto mlajši od mene. ... Ko je začel SI. Narod izhajati smo ga imeli 3 vkup naročenega S., Jakob Cajnkar (župnik) in jaz, ker smo blizu stanovali v Graškem predmestju (v Mariboru; moja opomba).- midva s Cajnkarjem vkup v Blumengasse (današnja Cvetlična ulica; moja opomba), 5. pa pri Majerjevih za jedno ulico bliže v mesto na nasprotno stran od sedanje Tegetthofove ceste (danes Slovenska ulica; moja opomba). Živo smo se zanimali in ves SI. N. precitali Pri Majerjevih je več dijakov stanovalo, mislim vedno, svojih 5, med drugimi pozneje tudi moj kolega dr. med. Spešič in njegov mlajši brat, ki je kak mladinec umrl "^1 Simoničeva študentska leta v Gradcu (1869- 1876) Tradicionalni študijski središči Slovencev, ki za časa habsburške monarhije niso imeli svoje uni- verze, sta bili Dunaj in Gradec. Približno dve tretjini sta študirali na Dunaju, ena tretjina pa v Gradcu. Štajerski Slovenci so raje hodUi v Gradec, iz drugih dežel pa bolj na Dunaj.Franc Simonič pri tem ni bil izjema. Po maturi, ki jo je leta 1869 opravil v Mariboru, se je prijavil na Filozofsko fakulteto v 1^ Prav tam, str. 55-57. 1° Rodovnik - Stammbaum (Sv. Miklavž, 1861) hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 1" Program des kais. kön. Gymnasiums in Marburg. Ver- öffentlicht von Direktion am Schlüsse des Studienjahres 1867. Buchdruckerei des E. Janschitz: Marburg 1867, str. 56. 20 V letnem poročilu mariborske gimnazije so navedene tudi druge šolske podpore. Za primerjavo si oglejmo leto 1867, ko je najvišja Perzelova štipendija znašala 315 fl., najnižja Wredenova pa 25 fl. in 83 kr. Od Plohlove štipendije sta bili višji samo še štipendija Anne v. Polen, ki je znašala 200 fl., in pa Gruberjeva štipendija s 160 fl. Večina ostalih podpor - tisto leto jih je bilo 23 - pa je bilo za polovico nižjih od štipendije, ki sta jo prejemala Simonič in Spešič. Prav tam, str. 56. 21 Glej op. št. 7. Vasilij MeUk, Slovenski izobraženci in avstrijske visoke šole 1848-1918. Zgodovinski časopis 40, št. 3: Ljubljana 1986, str. 274. 53 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA 11847-1919), 48-93 > 1000 Gradcu, kjer je najprej kot izredni^^ (študijsko leto 1869/70) in nato kot redni^^ študent (od študijskega leta 1870/71 do 1873/74) študiral zgodovino in slavistiko. Leta 1874 je diplomiral in čez dve leti, 5. julija 1876, na isti fakulteti tudi doktoriral.^^ Po besedah dr. Petra Vodopivca natančnejše analize socialnega izvora slovenskih študentov in slovenskega izobraženstva še nimamo.Toda po posameznih statističnih in življenjepisnih podatkih sodeč in ob nacionalni in socialni strukturi sloven- skega prostora, je večina slovenskih študentov prihajala iz kmečkih vrst.^^ Tudi Simonič je izhajal 23 Meldungsbogen für ausserordentlichen Hörer der k. k. Universitäts zu Graz - Simoničevo prijavno polo za iz- redni študij filozofije na graški univerzi v štud. letu 1869/70 hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. Redni študent graške univerze je postal z vpisom 12. oktobra 1870, kar je razvidno iz njegovega indeksa - Index lectionum za štud. leto 1870/71 do 1873/74. Indeks hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gor- nji Radgoni. 25 O slovenskih izobražencih, ki so študirali na avstrijskih visokih šolah in univerzah od leta 1848 do 1819, sta dr. Vasilij Melik in dr. Peter Vodopivec opravila temeljito študijo. V njej ugotavljata, da je število slovenskih štu- dentov na avstrijskih visokih šolah in univerzah zaradi različnih razlogov težko spremljati. Podatke o visokem šolstvu sta vsako leto objavljala Statistisches Jahrbuch in za njim Österreichische Statistik, ki sta zajemala štu- dente po materinskem jeziku, deželni pripadnosti, dr- žavljanstvu in veri. Ker je Statistisches Jahrbuch do leta 1875 navajal samo skupno število jugoslovanskih štu- dentov, imajo ti podatki zaradi neugotovljenega deleža pripadnikov posameznih narodov le majhno vrednost. Tako se lahko opremo šele na statistične podatke od leta 1876 (študijsko leto 1875/76) do leta 1913 (študijsko leto 1912/13). Ti nam kažejo število Slovencev, ki so štu- dirali na avstrijskih univerzah, tehniških, montanističnih in veterinarskih visokih šolah, na visoki šoli za kulturo tal na Dunaju in na bogoslovnih šolah. Za čas, ko je Simonič študiral na Filozofski fakulteti v Gradcu, torej nimamo natančnejših statističnih podatkov. Prvi kolikor toliko veljavni so za študijsko leto 1875/76, ko je Simonič že pisal doktorat. V tem študijskem letu je 89 slovenskih študentov, manj kot četrtina vseh slovenskih študentov, obiskovalo avstrijske filozofske fakultete. Verjetno je bilo dve leti nazaj, ko je bil Simonič eden izmed njih, po- dobno. Drugače pa je bilo med slovenskimi študenti ves čas največ teologov in pravnikov, skupaj več kot po- lovica. V Simoničevem času so prevladovali teologi, ob prehodu v novo stoletje pa je njihovo število začelo upadati v sorazmerju s porastom števila pravnikov. Več o tem glej: Vasilij Melik, Slovenski izobraženci in avstrij- ske visoke šole 1848-1918. Zgodovinski časopis 40, št. 3: Ljubljana 1986, str. 269-272. 2° Omenila bi samo študijo Heralda Heppnerja o štu- dentih iz slovenskih dežel na graški univerzi od leta 1884 do leta 1914. Ta študija časovno sicer ne sovpada s Simoničevim študijem v Gradcu, je pa zanimiva zaradi zaključkov, ki jih prinaša. O tem glej: Herald Heppner, Studenti iz slovenskih dežel na univerzi Gradec 1884- 1914,1, del: Geografsko poreklo. Zgodovinski časopis 46, št. 3: Ljubljana 1992, str. 343-355. //. del: Narodnostno in socialno poreJdo. Zgodovinski časopis 46, št. 4: Ljubljana 1992, str. 469-478. ///. del: Posebnosti študija. Zgodo- vinski časopis 47, št. 1: Ljubljana 1993, str. 89-93. 27 Glej op. št. 1, str. 274-275. iz kmečke družine. Starši so bili mali kmetje in za sinovo šolanje najprej niso imeli zadostnih sred- stev. Kasneje jim je šlo bolje, posestvo so pove- čevali in zadnja leta preživeli kot veleposestniki. V Simoničevi zapuščini, njegovih pismih in drugem gradivu nisem našla nobenega podatka o tem, kako si je Simonič plačeval študij v Gradcu in ka- ko se je tam preživljal. Plohlova štipendija je velja- la le za gimnazijska leta, kar pomeni, da si je mo- ral Simonič zagotoviti druga sredstva: ali je dobi- val denar od staršev ali si ga je zaslužil z inštru- iranjem. Možni vir zaslužka pa so bile tudi odlično opravljene seminarske naloge na fakulteti, ohranje- ne so tri Simoničeve zgodovinske seminarske na- loge, od katerih je za dve v letu 1874 dobil dvakrat po 30 fl. nagrade oz. štipendije.^^ Kot je razvidno iz Simoničevega pisma, ki ga je napisal, ko je bil že v pokoju, pa je bilo tudi njegovo študentsko življenje precej siromašno: "Jaz sem igral v gimnaziji na cifre, a ker se mi je na univerzi tesno godilo, sem že prvo leto citre prodal Senekoviču, ter ga le par ur brati v njih poučeval a ker je tudi njemu z denarjem tesno hodilo, prodal je je dalje in ni se naučil igrati." Toda Simonič se v istem pismu spominja tudi le- pih trenutkov: "V Gradcu na vseučilišču sem dru- go leto t.j. oktobra 1871 šel s Senekovičem vkup stanovat v Jungfergasse mala ulica vis a vis mestne farne cerkve, kder smo imeli vkup s poznejšim dr. jur. Pečkom (+ kmalu po dovršenih štud. v Ma- riboru kot najboljši koncipient tistokrat v mestu) prostrano sobo v najvišjem (4.) nadstropju pri nekem starem zakonskem paru, koje smo zvali: Filemon in Baucis in vhod imeli skozi njuno so- bico. Pripetilo se je enkrat, da smo bili prav razposajeni in telovadili in skakali čez stole tako, da se je celi hram tresel in so k Filemonu in 28 1. V nemškem originalu: "Kaiser Arnolfs Leben und Wirken. (Eine Karakteristik) Nach Quellen bearbeitet von Franz Simonie stud. phil Graz in Sommerlichen Semmester 1873. 35 Bogen stark die Anmerkung und Citate."Oceno Simoničeve seminarske naloge hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 2. V nemškem originalu: "Der romische Kaiser Anto- ninus Pius. (Eine Karakteristik.) Nach Quellen bearbeitet von Franz Simonič stud. phil. Graz Sommer Semmester 1874. Die Arbeit ist 18 Bogen stark, die Anmerkungen und Citate 4 1/2 Bogen einnehmen. - Er hilt dafür ein Stipendium von 30 fl." Oceno Simoničeve seminarske naloge hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 3. V nemškem originalu: "Die Ermordung der Königin Gertrude Gemahlin Andreas IL von Ungarn. Eine historische Untersuchung von Franz Simonie stud. phil. Graz im Winter Semmester 1874. Die Arbeit ist 12 Bogen stark, davon sind Anmerkungen und Beleg- stellen. - Er hilt für sie nebst rnehr 9 Bogen starken zusamen Stellung der Interpretacion zum V. Buche des jungen Plinius ein Stipendium von 30 fl. " Oceno Simoničeve seminarske naloge hranimo v družinskem arhivu Simonio'Slebinger v Gornji Radgoni. 54 48 2000 3 KROrsTIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-1919), 48-93 Baucisli doleteli vsi nižji stanovniki gledat, kaj delamo, ker so se bali da se kuča poruši. A slu- čajno smo mi vsi 3 že mirno sedeli pri knjigah, ko so pokukali skozi vrata, bili tedaj opravičeni in po- polnoma nedolžni pri lokalnem potresu ..."^^ Kakor na vse druge študente v avstrijskih uni- verzitetnih središčih so posamezni pomembnejši profesorji trajno vplivali tudi na slovenske štu- dente. Seznam predavanj in imena profesorjev, ki jih je Franc Simonič poslušal na Filozofski fakulteti v Gradcu, je razviden iz njegovega indeksa.^'^'^^ 29 Glej op. št. 8. V I. semestru študijskega leta 1869/70 je kot izredni študent poslušal naslednja predavanja in seminarje: 1. Splošna zgodovina starega veka; dr. Joh. B. Weiss. 2. Avstrijska zgodovina s posebnim ozirom na notranje razmere; dr. Franz Krones. 3. Temelji slovanske mito- logije; dr. Gregor Krek. 4. Vpliv krščanstva na slovansko bogoslužje; dr. Gregor Krek. 5. Poročilo o zasutju mest: Pompeji, Herculaneum in Stabiae; dr. Kari Schenkt. V II. semestru: 1. Psihologija; dr. Wilhelm Kaulich. 2. Zgo- dovina srednjega veka od začetka preseljevanja naro- dov do prve križarske vojne; dr. Joh. B. Weiss. 3. O bistvu pripomočkov in razvoju zgodovinopisja; dr. Franz Krones; 4. Kulturna zgodovina 19. stoletja; dr. Adam Wolf. 5. Kantova filozofija; dr. Wilhelm Kaulich. V I. semestru študijskega leta 1870/71 je kot redni štu- dent poslušal naslednja predavanja: 1. Splošna praktič- na filozofija; dr. Nahlowski. 2. Splošna zgodovina novej- šega časa 1789-1815; dr. Joh. B. Weiss 3. Rimska zgo- dovina; dr. Joh. B. Weiss. 4. Viri in literatura avstrijske zgodovine; dr. Franz Krones. 5. Slovanska literatura od 14. do 18. stoletja; dr. Gregor Krek. 6. Nemška zgo- dovinska in politična literatura od reformacije do konca 30-ih let; dr. Franz Krones. V II. semestru: 1. Splošna zgodovina od 1618 do 1740; dr. Joh. B. Weiss. 2. Rimska zgodovina od Konstantina Velikega; dr. Joh. B. Weiss. 3. Zgodovinski seminar 1.; dr. Joh. B. Weiss. 4. Pregled avstrijske nacionalne zgodovine; dr. Franz Krones. 5. Zgodovinski seminar 11.; dr. Franz Krones. 6. Zgodovina Avstrije v 18. in 19. stoletju; dr. Franz Krones. 7. Zgo- dovina nemške književnosti po Goetheju; dr. Heinzel. 8. Zgodovina zemljepisnih odkritij; dr. Adam Wolf. V I. semestru študijskega leta 1871/72 je poslušal nasled- nja predavanja: 1. Splošna zgodovina od 1648 do 1789; dr. Joh. B. Weiss. 2. Zgodovinski seminar L; dr. Joh. B. Weiss. 3. Osnove srednjeveške zgodovine avstrijskih, čeških in ogrskih deželnih stanov; dr. Franz Krones. 4. Zgodovinski seminar II.; dr. Franz Krones. 5. Kritika uporabe virov; dr. Franz Krones. 6. Splošne razmere in zemljepis Evrope; dr. Robert Roesler. 7. Osnove rimske vede o napisih; dr. Fried. Pichler. 8. Grbi evropskih držav; dr. Fried. Pichler. 9. Tacitova Germania; dr. Karl Schenkl. 10. Atenska akropola; dr. Karl Schenkl. V li. semestru: 1. Splošna zgodovina 18. stoletja; dr. Joh. B. Weiss. 2. Zgodovinski seminar; dr. Joh. B. Weiss. 3. Zgo- dovinski seminar; dr. Franz Krones. 4. Stari zemljepis treh evropskih južnih polotokov; dr. Robert Roesler. 5. Uvod v slovansko arheologijo in etnografijo; dr. Gregor Krek. 6. Najnovejši rezultati slovanskih pripovedk in mitov; dr. Gregor Krek. V I. semestru študijskega leta 1872/73 je poslušal na- slednja predavanja: 1. Osnove pedagogike; dr. Raulich. 2. Osnova zgodovine filozofije; dr. Riehl. 3. Zgodovinski seminar L; dr. Joh. B. Weiss. 4. Zgodovinski seminar IL; dr. Franz Krones. 5. Zgodovina teorije statistike; dr. H. Ig. Bidermann. 6. Nemška metrika; dr. Heinzel. 7. Zgo- dovina glasbe; dr. Hausegger. V II. semestru: 1. Zgo- Profesorjev, ki so poučevali na oddelku zgodovine in slavistike, je več, največkrat pa se v indeksu pojavljata imeni dveh znanih avstrijskih profe- sorjev zgodovine dr. Pranza Kronesa in dr. Johan- nesa B. Weissa, in ime geografa dr. Adama Wolfa. Seveda to še ne pomeni, da so ti imeli tudi naj- večji vpliv na Franca Simoniča. Med profesorji slavistike, ki so jo na graški uni- verzi do razpada Avstro-Ogrske brez izjeme zasto- pali Slovenci, bi omenila dr. Gregorja Kreka.^^ XavI) vemo, da je bil s Simoničem v dotirih prijateljskih odnosih, kasneje si je z njim tudi dopisoval.^^ Pol leta ga je učil tudi profesor slavistike dr. Franc dovinski seminar; dr. loh. B. Weiss. 2. Zgodovina Nem- čije in Avstrije od 1700 do 1806; dr. Franz Krones. 3. Zgodovinski seminar II.; dr. Franz Krones. 4. Zgodo- vinska in zemljepisna pojasnila Herodovih poročil o Egiptu; dr. Robert Roesler. 5. Tacitova zgodovina, I. in II. knjiga; dr. Kari Schenkl. 6. Staroslovansko glasoslovje z ozirom na jezikovno primerjavo; dr. Gregor Krek. 7. Zgodovina slovanskih jezikov; dr. Gregor Krek. V I. semestru študijskega leta 1873/74 je poslušal na- slednja predavanja: 1. Kulturna zgodovina starega veka; dr. Joh. B. Weiss. 2. Zgodovinski seminar; dr. Joh. B. Weiss. 3. Zgodovinski seminar; dr. Franz Krones. 4. Zgodovina avstrijske numizmatike od 13. stoletja; dr. Fried. Pichler. 5. Zgodovina nemške literature v 19. stoletju; dr. Ant. Schönbach. 6, Zgodovina slovanske literature (nadaljevanje); dr. Gregor Krek. 7. Zgodovina in teorija bančništva; dr. Herm. Bischof. II. semester: 1. Avstrijska zgodovina od 1493 do nove dobe; dr. Franz Krones. 2. Zgodovinski seminar II.; dr. Franz Krones. 3. O starejšem avstrijskem zgodovinopisju; dr. Franz Krones. 4. Zgodovinski seminar L; dr. Joh. B. Weiss. 5. Grška in rimska sfragistika; dr. Fried. Pichler. 6. Evrop- ska narodna statistika; dr. H. Ig. Bidermann. Prijavna pola s seznamom predavanj za štud. leto 1869/70 in indeks s seznamom predavanj od štud. leta 1870/71 do 1873/74 Franca Simoniča z univerze v Grad- cu se nahaja v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 32 Gregor Krek (1840-1905) rojen v Čateni Ravni pri Javorju na Gorenjskem. Obiskoval gimnazijo v Ljubljani 1852-60, študiral klasično filologijo v Gradcu, promoviral 1864, poslušal eno leto Miklošiča na Dunaju in opravil 1865 profesorski izpit. Služboval je na graški realki, se habilitiral 1867 na graški univerzi za slovanske jezike in slovstvo. Leta 1871 je postal izredni, 1874 redni profesor in bil 1902 upokojen ter se je preselil v Ljubljano. Gregor Krek je dvignil slavistično stolico v Gradcu na visoko znanstveno raven in v času njegovega službo- vanja se je iz izredne spremenila v redno. Njegov pri- ročnik Einleitung in die slavische Literaturgeschichte ima zlasti zaradi bogate bibliografije še danes svojo vrednost. (SBL I, str. 557-8) 33 Univerzitetna knjižnica v Mariboru hrani 7 pisem - Glej: Ms 268 Šlebinger Janko, III. Tuja korespondenca: 16. Francu Simoniču: 2. Gregor Krek (2, 1881-1882). Ms 288 Simonič Franc, II. Korespondenca: 5. Gregor Krek (5, 1887-1892). Katalog rokopisov Univerzitetne knjižnice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Maribor: Mari- bor 1978, str. 87, 93 -, Narodna in univerzitetna knjiž- nica v Ljubljani pa 1 pismo - Glej: Ms 1431 Šlebinger Janko, Vil. Tuja korespondenca: Francu Simoniču Gre- gor Krek (1, 1894). Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 1385 - Ms 1470. NUK: Ljubljana 1999, str. 316. 55 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 48 lOOO Miklošič,3^ ki je drugače redno poučeval na dunaj- ; ski univerzi. To izvemo iz Simoničevega pisma, ki \ ga je napisal župniku Davorinu Trstenjaku, ker ga | je ta prosil, da naj kaj napiše o Miklošiču: "O g. Mikološiču dosti vem dobrega in slabega, saj sva v \ Mariboru v jednej hiši stanovala, v Gradcu se \ pogostem družila, in bil je on celo 1/2 leta moj ¦ profesor ... vendar svojih opazk in nazorov niko- ; mur ne priobčim, ker se držim načela; životopisi ve- ; likih mož se naj po njihovih smrti pišejo. ... Kolikor \ jaz g. Miklošiča poznam, bode g. A. T. mu težko \ ustregel, ako mu životopis spiše, in če še ga tako pokadi, da bode ves v kadili zakrit " V dobrih odnosih pa je bil po vsej verjetnosti tudi z dr. H. I. j Bidermannom saj je dal kasneje, ko se je Simonič i potegoval za izpraznjeno mesto bibliotekarskega ^ pomočnika v dunajski univerzitetni knjižnici, i takratnemu vodji knjižnice ugodno sodbo o njem.^^ : Iz Simoničevih študentskih let sta ohranjeni ; samo dve pismi, prvo z datumom 13. september ! 1872. To pismo je napisal Andrej Senekovič v i Gradcu in ga poslal Simoniču v Ivanjkovce, kjer je bil on takrat verjetno na počitnicah. Pismo raz- kriva Simoničevo politično naravnanost in kaže na dobre, skoraj prijateljske odnose s prof. Krekom: "V naglici Ti moram naznaniti neko posebno sle- parijo, ktero sem včeraj v tvojem imenom na- \ pravil Ce bereš kaj časnike, tako ti bode znano, da je na 25. t.m. razpisan občen zbor "Slov. Matice" in da se voli spet 11 novih odbornikov. Ker so te volitve važne, začele so se velike agitacije za mla- do - in staro slovenske kandidate. "Slov. Narod" je i že svoje kandidate naznanil in včeraj tudi "Novice". Dr. Krek je dobil, mislim od Vošnjaka, \ posebno tiskano polo, s kandidati, ktero morejo \ matičarji podpisati, ki ne pridejo osebno volit Ker me je dr. Krek nagovarjal, sem podpisal mesto 34 Franc Miklošič (1813-1891) roj. v Radomerščaku pri Lju- tomeru je v Ljutomeru obiskoval ljudsko šolo, v Varaž- dinu prva dva gimn. razr. in v Mariboru ostale štiri. V Gradcu je od leta 1830 študiral filozofijo in pravo. 1836 je končal pravne nauke, 1837 napravil prvi rigoroz in 1838 doktoriral. Nato je odšel na Dunaj, kjer je 1840 M- postal še doktor prava. Nekaj časa se je posvetil od- vetništvu, od 1844 je bil zaposlen v dunajski dvorni knjižnici, kjer je nasledil Jerneja Kopitarja, dokler ni bil 1849 imenovan za izrednega in 1850 za rednega prof. na dunajski univerzi. Bil je tako prvi profesor na no- voustanovljeni stolid za slovanske jezike. Bil je član mnogih znanstvenih akademij in 1854 postal rektor uni- verze, na kateri je poučeval. 1885 se je upokojil in še naprej živel na Dunaju ter tam tudi umrl. Njegovo znanstveno delo je obširno in najbolj korenito na pod- ročju slovarstva in slovnice slovanskih jezikov. (SBL V, str. 118-22) 35 Pismo z dne 21. februarja 1882 hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej op. št. 12. 3° Walter Lukan, Poklicna pot slovenskega bibliografa Franca Simoniča v dunajski univerzitetni knjižnici, Si- moničev zbornik, gradivo s simpozija v Ivanjkovcih, Maribor 1999, str. 34. tebe ono polo, ter mu dal za te pooblastilo, da voli za te pri občnem zboru. Kandidatov od mlado- slovenske strani ne znam vseh, nekoliko vendar jih hočem imenovati. Ti so: dr. Razlag, dr. Voš- njak, dr. Gršak, dr. Mencinger, dr. Vončina, dr. Samec, Vodušek, Jože Jurčič, Graselli etc. dva dru- ga. To ti naznanjam s pristavkom, da mi kaj na- znaniš, ako ti ni všeč, da sem za te volilni list podpisal, in da doma sam komu drugemu ne izročiš pooblastila. Drugače, če se v Ljubljani ta sleparija zve, je Krek in jaz v kaši, in "Novice" bodo kričale kakor kuga. Ako si že doma komu pooblastilo dal, ga zdaj preklici, ter pusti tukaj Kreku, ker ta odide prihodnji teden k Prešernovi veselici Tudi ti lahko doma v Ormožu pri "ma- tičarjih", ako imate ktere, agitacijo začneš za naše kandidate. Vsaki ud matice ima pravico pismeno voliti in sicer, da napiše na listek dotično številko kandidatov, ter se tam podpiše in ta list k obč- nemu zboru pošlje. ... v besedi zdaj pridni "kralje zovemo" (igra z kartami; moja opomba), tudi Krek je vsaki drugi dan v naši Bundi Enkrat smo s Krekom do 1/2 2 v jutro igrali. "3^ Drugo pismo, z datumom 10. junija 1873, je Si- moniču v Gradec pisal njegov prijatelj iz študent- skih let pesnik in pisatelj Božidar Flegerič.38 V tem pismu Flegerič piše o svojih neuspelih poizkusih pri iskanju službe: "Jaz sem kompetiral k Kapeli za podučiteljsko službo, ali za voljo nekega sebičnika, ki je skrbel za svojo kožo, je nisem dobil! Kom- petiral sem tudi k sv. Miklavžu ..."Nadalje pravi, da bi rad prišel v Gradec in s tem v zvezi Simoniča prosi za uslugo: "Najraje bi pa šel v jesen v Gradec in začel pismene naloge izdelovati Bili se morda našla za me kaka instrukcija? Poglej! Potem bi še Te prosil, da bi vzel v ferijah od Kreka Miklošičevo knjigo "Laut und Formenlehre" na posodo. On ti jo gotovo da a jaz bi se marljivo iz nje učil "39 37 Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 38 Božidar Flegerič (1841-1907) rojen v Vodrandh pri Sre- dišču, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Od 1857 je obiskoval nižjo gimnazijo v Varaždinu, od 1860 pa v Mariboru. Leta 1863 se je vrnil v Varaždin, kjer je po- tem 1865 končal gimnazijo. Nato je v Gradcu študiral klas. in slov. filologijo in 1871 postal suplent na gimn. v Osjeku. Ker se je vdajal pijančevanju, je bil zaradi za- nemarjanja stanovskih dolžnosti odpuščen. Zato je šel nazaj na Slovensko Štajersko, nekaj časa delal v pisarni ptujskega odvetnika dr. Gregoriča in se potem preživljal brez službe do smrti pri očetu ter bivših šol. tovariših in znancih. V 5. in 6. razr. je za uspele pesniške poizkuse prejel Schillerjevo nagrado, kasneje je več svojih pesmi tudi objavil. Zložil je tudi več kratkih sestavkov: pozdrave društvom, svojim dobrotnikom, rojakom, živ jenjepise književnikov, nagrobnice itd., in poslovenil dva od- lomka iz Byrona Childe Harold (Zora 1874, 1877). (SBL I, str. 180-181) 39 Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 56 48 2000 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 Simoničeva doIctorsJca diploma 1876. Prva zaposlitev v knjižnici graškega muzeja Joanneum (1874-1877) Franc Simonič si je v Gradcu poiskal tudi svojo prvo zaposlitev. 1. avgusta 1874 je nastopil službo v graškem muzeju Joanneum (Das Steiermärkische Landesmuseum Joanneum) in sicer v tamkajšni knjižnici. Tam je kot bibliotekarski pomožni urad- nik (Bibliothekarshilfsbeamter) služboval tri leta, natančneje do 31. julija 1877.^0 Pred njim je, v knjižnici graškega muzeja Joanneum, dve leti služ- boval njegov prijatelj Andrej Senekovič.^l Iz tega časa je ohranjeno pismo Simoničevega rojaka Janeza Gajška, ki je takrat služboval kot župnik v Svetinjah. V pismu z 12. oktobra 1876 piše, da je ljutomerski dekan Mihael Jeklin v opo- roki zapustil svoj vinograd svetinjski župniji. Ker 40 StlA, Laa. A. Releus Repertarium: Franz Simonič: 1268/76 BibiiotheicarsJiiJ/sbeamlec 1269/1876 Renumer- adon. To so žal vsi podatki, ki so na voljo v graškem deželnem arhivu (Steiermärkisches Landesarchiv, Hamerlinggasse 3, 8010 Graz). Namreč okoli leta 1910 so bili, po besedah tamkajšnega vodje arhiva, vsi starejši podatki zaradi prostorske stiske v_ arhivu škartirani. V družinskem arhivu Simonič/Šlebinger pa hranimo spričevalo o službovanju v knjižnici graškega muzeja Joanneum (Gradec, 30. julija 1877), iz katerega je raz- viden točen datum pričetka in konca službovanja. To je razvidno iz pisma Franca Simoniča, poslanega 1. septembra 1918 Janku Šlebingerju. Hranimo ga v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. pa je potrebno prepisani testament, ki ga je Gajšek poslal Simoniču, overoviti, je prosil njega, da to opravi na deželnem sodišču v Gradcu.42 Simonič je 5. julija 1876, v času svojega služ- bovanja v Joanneumu, na graški Filozofski fakul- teti doktoriral iz zgodovine Babenberžanov z diser- tacijo: Politisctie Stellung Leopold des Glorreichen zum Deutchen Reiche von Jahre 1197 bis Februar 1213.^'^ 14. aprila 1877 pa je opravil tudi izpit iz italijanščine.44 Naslednja postaja na Simoničevi poti je bil Du- naj, center Habsburške monarhije, kjer je potem živel naslednjih 30 let. Vendar, kot kaže njegova prošnja z dne 5. maja 1885, ki jo je naslovil na spodnjeavstrijsko namestništvo, se je v Gradec že- lel vrniti.45 Potegoval se je namreč za mesto kus- tosa v tamkajšnji univerzitetni knjižnici, vendar pri tem ni imel uspeha. Iskanje zaposlitve na Dunaju Kot ugotavlja dr. Walter Lukan, ki je natanč- neje raziskal Simoničevo poklicno pot na Dunaju, je iskanje njegove nove zaposlitve potekalo ta- kole46: dne 13. januarja 1877 je dunajska univerzi- tetna knjižnica razpisala novo delovno mesto bibliotekarskega pomočnika (amanuensis). Razpis je od kandidatov zahteval zaključen visokošolski študij (doktorat ali državni izpit za poučevanje na gimnazijah) ter znanje francoščine, italijanščine in angleščine ali namesto enega od teh jezikov zna- nje madžarščine oziroma enega slovanskega ali orientalskega jezika. Za to delovno mesto se je potegovalo 17 kandidatov iz habsburške monar- hije. Simonič, ki je imel že bibliotečno prakso, je šel na Dunaj in se osebno predstavil dr. Friedrichu Leitheju, takratnemu vodji univerzitetne knjižnice. Nanj je moral napraviti kar dober vtis, ker ga je v nastavitvenem predlogu za zasedbo izpraznjenega mesta amanuensisa, naslovljenem na nadrejeno spodnjeavstrijsko namestništvo, postavil na prvo mesto. Leithe je v nastavitvenem predlogu opisal Simoniča kot podkovanega, vnetega, obenem pa 42 Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej: Ms 288 Simonič Franc, II. Korespondenca: 3. Janez Gajšek (1, 1876). Katalog rokopisov Univerzitetne knjiž- nice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Maribor: Maribor 1978, str. 93. 43 Simoničeva disertacijo obsega 15 in 1/2 pole, z opom- bami 21 in 1/2 pole in jo hranijo (v rokopisu) v graški Univerzitetni knjižnici (Steiermärkische Universitets- biblothek). Osnutke disertacije in Simoničevo doktorsko diplomo pa hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šle- binger v Gornji Radgoni. Spričevalo - Zeugniss o opravljenem izpitu iz italijan- ščine (Gradec, 14. april 1877) hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 45 Original Simoničeve prošnje se nahaja v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 46 Glej op. št. 36. 57 KRONIKA MAJA ILICH; ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-19191. 48-93 > 1000 ponižnega moža, ki izpolnuje vse znanstvene, je- ' zikovne in tudi fizične predpogoje za razpisano mesto: Simonič si je s temo iz zgodovine Baben- beržanov pridobil na graški univerzi doktorat iz filozofije, poleg klasičnih jezikov (grščine in la- tinščine) je obvladal še francoščino, italijanščino ter i slovenščino in več ali manj tudi druge slovanske : jezike. Nadalje je Leithe navedel, da je štajerski deželni odbor dal o Simoničevi bibliotečni dejav- nosti v Joanneumu najboljše ocene in da je tudi ' graški univerzitetni profesor dr. H. J. Bidermann, ki ga on, Leithe, osebno pozna, dal ugodno sodbo o Simoniču. Glavni Simoničevi konkurenti so bili: upokojeni doktor medicine Ferdinand Fibich z Dunaja, Konrad Hrastnik, učitelj na višji realki v Prostijovu, in dr. Kari Schmetterer, suplent na • realni gimnaziji v Weidenauu. Vse druge kan- | didate (13) je Leithe izločil, ker niso izpolnili po- ; gojev razpisa. Leithe je nato opisal prednosti Si- moniča pred drugimi konkurenti takole: v pri- merjavi z Schmetterrerjem je Simonič bolj uren in ima prikupnejši značaj, pred Fibichom, ki ima sicer izvrstno znanstveno in jezikovno kvalifikacijo, ima prednost mladosti in zdravja, in Hrastnika prekaša ; ne samo v jezikovnem oziru, pač pa predvsem glede bibliotečne prakse.^7 Leithe se je torej odločil za Simoniča, toda stvar, kot je ugotovil dr. W. Lukan, s tem še ni bila odločena, ker je tudi za to mesto že prestari dr. Fibich - imel je 54 let - poskušal vse, da bi ga dobil. Čeprav je bil dve leti prej že odklonjen, ko se je potegoval za isto mesto v dunajski univer- zitetni knjižnici, je tokrat dobil celo podporo aka- demičnega senata univerze, ki je v nasprotju z Leithejem za razpisano mesto namesto Simoniča ; predlagal Fibicha, ta se je z dodatno prošnjo obrnil \ tudi na samega cesarja Franc Jožefa 1. Kljub temu ; je končno obveljalo Leithejevo mnenje, saj ni bilo verjeti, da je stari in telesno šibki Fibich sposoben opravljati naporno delo amanuensisa. Le-ta nam- reč ne sedi samo za mizo in katalogizira, pač pa ima tudi veliko opravkov z obiskovalci knjižnice in je zato veliko na nogah. Veliko mora tudi pre- ; plezati po lestvah, predvsem v zvezi z revizijo i knjig in pri iskanju podatkov v bibliografijah. Po- i leg tega mora amanuensis pri opravljanju nad- zorniških poslov včasih dvakrat na dan v službo, ki traja pozimi do osmih zvečer. Vse to pa zahteva ' mlajšega in popolnoma zdravega moža - kar ; Fibich ni bil. Leithejevi sodbi se je pridružilo spod- ; njeavstrijsko namestništvo v poročUu za strokovno i pristojnega ministra za uk in bogočastje, ki je nato cesarju svetoval zavrniti Fibichevo prošnjo. Cesar je nato v tej zadevi prepustil odločitev ministru. Tako je bil 9. julija 1877 Franc Simonič z mini- 47 Glej op. št. 36, str. 22, 23. strsko odredbo imenovan za amanuensisa v du- najski univerzitetni knjižnici. Njegova letna plača je znašala 600 goldinarjev, imel pa je tudi pravico do quinquenalnega napredovanja in letni aktivi- tetni dodatek 400 goldinarjev.48 Prisegel je 31. julija,49 ko je tudi prenehal delati kot pomožni bibliotečni uradnik v knjižnici Joanneuma v Grad- cu. V svojo novo službo na Dunaju je potem vsto- pil 1. oktobra 1877.5° Simoruč se poroči Leta 1878, potem, ko je bil že eno leto zaposlen v dunajski univerzitetni knjižnici, se je Simonič poročil z gospodično Rozo Mauko (1854-1939). Spoznal sta se že v mladosti saj je Franc v času, ko je obiskoval 3. in 4. razred osnovne šole, stanoval pri njenih starših v Gornji Radgoni.51 Njena mama Roza Trümmer (1825-1914) in njen oče Franc Mauko (1828-1892) sta tam živela dokler ni oče vsega premoženja, ki ga je družina imela, zapil. Ko so doživeli polom in je obrt pro- padla, je odšel od doma in tam pustil ženo s štirimi majhnimi otroki. Zato je njena mama pro- dala hišo v Gornji Radgoni, najstarejšo hči poslala v samostan, Rozo k bogati sorodnici, trgovki, po- ročeni Graber, v avstrijsko Radgono, sama pa se je z mlajšima dvema odselila v Purklo (med Radgono in Šentiljem). Roza Mauko je potem, ko je nekaj časa živela pri mamini sestrični v avstrijski Radgoni, šla k očetovi sestri Barbari Mauko v Središče ob Dravi. Teta Betika, kot so ji rekli, je gospodinjila v tamkajšnem župnišču pri Jožefu Simoniču52 (1813- 48 Nastavitveni dekret se nahaja v družinskem arhivu Si- monič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 49 Datum zaprisege je razviden iz priloge k nastavit- venemu dekretu, ki se nahaja v družinskem arhivu Si- monič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 50 Glej op. št. 36, str. 23, 26. Rozin oče Franc Mauko je pripadal bogati družini, ki je imela vrvarsko obrt in več posesti. Otroka sta bUa dva, Franc je postal lastnik obrti in posesti, njegova starejša sestra Barbara (1824-1980) pa lastnica vinograda. Njena mama Roza Trümmer pa je bila iz Gossdorfa. Bila je najstarejša v številni družini (12 otrok), v kateri so bili večinoma mlinarji. Posestvo v Grünau in mlin je po- dedoval najmlajši izmed otrok. Rozina starša sta se poročila 1. oktobra 1849, toda zakon ni bil srečen. Imela sta enega sina Josephusa Franciscusa (1856 - umrl kot otrok) in pet hčera: Mario Barbaro, z redovniškim imenom sestra Angela (1850-1920), Aloisio Theresio (1852 - umrla kot otrok), Rosalio oz. Rozo por. Simonič (4. avgust 1854 - 10. januar 1939), Lidvino (1864-1953) in Anno por. Riedl (1867-1947). 52 Jožef Simonič (1813-1895) rojen v Ivanjkovcih pri Sve- tinjah, osnovno šolo obiskoval v Svetinjah, Radgoni in Mariboru, gimnazijo v Varaždinu. V Gradcu je dve leti (1833-35) obiskovai tamkajšno filozofsko fakulteto, nato pa se prepisal na teološko (1835-39). Leta 1838 je bil posvečen v duhovnika. Najprej je bil kaplan pri sv. Lovrencu na Pohorju (1839-44), potem v Radgoni (1844- 58 48 2000 3 KRONIKA MAJA ILICH; ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 1895), stricu Franca Simoniča. Ko se je župnik in dekan Jožef preselil k sv. Juriju (sedaj Videm ob Sčavnici), je šla Roza z njim in tam pomagala v gospodinjstvu do poroke s Francem.53 Poročila sta se 23. septembra 1878 pri sv. Juriju.^^ Od tega leta je tam kot kaplan služboval tudi Jožefov brat Ivan Aleksander^S (1823-1892). Oba strica, tako Jožef kot tudi Ivan Aleksader, sta bdela nad nečakovim študijem in njegovim življenjem sploh. Oba duhovnika sta bila prava narodno zavedna slovenska intelektualca. Ivan je zbiral slovenske knjige in med službovanjem pri sv. Lovrencu na Pohorju tam ustanovil slovensko knjižnico. Kot kaplan pri sv. Juriju pa je poučeval verouk v slovenskem jeziku. Franc je ob pisanju knjige o dr. Plohlu zaprosil svoja strica za njun življenjepis in med drugim o njiju zapisal: "Starši, deJian Jožef ... ; mlajši Ivan; ... v ljubezni do rojstnega kraja, do svojega roda in naroda sta si jednaka! Z veseljem sta oba podpirala narodne naprave in slovstvo, dekan je zgubil s svojimi narodnimi Središčani znatno vsoto pri banki Sloveniji; Ivan se je trudil največ za Mohorjevo družbo, ustanavljal knjižnice po župnijah, kder je služboval; dajal iz lastnega žepa, posebno za so- rodnike, da jih je vece število upisoval Za dijaško semenišče je dal dekan Jožef 300 fl., kaplan Ivan pa ako se ne motim 50 fl. "^^ Življenje na cesarskem Dunaju Na Dunaju sta mladoporočenca stanovala v Tiergarfenstrasse 4, blizu Pratra. "V trinadstropni ogelni hiši je bilo 15 strank s hišnikom, ena bra- njarija, še ena prodajalna (čevljarja, ki je faliral in 56), v Središču (1856-73) in nato dekan pri sv. Juriju ob Ščavnid (1873-87). Po njegovem odhodu je bil dekanat pri sv. Juriju ukinjen in prestavljen v Ljutomer. O tem glej op. št. 16, str. 110-115. Pri njem sta bila med drugim ministranta dr. Anton Korošec in dr. Fran Ilešič. Ko je leta 1939 Roza Simonič umrla, je dr. Korošec poslal izraze sožalja Janku Šle- bingerju "ob smrti gospe taščej. 54 Po pričevanju Zore Ilich (roj. Šlebinger). 55 Ivan Aleksander Simonič (1823-1892) se je rodil v Ivanj- kovcih pri Svetinjah, osnovno šolo je obiskoval v Sve- tinjah, gimnazijo pa v Varaždinu in Zagrebu. V Gradcu je obiskoval dve leti filozofije in štiri leta bogoslovja, leta 1850 pa je bil posvečen v duhovnika. Prvo kaplansko službo je nastopil pri sv. Margeti v Rabski dolini (1850- 52), nato je služboval še v Gomilici pri Arnoži (1852-53), v Obrajni nad Radgono (1853-55), v Arvežu pri Lučah (1855-57), pri sv. Miklavžu v Ljutomerskih goricah (1857-59), pri Svetinjah (1859-61), pri sv. Lovrencu na Pohorju (1861-66), pri sv. Marku blizu Ptuja (1866-69), pri sv. Bolfenku na Kogu (1869-70), pri sv. Magdaleni v KapeH (1870-71), pri sv. Petru blizu Radgone (1871-78) in končno je do upokojitve_ služboval pri svojemu bratu Jožefu pri sv. Juriju ob Ščavnid (1878-87). Ko se je upokojil, je šel živet k sv. Magdaleni na Kapelo. O tem glej op. št. 16, str. 116-118. 56 Glej op. št. 16, str. 119. je ostala zaprta) in balkon v prvem nadstropju. "57 Zelo kmalu je Roza rodila prvo deklico, Olgo (10. decembra 1879). "Bila sta brez služkinje; začetna uradniška plača je komaj zadostovala za dva in mami, izvežbana v vseh gospodinjskih poslih, je bila oskrba tako majhne družinice igrača. Prija- teljica, ki je obljubila priti na pomoč ob porodu, je morala doma prevzeti delo ... Torej je oče prevzel domače posle. Zakuril je, kuhal in me kopal Uradne ure (v dunajski univerzitetni knjižnici) je imel od osmih do dvanajstih in od dveh do šestih. "58 Že čez dve leti je Roza rodila drugo deklico. Vero (20. junija 1881) in še čez dve leti tretjo, Nado (16. marca 1883). Družina se je tako liitio povečala in pri gospodinjstvu ter pri otrocih je sedaj pomagala tudi Rozina sestra Lidvina Mauko, ki je zato tam tudi živela. Mlada družina se je za razvedrilo vsak dan sprehajala po Pratru. "Da se moji mami ne bi preveč tožilo po zeleni Štajerski, je izbral ata stanovanje z razgledom v Prater. Ker smo stanovali v 2. nadstropju, je bilo strogo pre- povedano nagniti se ali spenjati proti oknu ... Ko sem dorasla okenski polici, sem videla najbližje nezazidan prostor, na njem tri topole, pota križem kražem do drevoreda javorjev, ki so spomladi tako čudovito dehteli, medtem ko je veter raznašal volnene kepice topolovih plodov. "59 Roza je bila hči nemških staršev, toda Simonič jo je navdušil za slovenstvo, saj so bile vse hčere vzgojene v slovenskem duhu. "Zgodaj nas je učil ata imena dreves, namesto slikanice je služila bo- tanika in glavno mu je bilo, da nam je ohranil v tujem mestu domač jezik. Prvič sem spregovorila nemški na sprehodu: 'adel hat kein Kittel' rekši, da dekle nima kite, kar je bilo tedaj izjema, skoraj sramota. Čudno se mi zdi domnevati, da otrok ne razume govorice okolice, v kateri živi, ali da ne sliši saj sem baje že dveletna pela z mamo 'kje so moje rožice'. "^^ Franc je Rozo naročil na Stritarjev Zvon in ji domov nosil slovenske knjige. V družini so imeli Janežičev nemško-slovenski slovar, v katerega je Simonič napisal posvetilo: "Rozika, naj ti bo drag ljubi slovenski govor. "^^ V dunajskih letih so jim bile edini oddih in utr- ditev zdravja počitnice v domovini. Vsako poletje so namreč odhajali k sv. Juriju ob Sčavnici, k stri- cema Jožefu in Ivanu Aleksandru, dokler se nista leta 1887 upokojila in preselila. Oba, tako Roza kot Franc, sta imela tudi stalne stike s svojimi bližnjimi 57 Spomini Olge Šlebinger (roj. Simonič): Babiäna tieseda, I. Spomini na otroštvo. Izdala Barica Marentič Požarnik: Ljubljana 1977, str. 10. 58 Prav tam, str. 4. 59 Prav tam, str. 5. 60 Prav tam, str. 6. 61 Po pričevanju Zore Ilich (roj. Šlebinger). 59 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-19191, 48-93 2000 sorodniki: s Simoničevim bratom v Ivanjkovcih in s Purklo, kjer je živela Rozina mama. Ko se je Franc Simonič poročil, je bil njegov oče že mrtev (1873). Ob očetovi smrti sta bila dva dediča: mlajši brat Jožef je podedoval domačijo v Ivanjkovcih in razna posestva, starejši Franc pa je dobil vinograd v Brebrovniku, nekoč last Gregorja Plohla, in nekaj denarja. Jožef Simonič je bil kmet in je gospodaril na rojstni domačiji ter upravljal vinograd svojega brata Franca, ki je živel na Dunaju. O stanju v vinogradu mu je poročal spro- ti v pismih.62 Jožef se je poročil s Heleno roj. To- mažič, ki mu je rodila tri otroke: Kristino, Franca (oz. Frančeka) in Stanislava (oz. Stanka). Franc Simonič se je kasneje, ko je bil že v po- koju, dedovanja in odnosa s svojim bratom Jože- fom spominjal takole: "Prav razmerje bi bilo isto med Stankom in Frančekom, ko je bilo po očetovi smrti med nama z bratom, ker je meni brat bil 7 tisoč H. dolžen ostal, ko mi je izročil Graško hra- nilno knjižico (če se prav spominjam, bilo je ravno tisoč fl.) ... Ker je denar nekdaj več vreden bil ko dandanes, mora se reči, da je Franček se svojim dolgom na boljšem, ko moj brat leta 1873, že zato, da je lepe hrame prevzel, kmetijo in mlin, ko je brat moral vse še zidati (razen hišnega hrama pri stari domovini, kterega so še oča postavili, pri kteri priliki se je on dosto naučil, in veselje dobil do zidanja!) ... Velika razlika pa je v osebah. Brat je bil zdrav, energičen praktičen, kar Franček nije, jaz sem skromno živel in odločil vso podedovano premoženje ohraniti moji deci, kar sem z največjo žilavostjo držal tudi v mojih najhujših časih, da so mi vsaj obresti morale rasti, če nisem mogel že nič dodati Bratova deca bili so prevzetni, da so bo- gatili, a jaz sem skrbel, da moja deca ne bodo ubožniči, ko bratova. Bila sva si z bratom najboljša, a Franček in Stanko se ne trpita. Ker ni bilo takrat denarnih institutov v naših krajih (nosil sem kakor dijak našim ljudem peneze v hranilnice v Maribor in Gradec) izposojevali so premožnejši, kakor moj oča, peneze v okolici, kar pa je bilo dostikrat izgubljeno. Brat mi je večkrat v počitnicah nazna- njal, kdo vse je peneze zgubil, ktere so oča poso- dili, in si je on imel izterjati. Ker je imel meni toliko izplačati, imel sem usmiljenje ž njim in sem vsako tako zgubo z njim delil in sicer popolnoma, ker sem mu vsigdan odpustil polovico, dasi meni tega ne bi trebalo storiti; ker je on itak več pode- doval, ko jaz, ker sva posestva dosti niže cenila, ko so bila vredna in sem se bojal, da mi ne bode mogel nikdar izplačati. Dalje pa še vedno mislil na to, da ne bi oča ne brat tako ravnali, da ne bi strica na smrtni postelji očetu rekla, da bodem po , 62 v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Rad- goni je ohranjena številna korespondenca med bratoma. Jožef je pisal Francu koliko je pridelal, koliko prodal itn. njima jaz dedič in so tedaj vse bratu izročili ... Meni so obresti rasle in bratu sem pomagal! ... Če pomislim, koliko sem jaz bratu obresti odpustil po rojstvu prvega dekleta, ker je Kristini naša mamica bila kuma in od nje ni mogel nič dobiti, pustil sem mu od dolga 400 fl. (Kristina je rojena decembra 1876 in poročil sem se jaz šele septembra 1878), pozneje vsako leto po 100 fl. ali 50 fl. in še menje. Svoje počitnice sem preživel s familijo 14 dni pri dekanu, 14 dni pa pri bratu in za to sem ga vsakokrat primerno obdaroval Dalje sem pustil knjižice Ormoške in Ljutomerske posojilnice pri bratu, da mi vlaga, če vino proda, a smel si je tudi vsaki čas moje peneze izposojevati, ako mu je trebalo, kar je posebno tistikrat porabil, če mu je pri zidanju silno trebalo ... "^^ II. del: Slovenski intelektualec^ Amanuensis v dunajski univerzitetni knjižnici (1877-1887) Simonič je imel prvih pet let službe 1.000 (600 + 400) goldinarjev plače na leto, dokler ni leta 1882 dobil prvega quinquenalnega dodatka v znesku 150 goldinarjev, ki mu je povišal plačo na 1.150 (750 + 400) goldinarjev. Leta 1887 je dobil še drugi quinquenalni dodatek in je imel potem letno 1.300 (900 -(- 400) goldinarjev.65 63 Simoničevo pismo hčeri Olgi in njenemu možu Janku Šlebingerju, z dne 27. decembra 1909, Gornja Radgona. Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 64 Označitev Franca Simoniča za 'intelektualca' je neke vrste 'poimenovanje za nazaj', saj pojem v pomenu, ki ga je dobil konec stoletja, za časa njegovega življenja še ni bil poznan. Še najbližji bi mu bil že v 19. stoletju priljubljeni izraz 'intelegent', ki je prav tako pomenil šo- lanega, razgledanega in narodno zavednega izobraženca. S pojmom slovenski 'intelektualec' potemtakem nikakor ni mišljen le borec za 'resnico in pravico' po zgledu poj- ma, kot se je v času Dreyfusove afere in po njej uveljavil v Franciji in v zahodni Evropi, temveč to velja za vso slovensko izobražensko elito ali, bolje, tisti njen del, ki se je, ne glede na politične nazore, osebne motive in sta- hšča, aktivno vključeval v slovensko politično, društve- no, kulturno in narodno življenje ter določal njegovo smer. O tem glej: Peter Vodopivec, Vloga slovenskih intelektualcev pri emancipaciji Slovencev, SLOVENIJA 1848-1998: iskanje lastne poti: mednarodni znanstveni simpozij v Mariboru (16.-17. april 1998). Zveza zgodo- vinskih društev Slovenije: Ljubljana 1998, str. 125. Dr. W. Lukan je iz deloma ohranjenih proračunov du- najske univerzitetne knjižnice ugotovil tudi, koliko so za primerjavo zaslužili Simoničevi kolegi. Poglejmo si na primer leto 1882: če sledimo tamkajšnji piramidi urad- nikov v Simoničevem času, je na vrhu stal bibliotekar ali univerzitetni bibliotekar. Na tem položaju je bil takrat dr. Fridrich Leithe; njegova letna plača je znašala 3.300 (2500 + 800) goldinarjev. Sledili so si po lestvici navzdol kustosi, v tem času sta bila zaposlena dva: dr. Leopold Mihelič z 2.300 (1.700 + 600) goldinarji in dr. Ferdinand Grassauer z 2.150 (1.550 + 600) goldinarji. Na nižji stop- nji so bili skriptorji; v tem času sta bila zaposlena dva: 60 lOOO KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-1919), 48-93 Plače bibliotečnih uradnikov so bile za tisti čas skromne in tudi znatno nižje od plač drugih državnih uradnikov.^^ Simonič se je še kasneje, ko je bil že upokojen, spominjal teh časov. Ko mu je namreč pisala hči Olga, se je na njeno pritožbo, da nič ne privarčuje, odzval takole: "Da si vidva zdaj ne bi nič prihiranila, tega ne smeš možu pripo- vedovati, la je moral svoje dni v dragem Beču z otroci živeti ob plači letnih 600 fi. (= goldinarjev; moja pripomba) -f 400 fi. aktivitete in je vendar izhajal "67 O konkretnih delovnih nalogah, ki jih je moral Simonič opravljati kot amanuensis v prvih letih, ni skoraj nič znanega, saj virov o tem ni. Od aktov univerzitetne knjižnice je za ta čas ohranjen le neznaten del. Izjema je akt iz leta 1879, ki opo- zarja, da je bil Simonič morda že takrat na neki način pristojen za knjige v slovanskih jezikih. Gre za lastoročen koncept Simoničevega odgovora Slo- venski matici v Ljubljani, v katerem prosi v imenu univerzitetne knjižnice za dva manjkajoča letnika njihovih letopisov.68 V Slovenskem biografskem leksikonu lahko za ta čas beremo, da je Simonič od 1884 do 1885 vodil selitev knjižnice v nove prostore in da je za oprav- ljeno delo dobil nagrado.69 Novejše raziskave dr. W. Lukana pa so pokazale, da to ne drži pov- sem.70 Takratni vodja knjižnice Friedrich Leithe,71 se s selitvijo knjižnice iz starih prostorov na Domi- nikanerplatzu v poslopje nove univerze na Ringu ni strinjal. Mislil je na lastno poslopje knjižnice ali vsaj na prostorsko razširitev dotedanje stare uni- verzitetne knjižnice, iz katere naj bi nastala velika. dr. Johann Fuchshofer in Josef Meyer, njuna plača pa je znašala 1.650 (1.150 + 500) goldinarjev. Na dnu lestvice so bili bibliotekarski pomočniki ali amanuensisi; leta 1882 so bili poleg Simoniča še trije: dr. Wilhelm Haas, dr. Albert Gessmann in August Ritter von Novak. Vsi so imeli enako plačo, ki je znašala 1.150 (750 H- 400) gol- dinarjev, peti, dr. Adolf Bruder, pa nekoliko manjšo, okoli 1.000 (600 4- 400) goldinarjev. Pod to piramido so bili še drugi uslužbenci, na primer bibiotečni sluge (Bibliotheksdiener). Prvi sluga je dobil dobil 776 goldi- narjev, zadnji (šesti) pa 395 goldinarjev. Pod temi urad- niki pa so bili še praktikanti in volunterji, ki še niso imeli sistemiziranega mesta in tudi ne redne plače - dobivali so letno določene remuneracije. O tem glej op. št. 36, str. 29. 66 Šele leta 1889 so se z uvedbo stopenj (Rangklassen) tudi za uradnike v knjižnicah plače nekoliko povišale, leta 1896 pa so dosegle isto ravan kot plače ostalih državnih uradnikov. O tem glej op. št. 36, str. 29. Pismo, ki sta ga napisala Roza in Franc Simonič v Gor- nji Radgoni 1. aprila 1908 in je bilo namenjeno Olgi in Janku Šlebinger v Novem mestu, hranimo v družin- skem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 6° Glej op. št. 36, str. 31-32. Lgr. Oanez Logar), Simonič Franc, v: Slovenskem bio- grafskem leksikonu III, str. 313. 70 Glej op. št. 36, str. 32-34. Friederich Leithe je kot univerzitetni bibliotekar du- najsko in univerzitetno knjižnico vodil od leta 1874 do leta 1884. Prav tam, str. 23. od univerze kar se da neodvisna državna knjiž- nica. Ker njegove ideje niso bile uslišane, saj niso imele realne podlage, je Leithe, ko je postalo vprašanje selitve v juniju 1884 aktualno, fakorekoč zbežal na dopust. Zato je ministrstvo za uk in bo- gočastje za selitev pooblastilo Leithejevega namest- nika, prvega kustosa Ferdinanda Grassauerja. Na njegov predlog je potem ministrstvo odobrilo po- sebno ekipo, sestavljeno iz skriptorja Wilhelma Haasa, amanuensisa Hermana Feigla in sluge Pranza Knappa, ki naj bi pri izvedbi pomagala. Simoniča na začetku ni bilo zraven, vendar ga je, kot kaže, Grassauer dodatno vključil v ekipo (in še amanuensisa Antona Hittmairja), saj je bil potem tudi on med tistimi, ki so dobili posebno remu- neracijo72 za uspešno preselitev knjižnice, izvede- ne v neverjetnih dvanajstih delovnih dneh.73 Iz tega časa (januarja 1885) je ohranjeno pismo Simoničevega rojaka Andreja Senekoviča, v kate- rem omenja Simoničev revmatizem in takole ugiba, kako ga je dobil: "Skoro bi bilo soditi, da si pogostem v kakem prepihu sede val kar se mi posebno verjetno dozdeva, če pomislim na za- duhle in nezdrave prostore v Vaši stari knjižnici Upam, da imaš v novem poslopju zdravo in prijetno pisarno. Ali si se morebiti v času Vašega preseljevanja pokvaril?"^^ Po tej selitvi je Ferdinand Grassauer postal (avgusta 1885) novi vodja univerzitene knjižnice in se je takoj lotil velike reorganizacije celotnega knjižničnega dela v novi hiši. Namesto doteda- njega "čisto bibliotekarskega poslovnika",75 kakor je Grassauer imenoval sistem predhodnikov, je uve- del nov "strokovno-znanstveni poslovnik" (fach- wissenschaftliche Geschäffsordnung).76 "Sistem 72 Remanuracije so znašale: za Grassauerja 300 fl., za Haasa 150 fl., za Feigla, Hittmairja in za Simoniča po 100 fl. Prav tam, str. 34. 73 Glej op. št. 36, str. 32-34. Senekovičevo pismo, z dne 28. januarja 1885, hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. V dotedanjem sistemu je knjiga pri obdelavi šla skozi različne roke, ne oziraje se na znanstveno stroko, ki jo je posamezni bibliotečni sodelavec pokrival. Tako sta bila dva uradnika zaposlena z opisom vseh knjig na tako imenovanih temeljnih listih (Grundblätter), eden je bil pristojen izključno za obdelavo nadaljevalnih zvez- kov, drugi za signiranje, tretji za vezanje knjig, več uradnikov pa za vpisovanje v kataloge itd. Posledica je bila, da je trajalo sorazmerno dolgo, preden je knjiga postala dostopna bralcem in posamezni uradniki so se odtujili lastni znanstveni stroki. 76 Referenti so odslej posamezno knjigo iz znanstvene stroke, za katero so bili po študiju kvalificirani, v celoti obdelali in pripravili za uporabnika. Svetovali so nakup knjige ali kakšen drug način pridobitve, jo popisali, in- ventarizirali, vpisali v glavni in sistematski katalog ter v seznam prirastka, pripravili za vezanje, signiranje in žigosanje ter jo končno predložili reviziji. Tudi slednjo je Grassauer na novo organiziral: nad dvema revizor- jema - eden je bil pristojen v glavnem za humanistične vede in drugi za naravoslovje - je bil nadrevizor ali 61 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-1919), 48-93 > 2000 Grassauer" je potem skoraj nespremenjen ostal v veljavi na dunajski univerzitetni knjižnici do leta 1932, ko so bile uvedene "pruske inštrukcije" (Preussische Instruktionen), in je bil kot pravi dr. W. Lukan osnova za Simoničevo delo.^^ Pisma (1877-1887) Ko je Simonič prišel na Dunaj in dobil novo službo, je ohranil stike, ki jih je imel s svojimi kolegi iz študentskih let in iz prve službe v Gradcu ter z rojaki iz rodne Štajerske. S tako imenovano slovensko kulturno elito je Simonič diskutiral o literaturi, zgodovini in politiki. Prav delo v dunajski univerzitetni knjižnici, osrednji to- vrstni ustanovi v monarhiji, je bilo večkrat tudi vzrok, da so se mu ti ljudje oglašali z najraz- ličnejšimi prošnjami. O tem priča številna ohra- njena korespondenca. Tukaj bom navedla nekaj najzanimivejših pisem. Iz tega časa - od 1877 do 1887 - je npr. ohra- njeno pismo njegovega prijatelja Tomaža Janežiča, skriptorja v knjižnici graškega Joanneuma. V pismu s 30. aprila 1878 se ta najprej opraviči Simoniču, ker mu že dolgo ni odpisal: "Porečete, ta je pač pravi kolega in prijatelj ta skriptor Ivanejski! Tri liste sem mu že pisal, več kakor pol leta je že preteklo in še na enega mi ni prav za prav odgovora dal e.t.c. in infinitivno bi me lahko grajali!" V nadaljevanju se obrne na Simoniča z naslednjo prošnjo: "Ali bi mi hoteli pri priložnosti pisati in prijaviti ime tistega ruskega gosp. Dn- stajnika, ki se je v Beču za Gračko 'Slov. Besedo' brigal in ji časnike in knjige preskrbljeval? - Ste mi ga tukaj že enkrat imenovali, pa sem pozabil. Prosim dakle - pri priložnosti!' Pismo pa konča s temi besedami: "Naklon in pozdrav gosp. Lubecu in še drugim Slovencem Dunajskim, če me še kdo pozna in se me spominja!"^^ Simonič si je nadalje dopisoval z zgodovi- narjem Matejem Slekovcem,''^ takrat kaplanom pri superrevizor. Potrebna pa je postala tudi revizija celotnega knjižnega fonda in s tem nova obdelava te- meljnega kataloga, ker je Grassauer uvedel v zvezi z preselitvijo knjižnice numerus currens. 77 Glej op. št. 36, str. 34-35. '° Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej: Ms 288 Simonič Franc, II. Korespondenca: 4. Tomaž lanežič (4, 1878-1882). Katalog rokopisov Univerzitetne knjižnice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Ma- ribor: Maribor 1978, str. 93. 7" Matej Slekovec (1846-1903) roj. v Kunovi pri Negovi je obiskoval v Mariboru gimnazijo in prav lam od 1867 do 1871 študiral bogoslovje. Bil je najprej kaplan v Sre- dišču, nato v Cirkovcih in pri Sv. Marku blizu Ptuja. Pozimi 1882-83 se je zdravil v Gor. Do leta 1887 je nato kaplanoval pri Sv. Lovrencu na Drav. Polju in bil do leta 1903 župnik pri Sv. Marku blizu Ptuja. Kot upo- kojenec naj bi bil škof. arhivar v Mariboru, a je že dva tedna po upokojitvi umrl. Slekovec je vzljubil dom. sv. Marku blizu Ptuja, ki ga je spoznal prek strica Jožefa Simoniča.80 Njuna korespondenca je najšte- vilnejša. V pismih Slekovec največkrat nagovori Simoniča kot zgodovinarja in ga sprašuje za razne podatke oziroma pojasnila. 10. oktobra 1879 mu Slekovec piše: "Že več časa se v prostih urah pe- čam z nabiranjem zgodovinskih črtic za obširnejšo kroniko Središkega trga in okolice. Marsiktero zanimivo drobtinico sem tu in tam v starih listinah, knjigah in arhivih staknil, si njo zabilježil in njo tako otel - a naletel sem tudi na marsikaj, kar mi je zdaj še celo nejasno. Čeravno bi imel takih stvari celi koš, se drznem vendar samo v nekaterih Vas - izvrstnega zgodovinarja razjas- nenja prositi. ... L. 1488 je Središče prejelo pravice cesarskih trgov od Barbare grofice Frangipan rojene Saumberg. Kake pravice so imeli v unem časi cesarski trgi? ... Na dalje pa mi ne gre v glavo, kako bi zmogla grofica deliti trgom pravice ce- sarskih trgov. So-li groß imeli oblast, deliti take pravice? ... Središče ima tudi svoj grb, ki ima gotovo tudi svoj - morebiti celo zgodovinski po- men. ... Morebiti bi zmogli kaj natančnejšega o tem grbu poizvedeti, posebno pa bi mi zelo ustregli, če bi poizvedeli posamezne barve, kajti o teh nihče nič ne ve. Strokovnjaki vejo baje po legi črt na grbu barve določiti, zato Vam grb tukaj z raznimi podatki priložim. S podobnimi prošnjami, ki so zadevale zgo- dovino Ormoža in Središča, se je Slekovec še več- krat obrnil na Simoniča. Z njim se je posvetoval tudi, ko je dobil v roke rokopis Ivana Lapajneta^^ Politična in kulturna zgodovina štajerskih Sloven- cev. 12. januarja 1882 zato Slekovec piše: "Slov. Matica namreč mi je pred nekterimi dnevi poslala Lapajnetov rokopis: "Zgodovina Slovenskega Šta- jerja" v pregled z naročilom, naj o njem odboru, ki zgod. kot kaplan v Središču, kjer ob pravdah tržanov preiskoval tamkajšnje trške listine. Sam se je učil brati stare listine in je skozi tri desetletja zbiral gradivo po arhivih v Ljubljani, Mariboru, Gradcu, Zagrebu, Ptuju, Salzburgu, na Dunaju in po raznih občinskih in za- sebnih arhivih. Zbiranje in izpisovanje tega gradiva je imel za svojo poglavitno nalogo in tako je pomagal zgodovinarjem, npr. K. Glaserju pri njegovi "Zgod. slov. slovstva". Slekovec je bil tudi prvi predsednik zgod. društva za slov. Štaj. v Mariboru. (SBL X, str. 360-1) Ko je Matej Slekovec služboval pri Jožefu Simoniču v Središču, je tja v času počitnic prihajal Franc Simonič. Takrat ga je imel priložnost spoznati. Slekovca pa je po- znala tudi Roza, kasnejša Simoničeva žena, ki je do poroke pri Jožefu Simoniču gospodinjila. V pismih zato Slekovec vedno nameni nekaj vrstic tudi Rozi. Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. ^2 Ivan Lapajne (1849-1931), roj. na Vojskem pri Idriji, pedagoški pisatelj in nar. gospodar je napisal več slov. učnih knjig, pedagoških in drugih člankov. Njegovo najobsežnejše delo je "Polit, in kult. zgod. štajerskih Slovencev", ki je bila izdana v Ljubljani leta 1884. (SBL I, str. 616-8) 62 > 2000 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-1919I, 48-93 se snide 1. februarja, poročam. Akoravno se za do- mačo zgodovino zanimam in se z nabiranjem zgodovinsldh drobtinic že več let pečam, se ven- dar ne čutim dosti zmožnega, tu in tam kaj popravljati, izvzemši male pomote, ker nisem stio- kovnjak Tudi si ne upam sam Matici nasproti razsoditi, je-li razvrstitev tvarine v tolike oddelke, kakor jih Lapajne ima, priporočati ali ne ... Pre- pričan, da se kot zgodovinar zanimate predvsem za zgodovino mile domovine in želite, kakor jaz, naj bi zgodovina slovenskega Stajerja, ki jo Matica izdati namenjena, bila v čast slov. Stajerju in njega prebivalcem. Vas s temi vrsticami prosim, preglejte in presodite pridjano kazalo ali obseg ter mi javite svoje mnenje. '^^ Knjiga Politična in kulturna zgodovina štajer- skih Slovencev, ki je potem čez dve leti izšla, se je držala predvsem kritike, ki jo je predložil Slekovec v tem pismu. Kot lahko razberemo iz pisma, ki nosi datum 22. marec 1887, je Slekovec prosil Simoniča, da mu pošlje knjige z Dunaja, ker ima, kot pravi on sam, v mariborski gimnazijski knjižnici težave z izpo- sojo: "Mi Slovenci smo pač ubogi reveži; povsod nas prezirajo in na stran pehajo. Tega sem se v novejšem času moral zopet prepričati' tudi jaz. Pred tremi tjedni zaznamoval sem g. profesorju Majceniß^ nektere knjige in ga prosil, naj mi nje po gimnazijskem ravnateljstvu iz Gradca priskrbi On je takoj drugi den ravnatelja pismeno prosil, a sedaj je tri tedne in knjig še vedno ni. Pred onim tednom je g. Majcen vprašal ravnatelja prvokrat in nedavno drugokrat, kako je to, da knjig tako dolgo ni in on se posmehljivo odrezal/Werden schon vergriffen sein'. Pa g. Majcen in Kunstek menita, da ravnatelj niti pisal ni po nje, ker je, odkar ga je bila 'Südsteir. Post' precej ostro prejela, -očiten nasprotnik Slovencev. Omenjena gospoda sta mi torej svetovala, naj bi samo Vam pisal in bi Vi g. Ferd. Majcenu po ravnateljstvu knjige z Du- naja poslali "85 Toda Simonič po študijski usmeritvi ni bil samo zgodovinar, ampak tudi slavist. V času, ko je bil še zaposlen kot amanuensis, je v knjigi Josipa Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej: Ms 268 Šlebinger Janko, III. Tuja korespondenca: 16. Francu Simoniču: 5. Matej Slekovec (1, 1882). Katalog rokopisov Univerzitetne knjižnice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Maribor: Maribor 1978, str. 87. 84 Jožef Majcen (1860-1920), roj. v Slov. gor., je gimnazijo obiskoval v Gradcu in bogoslovje študiral v Mariboru. Od 1883 je bil zaposlen kot kaplan v Rečici ob Savinji, od 1887 kot korni vikar v Mariboru, od 1889 je bil tamkajšnji škofov dvorni kaplan in konzist. tajnik, od 1901 stolni kanonik in 1915 stolni dekan. 85 Pismo hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru. Glej: Arhivski fond: Simonič Franc, Dunaj. Ohranjeno gradivo: 33, 1883-1903. Šumana Die Slovenen na Dunaju leta I88I86 izšel njegov prispevek o slovenski književnosti - Die slovenische Literatur. Svoj prispevek je razdelil na tri obdobja: 1. Od Trubarja do Pohlina (1550-1768), 2. Od Pohlina do izida Bleiweisovih Novic (1768- 1843), 3. Od leta 1843 do danes Njegov rojak, profesor Josip Suman, ki je Simoniča učil na ma- riborski gimnaziji, je napisal uvodna poglavja.87 Simonič je pisal tudi krajše prispevke in jih objavljal v Kresu, Ljubljanskemu zvonu in Leto- pisu matice slovenske. Leta 1881 je v Kresu objavil spis Macocha, po naše mačeha, kjer je opisal pravljico o izvoru tega imena.88 Leta 1882 je v treh številkah Kresa objavil poročila strokovnih del, ki pišejo o Slovencih in slovenski deželi. V pred- govoru v to rubriko je zapisal: "Zdavna že biva naš slovenski rod med vsemi sorodniki slovan- skimi v najbližej soseščini z razsvetlenimi narodi inojezičnimi, ki so nam v svojih bogatih književ- nostih marsikje spominke zapustili o našem naro- du, o naših tleh. ... Za krasne slovenske pokrajine se vrlo zanimajo inojezični sosedi še dandanes, vzlasti Nemci! Leto za letom množijo se spisi o naših zemljah; ali ti spisi so raztrošeni po raznih strokovnjaških listih, kojih le pičlo število v našo domovino zahaja. Ker pa jaz takega blaga obilo v roke dobivam, utegnol bi svojim učenim rojakom, osobito mlajšim pisateljem, ustreči, če jim kratko z naslovi in obsegom stranij naznanjam, kar se tam o nas in naših krajih razpravlja. "8^ Leta 1883 je bil v Kresu objavljen še Simoničev spis z naslovom Gesla Habsburških cesarjev in življenjepis Josipa Godine.90 S tem v zvezi je zanimiva obsežna Simoničeva korespondenca z liberalno usmerjenim duhovni- kom Davorinom Trstenjakom, takrat župnikom v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. V njunih pismih je največkrat govora o slovenski zgodovini in o Die Völker Oesterreich-Ungarns, Etnografische und culturhistorische Schilderung X, 1, Josef Suman, Die Slovenen. Verlag von Karl Brochasta: Wien 1881, str. 123-72. Tam je Šuman pisal o pradomovini, selitvi in pokri- stjanjevanju Slovencev, o slovenskem jeziku, njegovi zgodovini ter zlasti o razvoju rabe slovenščine v lite- raturi, šoli in javnem življenju. Kajkavce je zgodovinsko in jezikovno pripisal Slovencem, zaradi česar so Hrvatje ostro nastopili. Šuman je nadalje napisal še poglavje o umetnosti in znanosti Slovencev. Prispevek o zgodovini slovenskih dežel pa je v tej knjigi napisal Fr. Fasching. Fr. Simonič, Macocha. Kres, leposloven in znanstven list, leto L, št. 8: Celovec 1. avgusta 1881, str. 447-50. Fr. Simonič, Učena poročila tujih strokovnjaških listov o Slovencih in slovenskej domovini. Kres, leposloven in znanstven list, leto II., št. 7.: Celovec 1. julija 1882, str. 398-100. Leto II., št. 8.: Celovec 1. avgusta 1882, str. 447- 8. Leto II., št. 11.: Celovec 1. novembra 1882, str. 597-«. Fr. Simonič, Gesla Habsburških cesarjev. Kres, lepo- slovni in znanstveni list, leto III., št. 7.: Celovec 1. julija 1883, str. 380-1. Fr. Simonič, Josip Godina-Vrdelski. ... str. 216. 63 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-19191. 48-93 48 2.000 reviji Kres.91 14. februarja 1881 Trstenjak piše o finačnem stanju revije, njenih naročnikih in kri- tikih: "V "Novicah " se Je oglasil nek kritikus, kteri presajuje slog "Zvonov" in "Kresov". Ne motim se, ako rečem, da te opazke piše Anton Trstenjak, učitelj, kandidat, ki na Dunaju živi, in Vam je gotovo znan. "Kres" se bo držal, uže ima črez 700 naročnikov. "'^^ 6. januarja 1883 se zahvali za pod- poro: "Zahvalim Vam lepo, da podpirate naš "Kres", kterega kranjski in štejerski ... tako strastno pikajo, in si prizadevajo ga ugonobiti "^^ 6. janu- arja 1886 piše o težavah, s katerimi se spopadajo pri izdajanju časopisa: ""Kres" smo hotli v celov- škem jezeru potopiti, a revež se nam je smilil, poskusili bomo ga kot četrtletnika vzdržati, ali malo imam upanja za srečen uspeh. Sotrudnikov ne bode manjkalo, pač pa naročnikov. Slovenske intelegence je kruto malo, in ta rajši bere nemški, nego slovenski. "^'^ 9. maja 1886 pa piše o njego- vem skorajšnem koncu: ""Kres" ima še le 400 na- ročnikov, letos bo izhajal - a drugo leto težko. "^^ V pismu z 28. januarja 1882 Trstenjak čestita Simoniču za njegov literarni prispevek v Sumanovi knjigi Die Slovenen: "Čestitam Vam, da ste v knjigi: "Die Slovenen " tako lepo rešili svojo partijo. Odkritosrčno Vam rečem, da je Vaš spis najboljši med vsemi članki. Tudi moje malenkosti ste cestito omenili... "^^ V drugih pismih pa Trstenjak, podobno kot zgodovinar Matej Slekovec, Simoniča prosi za razne usluge. 6. januarja 1883 mu piše: "J\4uchar v svoji Gesch. des Steier. VIR 43 in 142, omenja Tomaža Prekokar-ja, ki je umrl v aprilu 1496 kot škof Kostniški (Constanz), in reče, da je bil odgojitelj cesarja Mascim. L ... Kot dijak pa sem bral v knjigi Biograph, berühm der Steierm. von Winklern ... da je ta škof Kostniški učil cesarjeviča Mascim. slovenski in za njega spisal slov. slovnik, a on ga ne imenuje: "Prekokar", temveč "Verlover" ... Ne bi Vi hotli tega moža dalje zasledovati in preiskati, ktero ime je pravo al Prekokar - Verlover ali Berlogar, in mi vse, kar o njem po knjigah najdete, priobčili? ... Ako Vi najdete kaj podatkov, bi dobro bilo, da obiščete enkrat g. dvornega sve- , 91 Trstenjak se je že v svojih študentskih letih navdušil za ilirizem. Prepričan je bil, da so Slovenci avtohtoni v sedanji domovini in je zato spodbijal nasprotne trditve graških zgodovinarjev R. Knabla, A. Mucharja in F. J. Schnellerja, kar je razvidno tudi iz pisem Simoniču. Kot leposlovec se je Trstenjak ponudil Stritarju za sodelavca pri Zvonu in je nato zaradi zavrnitve organiziral boj zoper 'stritarjansko smer'. Tako je leta 1881 sprožil usta- novitev revije Kres in je bil potem njen sodelavec. 92 Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej Prav tam. 94 Prav tam. 95 Prav tam. 96 Prav tam. tovalca viteza Beikera, in se mu predstavite kot moj rojak in znanec, ter mu poveste, kaj ste Vi vse zasledili o tem našem rojaku. "'^^ 29. januarja 1883 se mu zahvali za poslano: "Stokrat in stokrat hvala za Vaš trud. Izvohali smo slavnega rojaka, jaz mislim, da je njegovo pravo ime Prelokar, v tej zadevi bom se obrnol na archivarja višjega škofa, tudi g. prof. Johannes Weiss (slavni zgodovino- pisec v Gradcu) mi je obljubil poiskat dati, kar se o tem moži najde v arhivih freiburške škofije ali v archivu Karisruheskem. "98 Simonič si je nadalje dopisoval s profesorjem Gregorjem Krekom, ki ga je učil na univerzi v Gradcu. V pismu s 3. januarja 1882 se opravičuje, da zaradi bolezni v družini ni tako dolgo pisal, in piše o že omenjeni knjigi Die Slovenen: "V tistem času mi je poslal tudi gosp. prof Šuman knjigo o Slovencih. Hotel sem jo prej precitati predno se mu zahvalim (pisanje) za-njo in mu povedati svoje mnenje o njej ali vedno je prišlo kaj vmes ... Vi ste s tem odličnim rojakom gotovo dobro znani, ker ste tudi za njegovo knjigo prav lep sestavek spisali; prosim stopite prilično k njemu in recite mu, da se srčno zahvaljujem, da se je spomnil tudi mene, pošiljaje svoje delo nekterim ljudem v dar. Povejte mu, da je samo to vzrok mojega molčanja, da sem zaradi bolezni tako dolgo odlašal s zahva- lnim pismom ... Sicer pa bodem o knjigi v Kresu, nekaj vrstic napisal in jo zlasti ščitil proti hrvat- skim narodom glede "kajkavcev", ktere Zagrebčani za-se reklamujejo. ... " Na koncu ga Krek še nago- vori naj kaj napiše za Kres: "Razveselila me je novica o gosp. Hudoverniku in veliko uslugo bo- de te storili Kresu, ako gospoda pripravite, da pošilja kakih drobnostij za natis v listu. Sicer sem pa prepričan, da bodete tudi Vi ostali Kresu zvest, zakar ste mu bili s početka. Kadar zopet kaj uteg- nete, prosim spišite kaj za-nj in natisnolo se bode hvaležno. "99 V zvezi z objavljanjem svojih člankov se je Simonič dopisoval tudi s profesorjem in takratnim urednikom Kresa Jakobom Sketom.^OO 23. maja 97 Prav tam. 98 Prav tam. 99 Prav tam. Jakob Sket (1852-1912), roj. v Mestinjah pri Sladki gori blizu Smarij pri Jelšah je po dom. šoli obiskoval dve leti normalko v Celju in nato gimnazijo v Mariboru. V Gradcu je študiral klas. filologijo, slov. in nem. ter med- tem opravil enoletno voj. službo. Leta 1877 je postal suplent na gimn. v Celovcu, čez eno leto opravil prof. izpit iz slov. in klas. jezikov in doktoriral z disertacijo O deklinaciji konsonantskih samostalnišldh debel v staro- in novoslovenščini Leta 1878 je bil imenovan za stal- nega učitelja na gimn. v Celovcu in tam poučeval do pokoja 1908. Sket je bil odbornik Mohorjeve družbe in je leta 1881 v Celovcu, skupaj s tamkajšnimi Štajerci v sodelovanju s prof. Gr. Krekom in župn. Dav. Trste- njakom, ustanovil leposlovni in znanstveni časopis Kres. Med Ljubljan. zvonom in Kresom je nastala tekma. 64 3 KRONIKA lOOO MAJA ILICH; ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-1919), 48-93 1882 mu je Sket pisal: "Veseli nas, da niste na nas v Celovci pozabili Z veseljem povzamem iz Vašega pisma, da hočete poročila redno sestavljati in jih nam pošiljati. ... Zdanje Vaše poročilo se je stavilo, ali smrt prenagla g. M. Pone ja, mi je toliko prostora vzela z nekrologom, da ravno Vašega poročila ne moremo v list 6. vtakniti Mislim, da to nič ne dene, pride pa pozneje, le pošiljajte kar naberete. "^^l Ohranjeno je tudi pismo profesorja in takrat- nega urednika Ljubljanskega zvona Frana Levca^^^ in Simoničev odgovor nanj. Leveč 30. januarja 1882 piše o Simoničevem spisu o Rusiji z naslo- vom Najdražja kupica vode na svetu, ki so ga v Ljubljanskem zvonu objavili maja 1882,103 \^ prosi, naj za njihov časopis še kaj napiše: "Lepo se Vam zahvaljujem za spis "Najdražja kupica vode na svetu". Natisnil jo bodem v kratkem v Zvonu. O tej priliki prosil bi Vas lepo, cestiti g. doktor, ali ne bi hoteli vsej časih poslati Zvonu kaj hihliografskih novic, ali kakšno kratko kritično naznanilo o novih slovanskih, osobito pa o novih nemških, o Slova- nih govorečih knjigah. Jako drago bi mi bilo, ako bi zabeleževali posamezne razprave po raznih znanstvenih nemških novinah, ki govore o slo- vanski književnosti, zgodovini, narodopisu etc. Saj imate takih novin v biblioteki na izbor in na izobilje; časa bi Vam taka stvar tudi ne jemala Bog si ga vedi koliko, a Zvonu in njegovim čitateljem ustregli bi s takimi doneski neizmerno. ... " V na- daljevanju pa govori o Simoničevem prispevku v knjigi Die Slovenen, kjer ga opozori na kritiko zgodovinarja Simona Rutarjal04: "V prilogi posi- katero je izgubil Kres in tako leta 1886 prenehal izhajati. Ves čas obstoja je bil Sket njegov urednik. Drugače pa je Sket poleg raznih leposlovnih del sestavil tudi šol. berila in čitanke ter tako nadaljeval tradicijo A. Janežiča. (SBL X, str. 330-332) 101 Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej: Ms 268 Šlebinger Janko, III. Tuja korespondenca: 16. Francu Simoniču: 4. Jakob Sket (1. 1882), Katalog roko- pisov Univerzitetne knjižnice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Maribor: Maribor 1978, str. 87. 102 Fran Leveč (1846-1916), roj. na Jezici nad Ljubljano, je obiskoval v Kamniku gimnazijo in jo leta 1867 končal z odlično maturo. Nato je študiral na Dunaju slavistiko, germanistiko, zgodovino in zemljepis. Od 1871 suplent na gimn. v Gorici, od 1873 pa na Ij. realki, kjer je potem služboval 28 let, od 1877 kot pravi učitelj. Leta 1876 je napravil izpit iz slov. in nem. in 1885 še izpit iz zem- ljepisa in zgodovine. Publicistično je začel Leveč delo- vati že na Dunaju in od njegovih številnih aktivnostih tudi nekaj časa urednik Ljublj. zvona in odbornik Slov. matice. (SBL I, str. 640-5) 103 Fr. Simonič, Najdražja kupica vode na svetu. Ljubljanski zvon, leto II., št. 5.: Ljubljana 1. maj 1882, str. 273-5. 104 Simon Rutar (1851-1903) roj. v Krnu pri Tolminu se je po opravljeni gimnaziji in po zaključenem vojaškem roku vpisal na filozof, fakulteto v Gradcu (1873). Leta 1877 je opravil prof. izpit iz zgod. in zemljepisa kot glavnih in nem. kot stranskega predmeta. Potem je zelo veliko menjaval službo in sicer: 1877 je začel kol suplent na goriški gimn., 1880 kot redni gimn. učitelj v Kotoru, 1881 je služboval na splitski gimn. (naslov prof. dobU Ijam Vam tisti kos Rutarjeve kritike, ki govori o Vaši razpravi v Šumanovi knjigi. Kar se mene samega tiče, jako sem zadovoljen z vso knjigo izimši dva velika nedostatka: prvi je ta, da knjiga Nemce premalo seznanja s sedanjim položajem našim, z našo bedo in zahtevami; in drugi je jako površna zgodovina prof. Faschiga. Tudi v lite- rarnem pregledu bi želel, da bi bili nekatere pi- satelje markantneje opisali n. pr. Stritarja, Levstika, Jurčiča. Med Stritarjem in Luizo Pesjakovo ... je menda vendar nekoliko razločka, a oba ste jed- nako taksirali. Vem, da ste imeli zvezane roke. Kolega Senekovič mi je pokazal Vaše pismo, v katerem mu pišete, kako se je rodila ta knjiga. Dobro bi bilo, da bi se ta stvar, kolikor je možno, vsaj nekoliko pojasnila. Hotel sem to storiti sam v dostavku k Rutarjevi kritiki, a ker nisem vedel, če bode Vam in prof Sumanu všeč, opustil sem rajši vse skupaj. A hvaležen bi bil Vam ali prof. Sumanu, ako bi kdo izmed vaju hotel to storiti "105 V pismu z 19. februarja pa mu Simonič glede Rutarjeve kritike odgovoril takole: "Profesor Su- man je sedaj odločen, da on nič ne odgovori, ker pre pisatelj in založnik lehko meje določita knjigi, kakor hočeta, da takih reči občinstvu nasproti ni treba zagovarjati, itak pa je že nekoliko po "na- rodu" v javnost prišlo. Opazke Rutarjeve pa ne zaslužijo odgovora, - midva sva je skupaj pre- tehtala - ker so večinom še le hipoteze ... Da pre- več hoče naglašati letnico odhoda Langobardov, ko nikako še ni dokazano, da niso Slovenci že pred v teh krajih bivali, sme se le reči, kda so že tu bili, vendar kda so prišli, tega nihče ne ve, ne smemo prenaglo nemškim zgodovinarjem verjeti! Rimljani pa se mi nekako podobni zdijo Nemcem, ki so po mojem mnenji morda isto tako pre- krščevali tuja imena kakor Nemci, kajti vsa Slo- venija je uradno v svojih krajnih imenih ponem- čena, in če bi kdo hotel le po teh potujčenih krajnih imenih nas Slovence iskati, našel bode malo. ... Neke reči so pri R. celo krive, kakor misel, da bi po vplivom lefopisra Nestorja ime Sloven občno postalo, pr bogoslužju da, ali nikdar po ka- kem kronistu, da kres z besedo kr.ščenje v dotiko spravlja, da mu raz v Rossweinu pri Mariboru služi v tolmačenje, kakor da bi Slovenci kedaj raz 1884), od 1888 kot prof. za zgod. in zemljep. na ljublj. realki in od 1890 do smrti na nižji ljublj. gimn. Rutar- jevo znanstveno in publicistično delo je zelo obsežno. Veliko je napisal zgodovinskih, geografskih, arheoloških in literarnih razprav. Z budnim očesom pa je tudi za- sledoval in v številnih ocenah in poročilih kritično obravnaval domače in tuje zgod., zemljepisno in drugo slovstvo. (SBL IX, str. 175-177) 105 Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej: Ms 268 Šlebinger Janko, III. Tuja korespondenca: 16. Francu Simoniču: 3. Fran Leveč (1, 1882). Katalog ro- kopisov Univerzitetne knjižnice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Maribor: Maribor 1978, str. 87. 65 3 KRONIKA > MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-1919), 48-93 2000 namesto raz izgovarjali, kajti Rosswein še se dendenešnji glasi slovenski Razvanje ... tudi kar drugo iz stare spakedrane in nezanesljive pisave določiti hoče, nima porabne vrednosti!... V obče se moti R. ako misli, da so se le one na zadnji strani imanovane knjige porabile, imenovanje tistih par knjižic je Ahilova peta te knjige, ker je prof. Šu- manu posebno žal, da je Krekova knjiga izostala, \ in mnoga druga kar se je porabilo in tu ne ima- J novalo. Na korekturni poli tega ni bilo! ... Moti se j R. tudi, da smo mi kedaj imeli svojo jednatno \ zgodovino, da bi jo imeli, ne bi nas toliko nemških \ moloh požrl, razstepeni nesložni smo bili vedno, \ za to je tako tužna naša zgodovina. Proti Hrvatom \ je R. brez pravega vzroka popustljiv, za kaj pa ti šovinisti te kajkovščine v svoj monimentalni slovar (Darvišičev) ne jemljejo?! Tu bi trebalo od bratje strani Hrvate opozoriti, kako lepo in resnično je Suman se o tem izrekel na strani 108. In kaj pa še I ti chovinisti več hočejo?! Iz tega vidite, da misli ne bi manjkalo, ali prof S. ne odgovori nič in jaz imam ravno ta čas toliko zbiranja literarnih pri- pomočkov za Druge vmes pa še poti za nekega prijatelja ... Ako Vi g. urednik brez mojega imena \ kojo teh misli porabiti hočete. Vam je slobodno, ] kakor Vam v obče prav dajam ..." Na Levčeve opazke h knjigi Simonič pripomni: j ".. kar Vi grajate, da knjiga premalo kaže našo j bedo in naše zahteve, če ravno mislim, da je morda bolje, če proti Nemcem ne tožimo! ... Tudi Vam dam popolnoma prav, da naj bi se Stritar, Jurčuč, Levstik markantneje opisali, ali ni bilo več časa in prostora, slednjič pa sem se živečih neko- \ liko hotel ogniti, in tudi Jurčič še je tistokrat živel! \ ... Da se našemu malemu narodu v celi zbirki ni j več prostora dovolilo, vsakdo lehko sprevidi, ! vendar mislim, da ta knjiga s svojo mirno pisavo, tehtno obdelavo starejših dob, tako celo v literaturi utegne nam nekega prijatelja pridobiti, ter enkrat \ za vselej odvrnoti sponašanja, da mi v starejših \ dobah ničesar imeli nismo. Glede literature pa \ mislim, da odslej nikdo si ne bode upal reči, da v \ robčku našo književnost odnese. " j Na koncu pa še odgovori na Levčevo prošnjo j glede objavljanja v Ljubljanskem zvonu: "Kar Vi želite, da naj bi Zvonu pošiljal iz strokovnjaških nemških listov, to sem jaz o novem letu Kresu ponudil, s tem pogojem, da mi Sket tiste stro- \ kovnjaške liste naznani, ktere oni v Celovcu imajo \ ... Sket mi tega pogoja še ni utegnol spolniti, kakor \ se mi v obče zdi, da Kres ni volje toliko tega do- našati ... Vendar za zdaj sem še pri Kresu navezan, in če on ne bode hotel takih reči tiskati, bodem mu predlagal, da me obljube odveze, in da take notice Vam pošiljam. "106 Simoničeve književne novosti in naznanilal07 so potem izšle v Ljubljanskem zvonu leta 1888. Simonič si je dopisoval tudi s svojim prijateljem iz šolskih let, takrat ravnateljem gimnazije v No- vem mestu, Andrejem Senekovičem. 28. januarja 1885 mu je Senekovič pisal, da bodo njegov pri- spevek Prisege ljubljanaskega mesta objavili v Letopisu matice slovenske in da bo za to dobil honorar: "Koliko, še doslej ni določeno, ker odbor ni imel še sejo. Naša Matica prepočasno deluje, ker se njen predsednik Grasselli za njo čisto nič ne briga."Simonič je v tem prispevku podrobno opisal rokopis oz. obsežno knjigo ljubljanskega mesta, ki jo hrani Univerzitetna knjižnica na Dunaju. Rokopis obsega 43 priseg (24 nemških, 17 slovenskih in 2 italjanski) in je, kot pravi v pri- spevku Simonič, važen dokument Slovenske zgo- dovine. Senekovič je v nadaljevanju na Simoničevo željo opisal politične razmere doma: "Težko je o tem v kratkem pismu kaj natančnega pisati; - le toliko omenim, da smo narodnjaki razdeljeni v dva tabora: v zmerno ali tako imenovano vladno ali elastično stranko in v radikalno stranko, kateri vlada ne more ničesar pogoditi ... No, več o vsej tej zadevi vedel Ti bode prof Suklje povedati, ki se je uže na Dunaj preselil, in ki Te bode gotovo obiskal." V pismu omenja tudi selitev Josipa Sumana z Dunaja v Ljubljano, v novo službo: "Ravnatelj Suman na svoji gimnaziji ne bode našel najboljših razmer; treba mu bode s krepko roko v zmes poseči, ako hoče spraviti vse v tak tir, kakršnega je želeti njegovemu zavodu v njegov prospeh in korist slovenskega naroda. Mislim, da bode dovolj energičen mož. Na gimnaziji, še je namreč veliko učiteljev, ki delajo v šoli in izven šole veliko- nemško politiko. "HO Nadalje se je Simonič dopisoval s pravnikom Karlom Lubcem.m V pismu s 23. februarja 1882 je 106 Pismo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Glej: Ms 1409 Leveč Fran, II. Korespondenca: Franc Simonič (4, 1882-1888). Katalog rokopisov Narod- ne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 1385 - Ms 1470. NUK: Ljubljana 1999, str. 175. 107 Fr. Simonič, Die praktische Philosophie und ihre Be- deutung fur die Rechtsstudien. Zvon, leto VIII, št. 5.: Ljubljana 1. junij 1888, str. 384. 108 Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 109 Fr. Simonič, Prisege Ljubljanskega mesta. Letopis matice slovenske. Natisnila "Narodna Tiskarna": Ljubljana 1884, str. 196-220. Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 111 Karel Lubec (1845-1931) roj. pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in tam vpisal študij bogoslovja, ki pa ga ni končal. Na graški univerzi je študiral matematiko in fiziko, leta 1870 nastopil v službo v rač. oddelku fin. ravnateljstva, hkrati pa študiral pravo. Leta 1877 je bil imenovan za davčnega nad- zornika na Dunaju, 1879 v Radgoni, 1882 v Brežicah, 1888 v Mariboru; istega leta je bil imenovan za fin. 66 3 KRONIKA lOOO MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 Lubec pisal o slovensko-nemških odnosih in raz- merah pri zaposlovanju enih in drugih: "Mže sem Ti pisal da sem prosil za mesto višjega nadzornika na Kranjskem. Napotilo do tega me je prepričanje, da na Štajerskem za mene ni prihodnosti in to radi Kiikeckla - namestnika ... Imenovan bil je Kiegerberger, ki ne zna slov. in dasi ni jurist Radi prošnje na Kranjskem obrnil sem se zopet Voš- njaku in obenem g. Mesferju. Z zadnjim sem osebno govoril in upam, da ta ne bosta pozabila na mene. Sicer je pri finančnih uradih v Ljubljani vse črno nemškutarjev in radi tega itak ne bode nič, ako ne pomore predsednik Winkler sam. ... To ti zagotovim, da je pri nas še narodno vprašanje nerešeno, da je Slovenec že dandanes ravno tako osamljen, zavržen, kakor pred T affé jem. Nemci so nastavljeni v Slov. krajih, Slovence pa potiskujejo na zgornje Štajersko. V Brežice so mi dali nem- škega adjunkta ... Ltd. Brezuspešno smo se borili do sedaj, zelo brezuspešno." V nadaljevanju še piše: "Pozdravi miprilično gosp. Lenk-a, Malenška, Breznika in gospo Vegovo, ter mi piši jeli Ti je znano, kdor je v Gradci razen Kreka sedaj slo- venski jezikoslovec oziraje, kdor bode naslednik Krekov ... Nam preti velika, rečem naj veča ne- varnost v bodoče po Nemcih, ki se slovenščino uče. Vse bolja mesta in službe dobe potem ti goljufi, ki sicer na jeziku imajo malo slovenščine v srce pa strašno hudo črno nemško. "^^^ Ohranjena je hidi Simoničeva korespondenca s pedagoškim pisateljem Francetom Hauptma- nom,113 1q je takrat poučeval na ženskem uči- teljišču v Gradcu. 11. maja 1882 Hauptman piše o nemškem Schulvereinu in njegovem raznarodo- valnem pritisku med Slovenci: "Naše politične razmere smatram za jako kritične, kajti ako na tajnika v Gradcu, 1893 za fin. svetnika, 1898 za viš. fin. svetnika v Gradcu. 1898 je postal prvi narodnozavedni fin. ravnatelj v Lj., 1899 naslovni, 1902 dvorni svetnik in 1907 stopil v pokoj. Do 1919 je živel v Gradcu in deloval v slov. društvih, potem bil interniran. Zadnja leta preživel na Ptuju. (SBL I, str. 684) Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej: Ms 288 Simonič Franc, 11. Korespondenca: 7. Karel Lubec (2, 1882). Katalog rokopisov Univerzitetne knjiž- nice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Maribor: Maribor 1987, str. 93. 113 France Hauptman (1847-1925) roj. pri Sv. Križu nad Mariborom je osnovno šolo dokončal doma, gimnazijo v Mariboru, do leta 1871 univerzo v Gradcu, kjer je bil domači učitelj pri grofu Attemsu. Od leta 1874 je po 5rof. izpitu iz mat. in fizike služboval na graški realki in . drž. gimn., od 1876 leta na ženskem učiteljišču v Celovcu in od 1878 do upokojitve 1908 na ženskem učiteljišču v Gradcu. Zanimala sta ga predvsem na- predek v prirodoslovju in metodika njenega pouka v ijudski in meščanski šoli ter je s tem v zvezi napisal več razprav. Mnogo let je deloval v graškem Podpornem društvu za slov. dijake in skupaj s Hrašovcem ustanovil graško Čitalnico in podružnico šolske družbe Cirila in Metoda. (SBL I, str. 297-8) Kranjskem napredujo, pa mi ob meji nazadujemo. Menda si že slišal, da šulferein ob Muri od Radgone do blizu Lučan razpenja svoje mreže in žalibog, to ne bo brez uspeha. Ako pa nam vzame Muro kot mejnik, potem nevem, kje da bi se Tevtonstvu uspešno zoperstavili, kajti potem pridero okolj Maribora do Drave itd. Schulverein ima samo v Gradcu 1400 udov a naša slovanska čitalnica 5Q - Slovenskega društva za spodnji Staj er še ni pri delu, ker še pravila nekje pri zamestniji leže. Pri tem pa še vendar ni za obupati, ker tudi na Šta- jerskem tu pa tam napredujemo, ... Vidi se da kljub naše slabe organizacije dela naša zdrava in pravična ideja sama za-se. ... Se nekaj! Ti si srečno poskusil v naši slovstveni zgodovini Prepričan sem, da bi našej stvari mnogo koristilo, ko bi kdo temeljito zgodovinski dokazal, koliko da so Slovenci pripo- mogli nemškej kulturi, n. p. Popovič, Vega, Močnik etcete. Potem bi še utegnili bolj za-se skrbeti, za tujce pa najzadnje. Premisli si to reč. Tako bi me veselilo, ko bi se Ti hotel lotiti tacega dela. Pisano bi to moralo biti v slovenski, za naše ljudstvo. "H^ Nakup hiše v Gornji Radgoni V času, ko je bil Simonič še amanuensis v dunajski univerzitetni knjižnici, se je odločil za nakup hiše na Štajerskem, kamor bi lahko družina odhajala na počitnice in kjer bi lahko dočakal miren pokoj. Razlog za nakup je bil predvsem ta, da se je stricu dekanu Jožefu Simoniču bližal čas pokoja in mu je bilo potrebno priskrbeti stano- vanje. Stricu je bila pri srcu Radgona, kjer je bil nekaj časa kaplan. Simoničeva žena Roza pa si je zelo želela, da bi kupili nazaj njeno rojstno hišo v Gornji Radgoni. Franc se je zato peljal z Dunaja k sv. Juriju in od tod s konji v Radgono, toda prišel je prepozno, ker je bila hiša Rozinih staršev na Untergrisu (danes Panonska ul. 31) že prodana. Ker pa je bila naprodaj naša sedanja hiša v Gornji Radgoni na Obergrisu (danes Maistrov trg 4), jo je kupil skupaj s stricem Jožefom za 5.600 gol- dinarjev.To je bilo avgusta 1886. Simonič je na- to pisal ženi na Dunaj, izjemoma v nemščini, v gotici: "Živela boš na deželi in kljub temu imela mestni konfort "H^ V hišo se je leta 1887 vselil upokojeni Simoničev stric Jožef, z njim pa Rozina teta Beti Mauko z ne- čakinjo Neti Mauko, ki sta ga oskrbovali do njegove smrti leta 1895.Simonič je po smrti obeh stricev 114 Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 115 Original kupne pogodbe hranimo prav tam. 116 Po spominu Zore Ibch (roj. Šlebinger), ker je pismo žal 7 izgubljeno. Leta 1895, po smrti dekana Jožefa Simoniča, sta se obe teti preselili v vinograd Police, ki je bil last Betike Mau- ko. 67 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-19191. 48-93 48 2.000 poskrbel za njun pokop: kaplanu Ivanu Aleksandru Simoniču je postavil nagrobnik s slovenskim napi- som pri Kapeli ("Popotnik truden tukaj v Bogu spi, spomin ti v cerkvi Svetinjsla živi"^^^), dekanu Jože- fu Simoniču pa v Gornji Radgoni in to je bil prvi slovenski napis na radgonskem pokopališču. Slo- venski nagrobni napis je sestavil tudi BetiJd Mauko: "V šibkem teli, duša čvrsta, zdaj je prišla na Te vr- sta, v tihem grobi se spokojiš, svoje drage si prisvo- jiš. " Po smrti Jožefa Simoniča je Jrišo v Gornji Rad- goni in tri vinograde (Brebrovnik, Sovjak in Janžev vrh)119 po Simoničevih navodilih upravljala Rozina sestra Lidvina Mauko, ki je v Radgoni tudi živela. Skriptor v dunajski univerzitetni knjižnici (1887-1898) Po dobrih desetih letih službe, kar je ustrezalo povprečni karieri bibliotečnega uradnika, je Simo- nič dosegel nov status: 19. oktobra 1887 je postal skriptor. Tega leta je njegova plača znašala 1.500 (1.000 + 500) goldinarjev na leto, po reformi 1889 je dobil kot skriptor 1.700 (1.200 -I- 500) goldinar- jev, 1892 s prvo quinquenalno doklado pa 1.900 (1.400 -I- 500) goldinarjev. Franc Simonič je kot skriptor dobil referat, ki je glede na študij zgodo- vine in slavistike ustrezal njegovi izobrazbi: na re- feratu za vzhodno in južnoslovansko filologijo ter za zgodovino Avstro-Ogrske in Rusije, je bil odgo- voren za revizijo katalogiziranja zgodovinskih in pravnih knjig, večjega dela filološke in dela filo- zofske sekcije.Po mnenju dr. W. Lukana je mo- ral imeti takratni vodja knjižnice Ferdinand Grass- auer zelo dobro mnenje o Simoničevi natančnosti, solidni izobrazbi in delovni učinkovitosti, da mu je zaupal tako odgovorno mesto revizorja. Nadalje je Grassauer ustanovil komisijo, sestavljeno iz pred- stojnika knjižnice, nadrevizorja Mayerja ter revi- zorjev Haasa in Simoniča, ki jo je potreboval za temeljno bibliotečno reformo. Ta komisija je potem izdelala obvezno inštrukcijo za popis knjig, za potrebe novega alfabetičnega kataloga. Grassauer je v naslednjih letih referate še bolj zaokrožil in deloma spremenil. Tako je postal Simonič leta 1891 118 y družinskem arhivu Simoni^Šlebinger v Gornji Rad- goni je ohranjeno pismo Ivana Aleksandra Simoniča, ki ga je pisal svojemu nečaku Francu Simoniču na Dunaj. V pismu je prosil Simoniča, da mu svetuje, kje se najbolje menja avstrijska valuta za nemško, ker bi rad kupil zlato monštranco in mašniško obleko v Aachnu. Ko je Ivan Aleksander dobil monštranco, jo je podaril rojstni fari v Svetinjah. Zato je tudi Simonič sestavil tak nagrobni napis. ™ Brebrovnik je Simonič podedoval po svojemu očetu Francu, Sovjak po stricu kaplanu Ivanu Aleksandru in Janžev vrh (ali Jankomir) po stricu dekanu Jožefu. l^O Mesto Simoniča v sistemu strokovnih referentov in re- vizorjev, ki ga je uvedel Ferdinand Grassauer, je prvič razvidno iz letnega bibliotečnega poročila 1886/87. Glej op. št. 36, str. 36. referent za celotno slovansko filologijo, toda brez prejšnih kompetenc na zgodovinskem področju, obdržal pa je tudi mesto revizorja.121 Na prva Simoničeva skriptorska leta se nana- šajo spomini njegovega kolega iz dunajske uni- verzitetne knjižnice dr. Richarda Kukulel22: "Tretji skriptor, Slovenec Simonič, ki še danes živi kot sre- čen posestnik rodovitega vinograda v štajerskem mestecu Radgona v pokoju}^^ je bil zelo zgovo- ren, Dunajčani bi rekli 'ein Tratschmaul', obenem pa zelo dobrodušen in sočuten človek. Bog ne daj da si imel v njegovi pisarni kaj opravka, potem je začel govoriti o vsem mogočem, tako da te pod dobro uro ni izpustil iz sobe. "124 V letih 1892, 1893 in 1896 je imel Simonič veli- ke zdravstvene težave, zaradi česar je moral več- krat vzeti bolniški dopust.125 Kljub temu pa je v službi napredoval. Konec septembra 1895 mu je Grassauer zaradi odhoda dr. Wilhelma Haasa v graško univerzitetno knjižnico zaupal odgovoren položaj nadrevizorja katalogov. V začetku maja 1897 pa je ministrstvo pooblastilo Simoniča za revizijo, to se pravi kontrolo, študijske knjižnice v Linzu.126 Tega se je spominjala njegova hči Olga takole: "Moj oče je bil poklican, da oceni škofijsko knjižnico v Linzu, ki jo je prevzela država. Pisal je mami, da je prišla za njim v Linz in sta bila povabljena na slavnostno kosilo. Vrnila sta se s parnikom. Iz nagrade je ata kupil razne predmete iz nikla za na mizo ipd. "127 Simonič je imel tudi vedno boljšo plačo. Leta 1896 so plače bibliotečnih uradnikov dosegle isto raven kot plače drugih državnih uradnikov, zaradi česar je Simonič z drugo quinquenalno doklado 121 Glej op. št. 36, str. 36-39. 12^^ Richard Kukula je bil deset let mlajši od Simoniča in je tako kot on obiskoval mariborsko gimnazijo in dokto- riral na graški univerzi. Leta 1884 je kot volunter vstopil v dunajsko univerzitetno knjižnico. Pozneje pa postal predstojnik univerzitetne knjižnice v Pragi. Kot kaže, sta bila s Simoničem v dobrih odnosih, saj je Simonič, ko se je Kukula poročil (avgusta 1885) na Dunaju, nje- mu in njegovim sorodnikom z Moravskega v trenutno praznem stanovanju dal prenočišče. To je zabeleženo v njegovi spominih, ki so bili objavljeni leta 1925: Richard Kukula, Erinnerungen eines Bibliothekars. Glej op. št. 36, str. 40. 123 Tukaj je napaka saj je bil leta 1925, ko so spomini izšli, Simonič že mrtev. 124 Glej op. št. 36, str. 39. 125 Simonič je imel težave z očmi, ki so se začele že, ko je bil zaposlen kot amanuensis, in so se nadaljevale tudi kasneje. Zaradi vnetja šarenice je novembra 1892 odšel na skoraj trimesečni bolniški dopust. Vendar je bil tudi po vrnitvi z bolniškega dopusta le delno sposoben za službo, tako da je junija 1893 dobil še enkrat tri mesece dopusta, da bi se povsem pozdravil. Leta 1896 se je vnetje ponovilo in od februarja do aprila je moral ostati doma. Prav tam str. 40. 126 Prav tam str. 41. 12' Glej op. št. 57 (Babiäna beseda, I. Spomini na otroštvo), str. 11. lOOO KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-19191, 48-93 vred leta 1897 prejel že 2.500 (1.800 + 600 + 100) gl. plače. V Slovenskem biografskem leksikonu^^^ lahko tudi zasledimo, da je Simonič sodeloval pri Grass- auerjevem generalnem katalogu avstrijske tekoče periodike,130 ki je bil prvi znanstveno uporabni centralni katalog časopisja v svetovnem merilu. Z delom so v dunajski univerzitetni knjižnici začeli leta 1895, čez tri leta, 1898, pa je katalog šel v ob- javo. Novejše raziskave dr. W. Lukana, ki temeljijo na arhivskem gradivu in kar je razvidno tudi iz Grassaurjevega predgovora k temu katalogu, pa so pokazale, da so bili glavni Grassauerjevi sodelavci skriptorja dr. Salomon Frankfurter in dr. Josef Donabaum ter amanuensis dr. Karl Kaukusch, ki so zato dobili od ministrstva tudi zahvalo in priznanje.131 Simoniča poročilo ne omenja. A če- prav ni nikjer dokumentirano, ni izkjučeno, da je kot poznavalec slovanskih jezikov pri katalogu vseeno pomagal.132 Simonič je več ali manj začel s sistematičnim zbiranjem slovanske literature v dunajski univer- zitetni knjižnici. Dr. W. Lukan je opozoril na ka- talog slovanskega fonda te knjižnice, ki ga je leta 1972 izdal Otto Peschl,133 saj je iz njega razvidno, kako dobro je skrbel za slovansko področje. Otto Peschi namreč v uvodu kataloga med Slovani, ki so v preteklosti delovali v dunajski univerzitetni knjižnici, navaja tudi Simoniča: Julijus Fejfalik, Kari Leopold Mihelič, Franc Simonič, Jaroslav Suf- nar, Zenon Kuziela, Gregor Palamar, Sfevan Bra- tunič, Bedrich Hrozny.l^^ Na tem mestu velja omeniti še Slovence, ki so se v dunajski dvorni knjižnici, predhodnici današ- nje avstrijske nacionalne knjižnice, ukvarjali pre- težno s slovansko literaturo, skrbeli za njeno na- bavo in jo bibliotekarsko obdelovali - tako kot je to počel Simonič v dunajski univerzitetni knjižnici. To so bili: Jožef Šober,135 Jernej Kopitar,136 Fran 128 Glej op. št. 36, str. 29-30. 2y Glej op. št. 69. ^¦^^ Generalkalalog der laufenden periodischen Druck- schriften an den Österreichischen Universitäts- und Studienbibliotheken, den Bibliotheken der technischen Hochschulen, der Hochschule für Bodencultur, des Gymnasiums in Zara, des Gymnassialmuseums in Trop- pau und der Handels- und nautischen Akademie in Triest. Herausgegeben im Auftrage des k. k. Ministeri- ums für Cultus und Unterricht von der k. k. Uni- versitätsbibliothek in Wien unter der Leitung von Dr. Ferdinand Grassauer: Wien 1898. 131 Glej op. št. 36, str. 41. 132 Prav tam. 133 Otto Peschi, Katalog der Bestände auf dem Gebiet der slawisfien Philologie, einschliesslich der Belletristilc Universitätsbibliothek Wien: Boston, Massachusetts 1972. 134 Glej op. št. 36, str. 39. Jožef Sober je delal v dvorni knjižnici samo dve leti (1807-09), kjer je kot četrti skriptor skrbel za slavistično literaturo in jo izposojal. Miklošič,137 Ivan Prijateljl38 in France Kidrič.139 Poleg naštetih slavistov bi omenila tudi umet- nostnega in glasbenega zgodovinarja Josipa Man- tuanija,14'' katerega službovanje v dvorni knjižnici - od 1893 do 1910 - se časovno 'ujema' s Simo- ničevim službovanjem v univerzitetni knjižnici.141 S tem v zvezi je zanimivo dejstvo, da so leta 1897 na Dunaju osnovali poseben odbor za prenos posmrtnih ostankov Jerneja Kopitarja,142 v kate- rem je bil tudi Franc Simonič. V 80-ih letih je bilo namreč opuščeno pokopališče Sv. Marka, kjer so bili pokopani Kopitar in drugi mozjc, pomembni za Slovane.143 Ta dunajsJd odbor je prevzel vse 136 Jernej Kopitar sodi med svetovno znane ljudi, ki so delali na odličnih mestih v dunajski dvorni knjižnici. Tam je deloval 34 let (1810-44) in je v tem času po vseh štirih skriptorskih mestih napredoval, najprej do četr- tega, nato drugega in končno do prvega kustosa. To je bil tudi najvišji status, ki ga je dosegel Simonič v uni- verzitetni knjižnici. Bil je cenzor slovanskih, novogrških in romunskih knjig. Pripravljal je katalog rokopisne zbirke, katere vodja je bil. 13'Fran Miklošič je deloval v dvorni knjižnici 18 let (1844- 62). Začel je kot tretji amanuensis in kasneje nadaljeval Kopitarjevo delo katalogiziranja slovanskih rokopisov ter bil tudi njegov naslednik kol cenzor slovanskih, no- vogrških in romunskih knjig. 138 Ivan Prijatelj je v 14 letih (1905-19) v dvorni knjižnici napredoval od volunlerja, znanstvega pomočnika, asi- stenta, kustos-adjunkta do kustosa 11. razreda. Delal je na oddelku za slovansko filologijo, ki je bil skupaj z literaturo v slovanskih jezikih. Po pripovedovanju Zore Ilich je bil s Simoničem v dobrih prijateljskih odnosih. 139 France Kidrič je v dvorni knjižnici deloval 13 let (1907- 20). Najprej kot volunter, potem kot znanstveni po- močnik, kot asistent, kustos-adjunkt in končno kot kustos II. razreda. Tako kot Ivan Prijatelj je delal na oddelku za slovansko filologijo. Josip Mantuani se je, za razliko od ostalih petih slo- venskih knjižničarjev v dvorni knjižnici, ki so se ukvarjali s slavistiko, ukvarjal z glasbo. V 17 letih (1893- 1910) tamkajšnjega službovanja je glasbeni zbirki, katere vodja je bil, povzdignil ugled med širokim občinstvom. Več o tem glej: Bruno Hartman, Dunajska dvorna knjižnica in njeni slovenski knjižničarji Knjižnica 15, 3- 4: Ljubljana 1971, str.97-107. V odboru so bili; predsednik Fr. Šuklje (c. kr. dvorni svetnik), podpredsednik dr. M. Murko, tajnik dr. Jožef Mantuani (c. kr. amanuensis c. kr. dvorne knjižnice), tajnikov namestnik dr. V. Kušar, blagajnik Fr. Jančar, blagajnikov namestnik dr. A. Primožič (c. kr. gimnazijski prof.). Metod Dolenc (predsednik Slovenije), M. Hubad (pevovodja Slovenskega pevskega društva), dr. Janko Pajk (c. kr. gimnazijski prof.), R. Pukl (predsednik Pod- pornega društva za slov. visokošolce), dr. Fr. Simonič (skriptor c. kr. univerzitetne knjižnice) in A. Vadual (predsednik Danice). 143 Cehi so prenesli KoUarja v Prago, Srbi Ljubiša v Budvo in Radičeviča na Stražilovo ter Hrvati Preradoviča v Za- greb. Odborniki v Slovenski Matici in dunajski Slovenci so to vprašanje načeli že v 80-ih. Toda stvari so se premaknile šele leta 1897, ko je Matija Murko sporočil Slovenski Matici, da bodo Srbi tekom poletja prepeljali Vuka Karadiča v Beligrad in da ob tej priložnosti vzamejo seboj tudi njegovega učitelja Jerneja Kopitarja, če bi ga Slovenci ne hoteli odpeljati domov. Maja 1897 so zato v Slovenski Matici osnovali odsek, na Dunaju pa poseben odbor za prenos Kopitarjevih posmrtnih ostan- 69 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-19191, 48-93 48 1000 priprave in vse stroške za slavnost na Dunaju. Svečani izkop Kopitarjevih posmrtnih ostankov se je začel 10. oktobra 1897 ob 10 uri vpričo dr. Franca Simoniča in dr. Jožefa Mantuanija. Simo- niča so izbrali kot Kopitarjevega naslednika v po- klicu in Mantuanija kot predstavnika knjižnice (dunajske dvorne knjižnice), v kateri je Kopitar nekoč delal.144 Pisma (1887-1898) Ker se je Simonič kot gimnazijec šolal s štipen- dijo daljnega sorodnika Gregorja Plohla iz Ivanj- kovcev,145 je hotel izkazati svojo hvaležnost in raziskati življenje svojega dobrotnika. In ker je služboval na Dunaju, mu je bilo gradivo težko dostopno. Zato je za pomoč zaprosil svojega rojaka, ptujskega župnika Jakoba Meška, ki je o Plohlu že nekaj napisal in objavil. "Med tem pa izide v 'Slovenskem Gospodarji' leta 1885. štev. 42- 52 in 1886. štev. 1 z naslovom 'Gregor Jož. Plohel, doktor bogoslovja, dekan in nadžupnik Ptujski' njegov životopis, kojega je objavil marljivi gospod Jakob Meško, ki Ptuj dobro pozna, ker je tam služboval, in živi kot župnik bližnjega sv. Lov- renca v Slovenskih goricah v vedni zvezi s tem mestom in njegovimi razmerami. Ko se je zadnjo jesen govorilo o zlati maši stričevi, poprijel sem se opet stare ideje, spisati za svečanost Gregor Ploh- lov životopis; ali kako poleg stanovskih dolžnosti preiskovati v daljnem Beči Ptujske razmere? ... "146 Za pomoč je zaprosil tudi zgodovinarja Mateja Slekovca, kar je razvidno iz pisma, ki nosi datum 2. oktober 1886: "Želeli ste od mene Plohlove za- devajoče stvari Pa žalibog! Vam ne morem nič kaj posebnega poslati Kar sem imel, poslal sem bil g. Meško-tu k sv. Lovrencu, edino kar še v svoji zbir- ki imam, je to, kar je Plohi L 1770 sam o sebi v zapisnik zapisal ... Prošnjo Plohl-ovo za častni kov. Slavnost in svečani izkop Kopitarja in Karadiča sta se potem zgodili na isti dan in ob isti uri. 144 Slavnostne govore so imeli: Franc Šuklje, dunajski župan dr. Kari Lueger, srbski minister Novakovič in dr. Matija Murko. Nastopili pa so tudi pevci Slovanskega pevskega društva. Slovo na dunajskem kolodvoru je bilo prav tako zelo svečano. Istočasno so peljali Kopi- tarjeve posmrtne ostanke v Ljubljano, Karadičeve pa v Beograd. Na kolodvoru v Ljubljani je imel govor ljub- ljanski župan Ivan Hribar, nato pa se je po petju zbora Glasbene Matice razvil sprevod do pokopališča pri sv. Krištofu, kjer so Kopitarja pokopali. (V 30-ih letih so pokopališče pri sv. Krištofu opustili in Kopitar je bil nato prenesen na Navje; moja opomba) O tem glej: Fr. Leveč, Prenos Kopitarjevih ostankov v Ljubljano. Anton Knezova knjžica. IV. zvezek: Ljubljana 1897, str. 160-191. 145 Glej prvo poglavje - Štajerski Slovenec - v mojem pri- spevku. ^™ Jakob Meško in Dr. Franc Simonič, Dr. Gregor Jožef Plohel, imeniten humanist ali dobrotnik slovenski, nje- gova domačija in rod v Ivanjkovcih. Založil Dr. Franc Simoruč: Beč 1888, predgovor. kanonikat ima še brez dvoma g. Meško, ki Vam jo bode rad poslal; - tudi nektere druge malenkosti o Plohl-u sem mu bil svoje dni poslal Le pišite mu; \ prepričan sem, da Vam bode rad pomagal z vsem, j karkoli ima."^^'^ \ Leta 1888 je tako Simonič založil knjigo z na- | slovom Dr. Gregor Jožef Plohel, imeniten i humanist ali dobrotnik slovenski, njegova \ domačija in rod v Ivanjkovcih in za soavtorja navedel Jakoba Meška. V uvodu je med drugim zapisal: "Izročam Vam jo, dragi rojaki! Z mirno vestjo kot spomin ljubezni do roda in kraja, katerega je žulj ava slovenska roka spremenila v raj, katerega naj ohrani bistra in trezna glava - slednje se v vinskih krajih ne more prepogosto j naglašati! - našim vnukom slovenskim na veko- '• večne čase! Spisal v slovečem Prateru v Beči, dne i 8 Julija 1888 Dr Fr Simonič "148 \ Simoničev prispevek v tej knjigi je podrobna, i na starih listinah in drugem arhivskem gradivu sloneča rodoslovna študija, ki pa obenem opisuje i tudi posestne in premoženjske razmere Plohlovega rodu. Knjigo je posvetil svojemu stricu dekanu Jo- žefu Simoniču, ki je 29. julija 1888 v Gornji Rad- goni praznoval zlato mašo. Franc Simonič je ob tej priložnosti razdelil več izvodov te knjige med j sorodnike in znance. Ohranjeno je nedatirano pis- j mo brata Jožefa Simoniča, v katerem poroča Fran- cu na Dunaj, da so 100 izvodov knjige o Plohlu razdelili med svetinjske šolarje, nadučitelj Vauhnik pa je spregovoril zbranim o pomenu knjige.149 Simoničevo knjigo je v Ljubljanskem zvonu ostro napadel literarni zgodovinar Andrej Fekonja. V pismu z 19. januarja 1889 Simoniču o tem piše prijatelj Matej Slekovec: "Da je Fekonja Vašega Plohel-a precej ostro na rešeto djal, ste menda v \ Ljubljanskem Zvoni citali; meni je kritiko doposlal j Stanko Prus, češ, kako o njej sodim. Kritikovati in \ se nad malenkostmi spodtikati je lehko, a po j mojem mnenju prenapeta in pretirana kritika, oso- bito pri nas Slovencih ni na pravem mestu ter več škoduje, kakor koristi G. Meško menda o tem nič ' ne vejo, kar je tudi boljše, sicer bi jih gotovo bo- \ leio."'^^^ ; 27. novembra 1888 je Simoničevo knjigo po- i hvalil Davorin Trstenjak: "Pokolenje Plohel - Simo- i ničeve rodbine ste prav zanimivo popisali - nekdaj so živeli značajniši moževi, nego sedaj v dobi ego- ism a. "151 147 Pismo hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru. Glej op. št. 85. 148 Glej op. št. 146. 149 Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 150 Prav tam. 151 Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej op. št. 12. 70 48 KRONIKA lOOO MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-19191. 48-93 Iz Časa, ko je bil Simonič zaposlen kot skriptor v dunajski univerzitetni knjižnici, so ohranjena tu- di pisma z dr. Gregorjem Krekom. Krek je bil med drugim tudi ustanovitelj podpornega društva za slovenske visokošolske študente v Gradcu, ki mu je tudi Simonič več let pošiljal denar (5 gld. letno). Zato pismo z 12. januarja 1889 Krek začne z za- hvalo: "Najprej prisrčna Vam hvala na poslanih 5 gld. za naše podporno društvo. V tem letu priha- jajo darovi nekaj pičlejše od prejšnih let a vendar ni obupati, ker bodemo 'Poročilo o stanji in de- lovanji' društva v preteklem akademijskem letu začeli še le razpošiljati in mnogo dobrotnikov je, ki na poročilo čakajo, predno pošljejo svoj dar. Na- predujemo vendar in letos bodemo zopet več raz- delili med naše vseučilišnike nego li lani, dasi je lansko leto prekosilo prejšnje blizu 150 gld. Še jedenkrat Vam srčna hvala!" V nadaljevanju pa prosi Simoniča za uslugo: "Neki Šušmar, Jasinek po imenu, priobčil je pod mojim imenom v Parla- mentarju več sestavkov, ki obravnavajo slovansko starodavnost ... Meni so poslali samo začetek te znanstvene kolobocije ... Dasi me stvar prav nič ne mika, vendar bi ves sestavek imel za porabo proti tem neslanim teorijam, ako resneje morda vendar o njih kaj izpregovorim na tem ali onem mestu. Prosim Vas torej srčno, poglejte dotične številke, kajti knjižnica ima list gotovo, ter kupite mi jih razen prve t j. 46, katero že imam in pošljite mi jih ... Ne zamerite, da Vas nadlegujem ali stvar ima poseben vzrok. Lahko bi si naročil stvar tudi pri upravništvu lista ali nočem, da bi se znalo o tem, kajti ljudje so najivni do skrajnosti in utegnoli bi misliti, da polagam na stvar kako važnost ali kaj temu enakega. Citai bodem te stvari mesto kakega šaljivega lista in zabaval se bodem dobro, kakor sem se že s številko 46. Kaj se vendar vse lahko porodi v zmedenih človeških možganih!"^^^ Kreku gre zasluga, da je dvignil slovensko sto- lico graške univerze na znanstveno višino in jo ta- ko pridružil stolicam dunajske in praške univerze. O tem, kako je na graški univerzi ustanovil sla- vistični seminar, piše tudi Simoniču v pismu z 25. maja 1892: "Drugo kar imam Vam javiti kot sta- remu znancu in prijatelju ter bivšemu jako marlji- vemu slušatelju je pa novica, da sem izposloval od ministrstva seminar za slovansko filologijo, s kate- rim bodemo pričeli prihodnje akademično leto t.j. jeseni tega leta. Kakor veste ni bil rajnik Miklošič naklonjen takim zavodom in zato ni hotel imeti seminarja na Dunaji To je oviralo osnovanje semi- narja pri nas in ker sem vedel, da mu stvar ni po všeči, pustil sem jo bil in jo stvar zopet sprožil, ko ste Dunajčani dobili taka v zavod. Zdaj je stvar v redu in upam, da bode stolici mnogo koristila in osobito dijaštvu povsem po godu. "^53 Ohranjeni sta tudi dve pismi jezikoslovca dr. Vabroslava Oblaka,154 v katerih ta prosi Simoniča, da ga priporoči kakšnemu župniku iz Slovenskih goric, blizu takratne Ogrske meje, kjer je hotel proučevati narečje. V pismu z 11. septembra 1891 Oblak piše: "Jaz bi rad potoval med ogrske Slo- vence, da spoznam njih narečje, kajti do zdaj še ni nobeden med njimi samimi proučeval njihovega govora in vendar je to narečje jako zanimivo, kakor moremo o tem soditi že po tiskanih tekstih. Če pa sam tja grem moram imeti tamkaj kako moralično podporo, kakega človeka, na katerega se morem pri svojih študijah naslanjati, kateri nekako posreduje med menoj tujcem in domačini. Ljud- stvo mislim, da je precej nezaupljivo. Prav lepo bi Vas prosil, da bi me Vi priporočili kakemu od Vaših znancev in prijateljev župnikov v Sloven, goricah, blizu Ogrske meje. Jeden izmed teh štajer. župnikov gotovo pozna kakega župnika med ogrskimi Slovenci, katerem me potem on lahko priporoči. Ce pa ravno dotični župnik ne pozna nobenega kolega na Ogerskem pa ve za kakega drugega štajersk. župnika, kateri lahko to stori "^55 Kot je razvidno iz naslednjega pisma, ki nosi datum 4. oktober 1891, je Simonič uredil vse po- trebno, za kar ga je prosil Oblak: "Potoval bi ipak med ogerske Slovence, če bi ne bilo deževno vreme; zdaj so mi pa vsi tako pot odsvetovali; preložil sem jo torej, ne pa odložil Za Vaše pri- poročilo pa prav lepa hvala; porabil ga bom prihodnje leto, če bom dovolj zdrav in krepak. "156 Nadalje si je Simonič še naprej dopisoval z An- drejem Senekovičem, takrat ravnateljem I. gimna- zije v Ljubljani, ki je pod njegovim vodstvom za- slovela kot eden najboljših zavodov v Avstriji. Ta mu je v pismu z 22. maja 1894 pisal o svojem delu v gimnaziji in mu pojasnil, zakaj ga v času, ko je bil na Dunaju, ni uspel obiskati: "Pred 14 dnevi 152 Prav tam. 153 Prav tam. 154 Vatroslav (Ignacij) Oblak (1864-1896) rojen v Celju, kjer je tudi obiskoval osn. šolo in gimn. Ker je součence na- govoril, da so peli cesarsko pesem v slovenščini, je bil izključen iz vseh avstr. gimn. in je zato šele leta 1886 maturiral v Zagrebu. Nato je odšel na Dunaj, kjer je študiral slovansko filologijo in primerjalno jezikosl. Mar- ca 1891 je bil prom. za doktorja. Isto leto je dobil od dunajske univerze Linsbergovo štipendijo in v nov. odpotoval v Makedonijo, da bi tam preučil makedonske dialekte. Ker so ga tam Turki imeli za vohuna, je moral 1892 zapustiti Makedonijo in je zalo odšel na Dunaj. Še istega leta je odpotoval na dalmatinske otoke študirat čakavsko narečje. V študijskem letu 1893/94 je nato pre- daval jugoslovansko filologijo na graški univerzi, potem pa zaradi bolezni 1896 umrl. (SBL VI, str. 214-7) 155 Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej: Ms 288 Simonič Franc, II. Korespondenca: 9. Vatroslav Oblak (2, 1891). Katalog rokopisov Univerzitetne knjiž- nice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Maribor: Maribor 1978, str. 93. 156 Prav lam. 71 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-1919), 48-93 48 1000 sem bil za par dni na Dunaju. Imel sem nujnega \ opravka v naučnem ministrstvu. Kakor Ti je more- biti znano iz slovenskih časnikov, imel sem letoš- nje šolsko leto na gimnaziji veliko sitnosti. Neki predmestni kaplan, Eržen po imenu, vzgajal je med mladino vohune, kateri so mu za par kraj- j carjev ali pa kozarec vina prav pridno poročali, kaj \ je brezbožnega govoril aH bral ta ali oni učenec, i kaj je v šoli bona fide povedal ta ali oni učitelj. \ Vse je zbral v dolgi pritožbi zoper "brezversko" \ gimnazijo, ter pritožbo vložil pri deželnem šolskem j svetu. Bile so dolge preiskave, na podlagi katerih \ je bilo kaznovanih nekoliko dijakov, in par profe- sorjev je dobilo ukor. Ves akt se je izročil potem ministrstvu v konačno rešitev. Da bi zvedel, kako mišlenje vlada na Dunaju, podal sem se pred kratkem tje. Bil sem vsak dan svojega tamošnjega \ bivanja pri jednem ali drugem gospodu ... Avdi- j jenco pri ministru oskrbel mi je prof Šuklje; vsied ! tega sem bil na njega navezan bolj ali manj. Pre- j nočišče pa mi je ponudil prof Sturm, prijatelj moj iz Novega Mesta. ... Tebe bi prav rad obiskal, govorila sva s Sturmom vsak dan o tem in imel sem že celo dan in uro naslovljeno, kedaj pojdem k Tebi, - a računal sem brez ministrstva, moral \ sem namreč še jedenkrat tje ... Domov sem prišel i precej potolažen, ker sem videl, da na Dunaju [ ljudje bolj mirno in trezno sodijo, kakor nekateri ; ljudje v Ljubljani Jaz za svojo osebo od tega potovanja nimam nobenih osebnih koristi, a šlo mi je za zavod, za njegovo čast sem se moral \ potegniti "157 : V pismu z 31. decembra 1896 Senekovič spet piše tudi o drugih aktivnostih in s tem v zvezi o izobraževanju slovenskih žensk: "Zdaj pa sem močno uprežen v svojem lastnem zavodu, v mest- nem zboru in kot predsednik kuratorija višje de- kliške šole. Ta šola je bila letos vendarle otvorjena \ in šteje sedaj v prvem razredu 27 učenk. Za prvo : leto gotovo lepo število. Jaz upam, da bode ta šola \ imela lepo prihodnost ter da bode za kulturni \ razvoj našega naroda zelo velikega pomena. Doslej \ pogrešamo povsod, posebno pa ob periferiji, \ narodno izobraženega ženstva. V Ljubljani so se- daj v tem oziru razmere nekoliko boljše, odkar imamo izvrstno slovensko gledališče. Doslej je tej šoli nasprotovala deželna vlada in pa klerikalna \ stranka. ... Naše politične razmere na Kranjskem so j vedno jednake in slabe, tako da človek, ki ni\ politik, ne govori rad o njih. "158 j 157 Pismo hrani Narodna m univerzitetna knjižnica v Ljub- ljani. Glej: Ms 1431 Šlebinger Janko, Vil. Tuja kores- pondenca: Francu Simoniču Andrej Senekovič (2, 1893- 1894). Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 1385 - Ms 1470. NUK: Ljub- ljana 1999, str. 316. Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. Senekovič je nadalje v pismih snubil Simoniča, da bi prišel na izpraznjeno mesto knjižničarja v ljubljansko licejsko knjižnico. V pismu s 26. julija i 1897 ga takole prepričuje: "Danes sem pri vladi j zvedel, da je sedanji knjižničar Muys že umirov- \ Ijen. Tedaj se bode njegovo mesto menda res v \ kratkem popolnih. Dosedanji skriptor Stefan je sicer rodom Ceh, za ženo ima Nemko, ki v hiši hlače nosi, in otroke svoje ima spisane kot Nemce. Mož ne zna slovenski, če tudi je že dokaj let /menda kakih 10/ v Ljubljani ... O knjižničarstvu \ zna toliko, kar se je v Ljubljani priučil, drugod v j knjižnicah ni služboval V našo licejalno knjižnico potrebujemo moža, ki se čuti Slovenca, ali vsaj Slovana, kateri bode za to skrbel, da bode knjiž- \ niča dobila vse na Slovenskem izšle knjige in važ- j na dela slovanska. Sedaj Muys slovenskih knjig ni ' kupoval, jemal je le to, kar se mu je uradno \ zastonj izročilo; če pa je ta ali ona na Kranjskem izšla knjiga slučajno izostala, pa je nikoli ni rekla- miral ... Slovenca, za to mesto zmožnega menda razen Tebe ni nobenega. " \ Simonič mu je kljub temu negativno odgovoril j in priporočil za izpraznjeno mesto kolega dr. Pei- skerja, kot je razvidno iz nadaljevanja: "Ce je torej dr. Peisker naroden Ceh, dobro nam došel in 100 krat bolj kakor kak Nemec. Ergo na delo zanj!"^^'^ V naslednjem pismu, ki nosi datum 20. oktober 1897, Senekovič takole sprejme Simoničevo odlo- čitev: "Tebi dam čisto prav, da nisi prosil, ker bi materijelno prišel na slabše. Ako pa hočeš počivati in malo delati, potem pa ni ugodnejše služba kakor tukaj. "^^^ Simonič in Senekovič sta potem naredila vse kar je bilo v njunih močeh, da službe ne bi dobil kakšen Nemec. V pismu z 30. septembra 1897 Senekovič j piše: "Za dr. Peisker ja je treba vse sile napeti in tudi i naše poslance zanj pridobiti. Svetoval bi Ti, da se j potrudiš v tej zadevi k dr. Šušteršiču, ki med slov. derž. poslanci nosi sedaj zvonec. S Šukljetom sem že jaz govoril in mi je tudi obljubil, da hoče storiti potrebne korake. Želeti je nujno, da bi v Ljubljano ne prišel zopet kak Nemec. "1^1 Kot je razvidno iz pisma s konca decembra \ 1897, nista bila uspešna: "Dasiravno mi je dr. Pels- j ker neznana oseba, storil sem zanj, kar sem vedel in mogel Za Štefana so delali Nemci in neke zelo vplivne osebe na Dunaju. ... On sam nam ni ne- \ varen, nevaren pa utegne postati njegov nasled- \ nik, za katero mesto kandidujejo Nemci par prist- j nih listov svoje gore. Nam je škodilo to, da naši j poslanci niso vzajemno in energično postopali " \ Senekovič v nadaljevanju piše o na splošno slabih možnostih pri zaposlovanju Slovencev: "Pri nas so 159 pja^ 160 (ar^ 72 161 Prav tam. 2O0O 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONiCA (1847-19191, 48-93 v obče sedaj take razmere, da Slovenec ne more zlehka zlesti na višje mesto izuzemši one slučaje, kjer mu je potem prisojeno za druge tlako delati Iste razmere vladajo tudi po naših šolah. Na naši gimnaziji je bilo pred par leti razpisano mesto zgo- dovinarja. Jaz sem se zastavil za prof. Vrhovca, dokazujoč, da zgodovinar mora biti vešč tudi slo- venskega jezika. Ker pa je mesto bilo razpisano tako, da ima tisti prednost, ki se izkaže s kva- lifikacijo za nemški jezik, - dobil sem kot odgovor na svoj utemeljen predlog od deželnega pred- sednika - nos, češ da sem ukrepe svoje višje oblasti kritikoval, k čemur nisem opravičen. Tako je in bode tudi v prihodnje. "^62 Družabno življenje na Dunaju Franc Simonič je bil kljub temu, da je preživel večji del življenja v tujini in da je bila njegova žena Nemka, Slovenec z dušo in telesom. V slo- venskem duhu so bile vzgojene tudi njune hčere. Najstarejša Olga se tega spominja takole: "Mojemu očetu je bilo mnogo do tega, da se ne odtujimo svoji narodnosti Doma smo govorili le slovensko, zunaj je bilo vse nemško."^^^ Ob spominu na šolo pa: "Vobče pa sem jaz skoro bolj kmetsko dekle ko meščanka, to sem tudi vedno v šoli občutila. Vidlo se mi je vedno, da sem tuja. Mogoče tudi zato, ker sem Slovenka. "^^ Vse tri so hodile na Dunaju v osnovno in meščansko šolo vsaka od njih pa je igrala tudi en inštrument: Olga in Vera sta godii na violino, Nada pa je igrala klavir. Ko je dr. Karel Štrekelj, vneti zbiratelj sloven- skih narodnih pesmi, postal profesor na slavistiki v Gradcu, so mu dunajski Slovenci leta 1897 priredili poslovilni večer. Na tej slovesnosti so igrale gosli in klavir vse tri Simoničeve hčere. Slovenski narod je o tem dogodku takole pisal: "(Odhodnica g. dr K. Streklja.) Z Dunaja se nam piše: Koncem t m. preseli se gospod dr. Karol Štrekelj, ki je bil imenovan izr. Profesorjem na graško vseučilišče, z Dunaja v Gradec. Slovenski klub priredi tem povo- dom v soboto, dne 10. aprila v hotelu "Zur golden Ente" II. Remergasse 4, svojemu dolgoletnemu marljivemu članu in bivšemu tajniku podpornega društva za slovenske visokošolce odhodnico. Govor bode imel g. dr. Mat Murko, c. kr. docent na vseučilišču dunajskem. Koncertovale pa bodo gospodične: Marica Luzarjeva, Nada, Olga in Vera Simoničeve. Začetek ob osmih zvečer. "^65 Prav tam. 1°-' Glej op. št. 57 (Babičina beseda, I. Spomini na otroštvo), str. 13. Glej op. št. 57 (Babiäna beseda, II. Zaroka, pismo Francu Simoniču, G. Radgona, 23. julija 1901.), str. 15. 165 Slovenski narod, št. 80, leto XXX, 9. april 1897, str. 3. Olga, Vera in Nada okoli 1890 (od desne proti levi). Vsa družina se je redno udeleževala prireditev slovanskega družabnega življenja na Dunaju. Vse tri hčere so sodelovale pri Slovanskem pevskem društvu in pele v zboru na njihovih koncertih pod taktirko Rusa Anatola Arhangelskega.166 V gostoljubni Simoničevi družini na Dunaju, so bili vedno prijazno sprejeti tamkajšni Slovenci. Redno so tja zahajali študentje, in sicer kasnejši profesor dr. Jakob Žmavc,167 pravnik dr. Anton Božič,168 jezikoslovec dr. Rajko Nahtigal,169 že omenjeni bibliotekar dr. Ivan Prijatelj in drugi.l^O Posebno pozornost pa je Simonič namenil ro- jaku, slikarju Romanu Fekonji,171 katerega je 166 v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger so ohranjeni sporedi teh koncertov, ki jih je Slovansko pevsko društvo prirejalo najprej v dvorani "Ronachra" na I. Schellinggasse 4, potem (od 1902) pa v dvorani hotela "Savoy" na VI. Mariahilferstrasse 81: Ročnik XLII, 1902- 1903, XL1II. 1903-1904, XLIV. 1904-1905, XLV. 1905-1906. 167 Jakob Žmavc (1867-1950), roj. na Rožičkem Vrhu pri Vidmu ob Ščavnid je po končani gimnaziji (1887) štu- diral zgod. in zemljepis na univ. v Gradcu, nadaljeval do 1890 v Pragi in končal 1892 na Dunaju (tudi slavistiko). Promoviral je leta 1894, potem pa do pokoja izmenično poučeval na gimn. v Lj., Kranju in Mrbu. (SBL XV, str. 989) 168 Anton Božič (1876-1953), roj. v Stročji vasi pri Lju- tomeru, je po končani gimnaziji (1897) študiral pravo na Dunaju in zaključil z opravljenim doktoratom. Leta 1909 pa se je preselil v Celje, kjer je delal kot odvetnik. (SBL \, str. 55) l^y Rajko Nahtigal (1877-1958), roj. v Novem mestu, je po končani gimnaziji (1895) študiral na dunajski filozofski fakulteti ter leta 1901 doktoriral iz slovanske filologije in primerjalnega jezikoslovja. Po študiju v Rusiji se je 1902 vrnil na Dunaj, kjer je na raznih zavodih začel s po- učevanjem ruskega jezika. 1913 je bil imenovan za izred. in 1917 za rednega prof. slovanske filologije na univerzi v Gradcu. 1919 je bil imenovan za red. prof. na univerzi v Lj. in tam postal prvi dekan, nato pa še rektor filozofske fakultete. (SBL VI, str. 188-9) 170 Po pripovedovanju Zore Ilich (roj. Šlebinger). 171 Roman Fekonja (1868-1910) roj. v Veličanah (župn. Sve- tinje) je osnovno šolo obiskoval v Svetinjah in v Lju- tomeru in nato s pomočjo svetinjskega župnika Gajška eno leto gimnazijo v Ptuju. Nato ga je leta 1884 73 3 KRONIKA MAJA ILICH; ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-19191, 48-93 48 2000 finančno in tudi drugače podpiral. V pismu s 17. oktobra 1890 Fekonja piše: "Jaz Vam za vse Vaše velike dobrote za vselej hočem hvaležen vstajati, ker ste me že iz velike revščine pomogli, bom Vam to dobroto, na kteri koli način Vam bo drago z veseljem povrnoti. ... Za kako naročilo si ponižno dovoljim moj tukajšnji naslov priložiti ..."^'^^ Simo- nič je na primer posredoval pri slavistu Franu Miklošiču, da ga je Fekonja portretiral v začetku leta 1891. Z njegovim portretom je želel Fekonja nastopiti na dunajski razstavi, vendar mu slike na akademsko letno razstavo niso sprejeli. O tem piše Fekonja v pismu, ki ga je 21. marca 1891 poslal z Gradca Simoniču na Dunaj: "Ravno včeraj sem glas dobil... da niso sprejeli Miklošiča v rastavo, ker je okvir le prepozno prišel tje mi pravijo. To pa je skoraj neverjetno, ampak kak sem že na Dunaji zvedel, da morem pazko imeti, če mi ga sploh razstavijo. ... Pač je smola to. Svetujte mi gospod doktor, kaj da imam za storiti se sliko. Slika more že v kakih 10 tih dneh doma biti, namreč pri meni kak se mi je naročilo, takoj bom še danes komisijo naznanil, da mi podobo nazaj spravi, ker pozneje mi več ne garantira za njo. " Simonič je nato poskrbel, da so to sliko razstavili v Künstler Clubu, in Fekonja se mu je v pismu s 26. marca 1891 za to zahvalil: "Ker včeraj nesem na akademijo hodil, ter danes Vašo drago in cenjeno pismo sprejel za kterega Vam iskreno zahvalo izražam in posebno pa, ker ste bili tako dobri in za sliko drugi prostor pozvedelL Za to sem jaz sicer ujeca prositi namenil, ker pa oni po takih potih malo uplivajo, sem Vam častiti gospod doktor hvaležen za ta trud ..."^^^ Tudi ko se je Fekonja preselil v New York, sta s Simoničem preko pisem obdržala stike. Podobno kot za slikarja Fekonjo je Simonič skrbel še za enega rojaka, za pisatelja Božidarja ljutomerski nadučitelj Jos. Horvat poslal na graško slik. akademijo, ki jo je dokončal s podporo grofa Schlicka leta 1887. Študije je nadaljeval na dunajski akademiji in jih tudi končal okr. 1890. 1892 je s svojo sestro Ge- novefo odšel v New York in od tam v San Francisco, kjer je dobival zlasti kot portretist, veliko naročil. 1896 se je vrnil v domovino, živel v Ljutomeru in tam veUko slikal, a zopet odpotoval v New York, kjer se je, ver- jetno zaradi nesreče v zakonu, zastrupil v kopeli s plinom. (SBL I, str. 174-5) Fekonja je v Gradcu portretiral dekana Fr. Simoniča (v pismu z 18. julija 1888, ki ga hrani Univerzitetna knjiž- nica v Mariboru, je Fekonja izstavil račun za ta portret - 24 gl. in 70 kr.), na Dunaju Fr. Simoniča in njegovo ženo Rozo v New Yorku pa vse tri Simoničeve hčere. Ti portreti so v družinski lasti in jih hranimo v hiši v Gornji Radgoni. Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej: Ms 288 Simonič Franc, II. Korespondenca: 2. Roman Fekonja (9, 1888-1895). Katalog rokopisov Univerzitetne knjižnice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Ma- ribor: Maribor 1978, str. 93. Prav tam. 1''4 Prav tam. Flegeriča. Pošiljal mu je knjige, denar in ga tudi moralno podpiral pri njegovem delu. V pismu s 14. marca 1894 Flegerič piše: "Tvoji želji ne morem ustreči; Dante-ja jaz ne morem sloveni ti, za tako velikansko delo sem preslab. ... Morda bi poskusil Slovenia vsaj neke speve, da sem v inačiših raz- merah! Nočem Ti opisovati svojega sedanjega po- ložaja, ker bi Te to žalostih, marveč Te prosim, da bi zopet blagovolil poslati 1 forint, ker ga za obuvalo silno potrebujem, "l^^ V zahvalo je Flegerič za Simoničev 47. rojstni dan spesnil kratko pesem, ki jo je priložil k pismu z 2. oktobra 1894.176 Kustos v dunajski univerzitetni knjižnici (1898-1906) 17. marca 1898, 21 let, odkar se je Simonič zaposlil v dunajski univeritetni knjižnici, ga je mi- nistrstvo za uk in bogočastje imenovalo za provi- zoričnega kustosa. Njegova plača se je povišala za 200 gl. in je tako skupno znašala 2.700 (2.000 4- 600 + 100) gl. Kot je ugotovil dr. W. Lukan, je do tega imenovanja prišlo zaradi Grassauerjevega predloga, ki ga je izdelal za spodnjeavstrijsko namestništvo (januarja 1896), ob odhodu kustosa dr. Wilhelma Haasa iz tamkajšne knjižnice. Glede na delovno dobo in kariero v knjižnici naj bi to izpraznjeno mesto zasedel Albert Gessmann. Gessmann je bil tako strokovno kot jezikovno popolnoma kvalifi- ciran, vendar kot državnozborski poslanec službe v knjižnici ni mogel opravljati v polnem obsegu.1^7 Grassauer je v predlogu za izpraznjeno mesto kustosa navedel Simoničevo 18-letno službo v uni- verzitetni knjižnici, opozoril na ustrezno jezikovno kvalifikacijo in omenU, da je napisal za Sumanovo delo Die Slovenen literarno zgodovinski del.l^^ V poročilu je lepo pohvalil Simoniča še s temi bese- dami: "Zato vodi v knjižnici tudi referat za slo- vansko literaturo. Ima potrebno bibliografsko in splošno znanje o literaturi, predvsem na področju slovanske literature, je zelo zagnan in zanesljiv uradnik, in dobro izvaja konec septembra 1895 prevzeto nadrevizijo katalogiziranja. Njegovo poli- tično zadržanje ter njegovo obnašanje znotraj za- voda je v vsakem oziru brezhibno. Zato je je za izpraznjeno mesto kustosa izvrstno usposobljen. 175 Pismo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljub- ljani. Glej: Ms 1431 Šlebinger Janko, VIL Tuja kores- pondenca: Francu Simoniču Božidar Flegerič (3-1-1 pe- sem, 1894). Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 1385 - Ms 1470. NUK: Ljubljana 1999, str. 316. 176 Prav tam. Zato je po Haasovem odhodu, namesto Gessmanna, ze- lo važno in odgovorno mesto nadrevizorja katalogov prevzel Simonič. O tem glej op. št 36, str. 43. 17» Glej op. št. 86. 74 2000 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 Fotografija uradnikov dunajske univerzitetne knjižnice 1902 (za mizo Grassauer in Simonič). Če se upošteva, da Gessmann že skozi leta knjiž- nici le na pol pripada, medtem ko se Simonič iz- ključno posveti knjižnici in vrh tega opravlja delo, ki je prej pripadalo kustosu, potem bi po načelu, da naj delu tudi plača ustreza, Simonič imel pra- vico do mesta kustosa. "^^^ Ker je Grassauer vedel, da je Gessmannova državnozborska dejavnost ustavno zajamčena pravica in da bo zaradi tega Gessmann vendarle imenovan za kustosa, je spodnjeavstrijsko namestništvo tudi zaprosil, da bi Simonič dobil vsaj "naziv in značaj kustosa". S tem bi se Simoniču izkazalo priznanje za opravljeno delo, pridobil pa bi si tudi boljši položaj v raz- merju do drugih bibliotečnih uradnikov, katerih delo je moral kontrolirati. Spodnjeavstrijsko na- mestništvo se je z Grassaurjevim mnenjem sicer strinjalo, toda ministrstvo je za kustosa vseeno imenovalo Gessmanna, Simoniča pa za provizo- ričnega kustosa. Na status definitivnega kustosa je moral Simonič počakati do upokojitve kustosa Josefa Meyerja, kar se je zgodilo čez dobri dve leti, natančneje 22. avgusta 1900.^80 Kot definitivni kustos je imel Simonič 6.200 (4.800 -t- 1.400) kron (po novem denarju) plače. Simonič je bil med drugim tudi član Avstrijske- Glej op. št. 36, str. 43. Original dekreta o Simoničevem imenovanju za defi- nitivnega kustosa se nahaja v družinskem arhivu Si- monič/Slebinger v Gornji Radgoni. Glej op. št. 36, str. 42-44. ga društva za bibliotekarstvo (Österreichscher Ve- rein für Bibliothekswesen), ki je izdajalo lasten stro- kovni časopis,182 v katerem so na vidnem mestu so- delovali uradniki dunajske univerzitetne knjižnice. Grassauer je bil npr. prvi predsednik, drugi so imeli odborniške funkcije ali pa so načelovali uredništvu časopisa, medtem ko je bil Simonič navaden član brez posebne funkcije. Dokumentiran je en sam večer, ko je Simonič na nekem društvenem večeru povzel diskusijo.183 Nedejaven je bil tudi v društve- nem časopisu, saj tam ni objavljal svojih strokovnih člankov kot tudi ne recenzij.184 V Slovenskem biografskem leksikonu nadalje 182 Od leta 1897 (1. letnik) do leta 1912 (16. letnik) pod imenom Mitthelungen des Österreichischen Vereins für Bibliothekswesen, od leta 1913 (17. letnik) do leta 1915 (19. letnik) pa kot Österreichische Zeitschrift für Bibliothekswesen. 183 To je bilo 15. decembra 1899 ob predavanju o ravnokar izdanih "pruskih inštrukcijah". Simonič je načel problem neobstoječega generalnega kataloga za avstrijske knjiž- nice in pri tem dal za zgled generalni katalog pruskih knjižnic, ki temelji na novih inštrukcijah. Simonič je predlagal društvu, da ustanovi komisijo za izdelavo takih inštrukcij. Predavatelj dr. Robert Daublebsky von Sterneck je repliciral, da prihaja predlog prepozno, v zaključni besedi pa je Grassauer, ki je vodil diskusijo, Simoniča pozval, naj izdela konkretni predlog in ga naslovi na odbor društva. Tega pa potem Simonič ni storil, ker se ta problematika na sejah odbora in na glavnih skupščinah društva vsaj v Simoničevem aktiv- nem času ni več pojavila na dnevnem redu. 184 Glej op. št. 36, str. 43-44. 75 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA 11847-19191, 48-93 48 2000 piše, da je Simonič že zgodaj zastopal knjižničnega vodjo ter kasneje več let vodil knjižnico.Avtor tega sestavka je verjetno pri tem mislil na čas, ko je imel Simonič status definitivnega kustosa (1890- 1906) v dunajski univerzitetni knjižnici. Zopet so novejše raziskave dr. W. Lukana pokazale, da to ne drži. Od leta 1890 dalje je imel namreč status 1. kustosa dr. Johann Fuchshofer, kar pomeni, da je samo on lahko zastopal vodjo knjižnice (Grass- auerja) v odsotnosti. Šele ko se je Fuchshofer jeseni 1901 upokojil, je postal Simonič, čeprav ta- krat le 2. kustos, za stalno odsotnim Gessmannom, prva oseba za Grassauerjem v knjižnici. In šele ko je Grassauer v začetku leta 1903 resno zbolel in zato februarja vzel bolniški dopust, je začasno poslovno vodstvo dunajske univerzitetne knjižnice prevzel Simonič. Grassauer je potem maja istega leta stopil v pokoj, že čez štiri mesece pa umrl.l^o Simoničevo začasno upravno vodstvo knjižnice od februarja 1903 dalje je potem trajalo dobrih pet mesecev, torej ne nekaj let, kot piše v Slovenskem biografskem leksikonu in kot smo mislili doslej. V deloma ohranjenih aktih v arhivu univerzitetne knjižnice na Dunaju, ki jih je Simonič obdelal in zato nosijo parafo "Sč." ali "Dr. Sč", se zrcali vsak- danje upravno delo vodje knjižnice. Prvi od teh aktov, ki nosi Simoničev podpis, je letno poročilo 1901/02, datirano z 31. januarjem 1903. Iz njega je razvidno, da je Simonič oddal pozicijo nadrevi- zorja, dobil pa k referatu za slovansko filologijo dodatno, manj zahtevno nalogo končne revizije uredniških del za novi vezani rokopisni katalog. Simonič se je ukvarjal tudi z Gessmannovo proš- njo za upokojitev, ki je bila v začetku septembra ugodno rešena, s čimer je Simonič postal tudi formalno prvi med kustosi. Takrat je njegova plača znašala celih 6.200 (4.800 + 1.400) kron, kot kustos pa se je začel potegovati tudi za prvo quinque- nalno doklado, ki bi jo moral dobiti vsak kustos po petih letih pridobitve tega statusa. Toda pri Simoniču je bil problem ta, da je minilo pet let po imenovanju za provizoričnega kustosa in samo tri leta po pridobitvi statusa definitivnega kustosa. Zato je spodnjavstrijsko namestništvo s prvo quin- qenalno doklado počakalo še dve leti.187 Medtem ko je Simonič vodil knjižnico, so tekli pogovori o tem, kdo bo nasledil Grassauerja. Senat dunajske univerze je predlagal za naslednika v vodstvu knjižnice njenega bivšega uradnika in ta- kratnega predstojnika graške univerzitetne knjižni- ce, dr. Wilhelma Haasa. Ministrstvo je vseeno objavilo razpis in nanj se je potem prijavilo sedem kandidatov, med njimi tudi Simonič. Senat se je še enkrat odločil za starejšega in izkušenejšega Haasa. 185 Glej op. št. 69. 186 Glej op. št. 36, str. 47. 187 pj3^ (^ni, str. 49. Minister za uk in bogočastje Wilhelm Härtel se je pridružil mnenju senata in Haasa predlagal cesar- ju. 9. julija 1903 je bil tako Haas imenovan za uni- verzitetnega bibliotekarja na Dunaju in je še isti mesec zasedel izpraznjeno mesto predstojnika.188 Simonič je kmalu po imenovanju Haasa po- novno zbolel, tokrat na živcih, in je bil potem od srede septembra 1903 do srede marca 1904 na bolniškem dopustu. Šel je v bolnico v Gradec, ka- mor sta ga po nasvetu zdravnika spremljala žena in ena od hčerk, da sta ga lahko vsak dan obisko- vali in po tem, ko je zapustil bolnico (decembra), skrbeli zanj. Simonič tudi potem, ko se je vrnil na Dunaj, ni bil zmožen hoditi v službo. Zdravljenje in bivanje v Gradcu je tudi veliko stalo, zaradi če- sar je Simonič v službi zaprosil za posebno bol- niško podporo. Januarja 1904 je novi predstojnik Haas predložil njegovo prošnjo spodnjeavstrij- skemu namestništvu. Potrdil je izredne Simoničeve stroške, ki so nastali po izrecnem nasvetu zdrav- nika, in navedel, da ima Simonič večjo družino, tako da redna plača v teh izrednih okoliščinah ni dovolj. V priporočilu je Haas omenil Simoničev vinograd, ki mu zaradi frfne uši povzroča dodatne stroške. Dodal je še, da je Simonič bolehal že v juliju prejšnega leta, a kljub temu hodil v službo, ter pred tem več mesecev nadomeščal bolnega predstojnika Grassauerja, ko je ta šel v pokoj, pa knjižnico tudi vodil. Ker Simonič še ni nikoli zaprosil za kakšno podporo in glede na okliščine, je Haas predlagal za prosilca "izdatno denarno podporo".189 Ta je bila odobrena ob koncu febru- arja 1904 v znesku 600 kron.190 Ker je bil Simonič tako dolgo odstoten iz služ- be, je Haas na novo organiziral njegovo delovno področje. Referat za slovansko filologijo je oddal amanuensisu. Cehu dr. Jaroslavu Sutnarju, ki je Simoničevo delo sistematičnega zbiranja slovanske literatura nadaljeval, Simoniču pa je dal referat za bibliografijo (marca 1904). Simoničeva slovenska bibliografija Simoniču je bibliotekarska služba, še posebej delo na referatu za slovansko filologijo, predstav- ljala zelo ustrezen okvir za izdelavo prve retro- spektivne bibliografije v slovenščini. Dunajska uni- verzitetna knjižnica je bila največja knjižnica v 188 Prav tam, str. 49-51. 189 v naslednjem pismu je predstojnik Haas spodnjeavs- trijskemu namestništvu to nekoliko bolje obrazložil: Simoniču bi po statusu kuslpsa pripadala podpora 600 kron, ker pa je ta dalj časa interimistično vodil biblioteko in zaradi drugih okoliščin, ki jih je Haas omenil že v priporočilu, je predlagal enkratno bolniško podporo v višini 1.000 kron. Toda niti namestništvo niti ministrstvo Haasove argumentacije nista podprla. '90 Glej op. št. 36, str. 52. 76 iOOO 3 KRONIKA MAJA ILICH; ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 habsburški monarhiji in je do njenega razpada imela vlogo centralne državne knjižnice. Skoraj vse slovanske in slovenske knjige, ki so izšle v mo- narhiji, so se slej ko prej znašle v tej knjižnici. Simonič, ki je bil od leta 1891 referent za celotno slovansko filologijo, je tam začel sistematično zbi- rati slovansko literaturo, skrbel za njeno dobavo, popis itd. Skratka pri svojem delu je uvidel, da je urejena bibliografija nepogrešljiva osnova za znan- stveno delo nekega naroda. Takoj, ko mu je v knjižnici prišla v roke slo- venska knjiga, jo je popisal, ali pa je to storil po zanesljivih virih. Med počitnicami je odhajal v do- movino, kjer je popisoval knjige, ki jih na Dunaju ni bilo. Polnih 25 let se je posvečal temu delu in uspel zajeti 75 odstotkov slovenske knjižne pro- dukcije za obdobje 350 let: od prve Trubarjeve knjige iz leta 1550 pa vse do leta 1900. Bibliografija predvsem ni zabeležila knjig izven tedanje države. Uredil jo je po abecedi avtorjev ali naslovov. V zvezi s tem so ohranjena tri pisma, ki jih je Simonič poslal takratnemu skriptorju ljubljanske licejske knjižnice, Luki Pintarju.l^l V pismu s 30. julija 1901 Simonič napove svoj obisk v knjižnici: "Kmalu bodem imel vso slovensko bibliografijo na lističih zbrano. A mnogo slovenskih knjig še nisem v rokah imel, in po drugih pripomočkih zapisani naslovi so netočni in pomankljivL Ker Vaša knjižnica primeroma največ slovenskih knjig hrani, zato bi hotel v počitnicah priti v Ljubljano za par dni, da si take knjige pogledam in popišem. ... Zato Vas prosim, da mi blagovolite naznaniti, ali bi mogoče bilo letos od 16. avgusta do 15. septembra - to je čas mojih počitnic! - Vašo knjižnico rabiti? ... veselilo bi me, ako bi mogel Vas kot slovenskega rojaka v knjižnici najti, ker bi mi Vi mogli bolje postreči, kot Vaš predstojnik, ki ni Slovenec. "^^^ V pismu s 30. decembra 1901 preloži svoj obisk v knjižnici na naslednje leto: "Neka nesrečna zvezda blišči moji slovenski bibliografiji, kojo bi že davno završil, da bi mogel se dokopati do knjig samih ... Vse delo zdaj spet popolnoma počiva, ker sem preveč z drugimi posli obložen. "^^^ In končno v pismu z 10. julija 1902 piše: "Ker lani ni kazalo. Luka Fintar (1857-1915), rojen v Hotavljah v Poljanski dolini. V rojstnem kraju in v Škofji Loki je obiskoval osn. šolo. Na gimnazijo je hodil v Ljubljani, v Gradcu pa študiral klasično filologijo in slavistiko. Od 1883 leta bil suplent na lj. gimnaziji, od 1890 pravi učitelj in nato prof. na gimn. v Novem mestu. Od 1898 leta je služ- boval kot skriptor na lj. licejski knjižnici, 1909 kot kustos in nato do smrti ravnatelj tega zavoda. (SBL VII, str. ,„,344-52.) Pismo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljub- ljani. Glej: Ms 1060 Fintar Luka, IV. Korespondenca: Franc Simonič (3, 1901-1902). Katalog rokopisov Na- rodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 1000 - Ms 1170. NUK: Ljubljana 1980, str. 30. 193 Prav tam. pridem letos gotovo v Ljubljano spopolnit svojo zbirko. Skoda, da ne morem na tenko določiti časa, ker so moje počitnice nekoliko še dvomljive radi silnega dela, ki ga s pisanjem novega abecednega kataloga imamo. ... Jaz prinesem vso svojo zbirko na lističih. Prosim Vas, ako Vam je mogoče, ure- dite si tako počitnice, da bodete od 9. do 20. septembra v Ljubljani "194 Naslovnica Slovenske bibliografije Kot sem že omenila, je bil Simoničev dom na Dunaju priljubljeno zbirališče slovenskih študen- tov. Stalni gost dr. Anton Božič je tja pripeljal študenta Janka Slebingerja, ki je na Dunaju štu- diral (1899-1903) slavistiko in germanistiko. Ko je ta videl Simoničeve zapiske, mu je predlagal, da bi jih izdal v knjižni obliki. Pomagal mu je tudi najti založnika: Slovensko matico v Ljubljani. Preden je bila bibliografija pripravljena za tisk, je bilo po- trebnega še veliko dela. Simoniču je zato po svojih močeh pomagala tudi hči Olga. 7. junija 1903 je v svoj dnevnik zapisala: "Ata je pisal bibliografijo, prepisovala sem črko za črko. Kako dobro, da 194 Prav tam. 77 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-19191, 48-93 2000 ljudje vsaj do neke mere visijo na formah, koliko nerazumljivega bi sicer kteri napisali!", 28. junija: "Pomagala sem celi dan a teku in končno je tudi dovršil svojo bibliografijo, da sem začela nume- rirati", 30. junija: "Rektorjev dan. Ostali doma, po- rabili dan vsak po svoje in - hvala bogu: Biblio- grafija je končana. "^^S V letih 1903 do 1905 so postopamo izšli trije zvezki Simoničeve Slovenske bibliografije, I. del: Knjige (1550-1900), načrtovani preglecl član- kov, //. del: Članki, pa žal nikoli ni izšel. V predgovoru k tretjem zvezku je Simonič med drugim zapisal: "Pri Slovencih poročajo že izza časa Janežičevega Glasnika razni leposlovni in stro- kovni listi precej vestno o vsakem novem knjiž- nem pojavu. Vendar je za kulturno sliko našega naroda važno, da se njegovo duševno delovanje, kakor se zrcali v knjigah, zbrano izda, da postane poraben pripomoček znanstveniku in vsakemu ljubitelju domače knjige. Ko sem se že pred četrt stoletjem lotil nabiranja gradiva, sem želel pred vsem podati naslov natančno po knjigi sami; toda premnogokrat mi ni bilo mogoče dobiti tega prvega vira do rok. Zajemal sem torej tudi iz za- nesljivih pripomočkov Th. Elzeja, Šafafika, iz bo- gate nakladnice iWarnovih Jezičnikov, letnih biblio- grafij Matičnih Letopisov i dr. Nabrano gradivo sem prvotno nameraval razdeliti na a. slovenske, b. knjige slovenskih pisateljev v tujih jezikih in knjige neslovenskih pisateljev, ki so pa po svoji vsebini v tesni zvezi z bitjem in žitjem Slovencev. Toda za drugi oddelek je bila zbirka precej po- manjkljiva, zato sem jo izločil iz načrta in sprejel le slovenske knjige onih pisateljev, ki so pisali tudi v slovenščini ... Da se obseg knjige preveč ne razširi in vsebina ne postane premalenkostna, sem za novejšo dobo izpustil manj važni drobiž, kakor računske sklepe posojilnic in hranilnic, zadrug, pravila in poročila raznih lokalnih društev, cenike in podobno. ... Pristop do raznih zasebnih knjižnic mi je bil večkrat nemogoč; zato je pač pri najboljši volji izostala še marsikatera drobtinica. Vse po- pravke naj si vsak ljubitelj slovenske knjige zabe- leži in morda se izda po preteku enega desetletja "Dodatek". Vsem, ki so mi pom ogli z raznimi prispevki, izrekam najsrčnejšo zahvalo, posebno pa slavni 'Slovenski Matici', ki je blagovolila zbirko založiti in izdati. Brez njene velikodušne pomoči bi 'Slovenska bibliografija' ne izšla nikdar! Korekturo je oskrboval ves čas dr. J. Šlebinger v Ljubljani, ki je sestavil tudi "Dostavke in popravke" na koncu knjige. Na Dunaju, 1. avgusta 1905. Dr. Fr. 5. "196 195 Glej op. št. 57 (Babiäna beseda, II. Zaroka (1901-1906), Listi iz dnevnika (junij - julij 1903)), str. 34-37. 196 Dr. Franc Simonič, kustos c. kr. vseučiliške knjižnice na Dunaju, Slovenska bibliografija, I. del: Knjige (1550- 1900), in. snopič. Izdala in založila Slovenska Matica, Hčerki se poročita Vse tri Simoničeve hčere so medtem odrasle. Najmlajšo Nado, ki je bila glasbeno najbolj nadar- jena, so vpisali na konservatorij. Njen profesor klavirja, gospod Thern, je bil nekoč Lisztov učenec. Njena sestra Olga je takole opisala nek njen javni koncert: "Nada je igrala v soboto pri Beethovnovi svečanosti svoj koncert z učiteljem ves na pamet, pa kako! Sedela sem celi čas, skoraj dihati nisem upala in ni najmanjše stvari pokvarila. Potrudila se je močno igrati, bilo je res lepo. Thern sam je bil iznenaden. Ploskali pa so tako, da se je priklonila gotovo devet ali desetkrat Vsi učitelji so prišli če- stitat in drugi znani in neznani - bilo je res ve- selje."^'^'^ Drugorojena Vera, je bila navdušena nad slikarstvom. Njen risarski talen je zgodaj opazil družinski prijatelj slikar Roman Fekonja. V pismu s 25. januarja 1895 Fekonja piše: "Jako mi impo- nira, da Vaše deklinice tako dobro v godbi napre- dujejo, Verica, pa je takrat že rada, čeravno vse več smešno z olovkoj kaj kde zasledovala v risa- nju, kolikor se še spominjam je rada ptiče risala ali druge parklne. Več ali menj pa bi nekaj precej redkega bilo, če bi kaka bečka slovenka slikarica postala in dobro prospevala kakor Verica, ki je že z mladosti nadarjenost kazala. Želejem joj naj se krepko poprime gotovo ima tudi veselje, in gotovo joj ne prepovedujete ..."198 Verin risarski talent pa je opazil tudi zgodo- vinar Matej Slekovec. V pismu z 28. februarja 1896 napiše sledeče pohvalne besede: "Zahvaljujem se Vam, a tudi Verici za doposlani sliki (iz pisma ni razvidno, o katerih slikah je govora; moja opom- ba), ki delata risarici vso čast Občudujem toliko spretnost ter Vam in njej iz srca čestitam. Za njeno starost (takrat je bila stara 14 let; moja opomba) je to gotovo kaj nenavadnega in kaže izreden talent, ki pač zasluži, da se goji in vsestransko spopolni Obe sliki bodem uvrstil v kroniko, a tudi pristavil ime in starost risarice, da se ohram, kakor Vaš, - tudi njen spomin. "199 Vero so zato hoteli starši spraviti v Ažbetovo šolo v München. Po posredovanju dr. Ivana Prija- telja je bila tja sprejeta leta 1902. V Münchnu je nato srečala svojega bodočega moža Maksima Leonidoviča Blumenaua (1870-1932), ki je bil doma iz Rige, v München pa je prišel študirat nemščino. Februarja 1905 sta se na Dunaju poročila. Takrat je natisnila J. Blasnikova tiskarna: Ljubljana 1905, pred- ,?7 govor. ^' Glej op. št. 57 (Babičina beseda, III Družina in otroci, Iz pisma Janku Šlebingerju, 19. decembra 1904), str. 40. 19° Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej op. št. 172. 199 Pismo hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru. Glej op. št. ..........m...___________.„.^......_.......^^.......^^.^ 78 > 2000 3 KRONIKA MAJA ILICH; ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 baje oče Franc Simonič, ki je bil zaradi tega nejevoljen, rekel: "Na deželi pravijo, da se kruh od kraja reže."^^^ Potem sta mladoporočenca takoj odpotovala v Rusijo, saj je dobil njen mož tam službo srednješolskega profesorja nemščine. Živela sta v večih krajih Rusije, največ v Hersonu na polotoku Krimu. Najstarejša hči Olga pa si je želela postati pisateljica. Veliko je prebirala domače in tuje lepo- slovje. Čeprav ni nikoli hodila v slovenske šole, je znala zelo lepo oblikovati slovensko besedo. Zagle- dala se je v Janka Slebingerja, ki je zahajal v nji- hovo hišo. Šlebinger je na Dunaju študiral ger- manistiko in slavistiko ter je Olgi prinašal na dom knjige, o katerih sta potem debatirala. Po doktoratu z disertacijo o Adamu Bohoriču (1903) se je hotel Šlebinger zaposliti kot bibliotekar v dunajski univerzitetni knjižnici, toda Simonič mu je to odločno odsvetoval. Zato je odšel v Ljubljano, kjer je učil kot suplent na 11. gimnaziji. Olga in Janko sta si redno dopisovala. Iz njunih pisem^^l je razvidno, katere pesnike in pisatelje je Olga prebirala^^^ in kakšno mnenje sije ob njihovem branju ustvarila. Leta 1905 je Šlebinger na Dunaju opravil pro- fesorski izpit iz slovenščine in nemščine, kmalu za tem pa je Olgo zaprosil za roko. Olga se je takole spominjala poroke s Šlebingerjem: "Vse smo hoteli čimbolj preprosto. Brez tuje pomoči sem šivala sebi in sestri celo balo, vse obleke, in ko je Janko prišel po končanem šolskem letu iz Ljubljane, julija po- ložil državni izpit in pripravil Slovensko biblio- grafijo za tisk, je odločil dan najine poroke na isti dan - 1. avgusta 1905 - kakor datum Bibliografije (1. avgusta 1905 je izšel III. snopič Slovenske bibliografije I. del: Knjige (1550-1900); moja op.). Brez služkinje sva z mamo vse uredili Ob štirih popoldne je bila v cerkvi na pratrovi zvezdi poro- ka, nato mala zakuska. Za strežbo pri mizi je bila tuja oseba. Nada je prišla iz Štajerske, igrala nam je Chopina in Mendelsohna, priči pa sta bili dr. Ivan Prijatelj in dr Rajko Nahtigal. Ob S.uri so se gostje poslovili drugo jutro pa so se starši od- peljali z Nado na Štejersko. "203 Po poroki sta se zakonca vrnila v Ljubljano, kjer se je leta 1906 rodil njun prvi sin Vladimir. Nato sta se preselila v Novo mesto, kjer je Šle- binger postal profesor na tamkajšni gimnaziji. Leta 1907 je Olga rodila še drugega sina, Cirila. Isto- Po pripovedovanju Zore Ilich (roj. Šlebinger). Korespondenca Roze Simonič: Janku Šlebinger (1901- 1905). Glej op. št. 57 (Babiäna beseda, H. Zaroka), str. 14-37. 202 Brala je Župančiča, Prešerna, Ketteja, Cankarja, Murna, Gregorčiča, Aškerca, Meška, Pajkovo, Kvedrovo, Dosto- jevskega, Gorkega, Čehova, Goetheja, Blumauerja, Les- singa, W. Raabeja itn. Spomini Roze Simonič, glej op. št. 57 (Babiäna beseda, in. Družina in otroci), str. 39. Časno je njena sestra Vera por. Blumenau rodila Nado, tako da je Franc Simonič obiskal Vero v Hersonu, žena Roza pa Olgo v Novem mestu. Nada pa ni imela take sreče kot njeni sestri. Leta 1906 je imela na Dunaju dva naporna javna klavirska koncerta - 5. in 6. aprila - nato pa je 17. aprila, verjetno za posledicami prehlada in napora, umrla. Smrt najmlajše hčerke, mlade in obetajoče pianistke, je povzročila, da sta starša še v istem letu zapustila Dunaj. Prijatelj kipar Franc Ber- neker204 je za Nado izklesal zelo lep relief iz kararskega marmorja, ki še danes na radgonskem pokopališču spominja na prezgodaj umrlo, komaj 23-letno Nado Simonič. Simonič se upokoji Dr. W. Lukan v svojem prispevku205 navaja, da je iz arhivskega gradiva dunajske univerzitetne knjižnice razvidno, kako je Simonič od leta 1904 vedno pogosteje izostajal iz službe. Od 17. aprila 1906 dalje, ko je zopet huje zbolel, pa se v službo sploh ni več vrnil. Verjetno je k temu pripomogla tudi nenadna smrt njegove najmlajše hčere, kar se tudi ujema z datumom (17. april). Avgusta 1906 je Simonič zaprosil spodnjeavs- trijsko namestništvo za predčasno upokojitev in predstojnik Haas ga je podprl ter predlagal, da ob odhodu iz službe Simonič dobi najvišje (cesarjevo) priznanje za svoje delo. Januarja 1907 je minister Gustav Marchet predlagal cesarju, da Simoniča upokoji in istočasno odlikuje z redom Viteškega križa Franca Jožefa. V predlogu je predstavil Simo- ničevo poklicno pot - od začetka avgusta 1874 do konca oktobra 1906 - skupaj 32 let in 3 mesece službe ter določil, da mu pripada letna penzija 5.600 kron in 40 vinarjev. Ta znesek je znašal 84 ostotkov zadnje Simoničeve plače, ki jo je prejemal kot državni uradnik VII. razreda. V predlogu je minister še poročal, da je Simonič kot utemeljitev prošnje za upokojitev predložil uradno zdravniško spričevalo, ki potrjuje, da za opravljanje službe ni več sposoben in da je v zadnjih letih zaradi bolezni že večkrat izostal iz službe, zaradi česar je upokojitev tudi v interesu knjižnice.206 Najvišja, cesarjeva odločitev (Allerhöchste Ent- schliessung) se je glasila: "Podelim kustusu univer- zitetne knjižnice na Dunaju, dr Francu Simoniču, ob priliki njegove prošnje za stalno upokojitev. 204 Franc Berneker (1874-1932), kipar, ki se je svoje obrti učil najprej v delavnici Ignacija Oblaka v Celju, nato je leta 1896 stopil v obrtno šolo v Gradcu, leta 1897 pa je bil kot izredni študent sprejet na Akademijo za upo- dabljajočo umetnost na Dunaju. Po študijah je ostal kot kipar na Dunaju do 1915, ko je moral k vojakom. Po razpadu Avstrije se je naselil v Ljubljani. (SBL I, str. 34) 205 Glej op. št. 36. 20ö Glej op. št. 36, str. 54-55. 79 3 KRONIKA 48 MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-19191, 48-93 2000 Viteški iariž Mojega Franca Jožefovega reda. Dunaj 15. 1. 1907, Franc Jožef. "'^^'^ Z ministrskim odlokom z dne 21. januarja 1907 je Simonič lahko stopil v pokoj. 30. januarja 1907 je 1. kustos Himmelbauer v imenu odsotnega predstojnika Haasa dostavil Simoniču upokojitveni dekret in odlikovanje ter se v uradnem pismu takole poslovil od dolgoletnega kolegai^^^ "y tre- nutku, ko se pripravljate na to, da se odpoveste državni bibliotečni službi, kateri ste posvetili skoraj 30 let Vaših moči, se čuti podpisano bibliotečno zastopstvo pozvano, da se Vam za Vašo marljivost in vnemo, za Vašo natančnost, vestnost in razsod- nost iskreno zahvaljuje. Tako kot Vaš prijazen in kolegialen značaj bodo tudi Vaše zasluge, ki ste jih pridobili za dunajsko univerzitetno knjižnico, vsem onim ostali nepozabni, ki so imeli priložnost hkrati z Vami delovati za korist biblioteke. V pismu, ki ga je Simonič poslal Šlebingerju 21. februarja 1907, je o tem dogodku zapisal nasled- nje: "Zdaj sem se že na vse strani za čestitke za- hvalil, tudi cesarju samem sem raji pisal kanclerju tega reda baronu Helfertu, da se blagovoli zame zahvaliti, ker se ne čutim tako dobro, da bi se upal, posebno v ti hudi zimi, na Dunaj peljati. Dobil sem red in statute po pošti, kakor vrednost 300 kron naznanjeno. Najbolj me je veselilo, da je tudi na mamico dobro vplivalo, ki si je sploh še le k Nadici želela. Najina prva pot je bila s križcem skritim pod vrhno suknjo, vitežko oba s črevlji po visokem celecu na Nadin grob. Da bi še ona živela, bili bi srečni, a popolne sreče Zemljanom ni! Penzija je lepa, vračunali so mi 3 graška leta, vkup 33 let - 5000 (pet tisoč) kron na leto. "^^^ Zaključek Ko je Simonič leta 1877 začel delovati v dunaj- v nemškem originalu: "Ich verleihe dem Kustos an der Universitätsbibliothek in Wien, Dr. Franz Simonie, aus Anlass der von ihm erbetenen Versetzung in den blei- benden Ruhestand das Ritterkreuz Meines Franz Joseph Ordens. Wien, am 15. Jänner 1907, Franz Joseph ". Odlok hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gor- 708 I^adgoni. Original hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šle- binger v Gornji Radgoni. 20" Lukanov prevod se v nemškem originalu glasi: "In diesem Moment, wo Sie sich anschicken, dem staat- lichen Bibliotheksdienste zu entsagen, dem Sie durch beinahe 30 Jahre Ihre Kräfte gewidmet haben, fühlt sich die unterfertige Bibliothel 2O0O KRONIKA MAJA ILICH; ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-19191, 48-93 V Simoničevi bližini, se ga takole spominja: "Dedek \ je vsako jutro nekaj ur pisal po starem pisalniku - ! in tudi zvečer je dolgo citai - Svoj vsakdan je imel | razdeljen tako, da je po delu skrbel tudi za zdravje ' in hodil na dolge sprehode - seveda skoraj nikdar brez mene - v tistih letih, ko sem živela pri njem. ... Občudovanja vredna je bila njegova ljubezen do žene, otrok in vnukov - topla, vedra in z vsem : bistvom tudi realno usmerjena, da smo se vsi v i hiši dobro razumeli. "^59 i Vera se tudi spominja, da jih je v hiši večkrat \ obiskala učiteljica Roza Hrenova, po rodu Primorka i iz Gorice. Ta je poučevala radgonske otroke v prvih = razredih, kjer je potekal pouk v slovenščini. Spominja se, da sta imela Hrenova in Simonič žive razgovore v veži pred zemljevidom Avstro-Ogrske: "Ujela sem, da razpravljata o vojnih dogodkih in o (bodoči) Jugoslaviji Dobro se spominjam kako se je dedek močno jezil in razburjal in sta bila s Hrenovo \ obupana, ko so v Radgoni ustrelili 7 primorskih \ vojaških upornikov maja 1918. Spomnim se kako je ¦ dedek kričal "uboge šolske dece ne bi smeli voditi k : ustrelitvi". - Bil je strupen vojni čas ter je j propadajoča avstrijska oblast (pod vodstvom dr. i Kamnikarja - janičarja v Radgoni) zahtevala, da \ prisostvuje ustrelitvi šolska mladina, z namenom, da čimbolj zastrašijo ljudi " Maja 1918 je torej prišlo do vojaškega upora v j mestu Radgona, ki se je zgodil istočasno z uporom ; v Judenbergu. O tem piše tudi Simonič v pismu s ^ 6. junija 1918: "23. maja so veli bili vojaki doli od \ pošte v krčmi (Ristl) in tam sta dva navdušena \ Slovenca, bivša ujetnika v Rusiji pri pijači navdu- \ seno govorila za Jugoslavijo (pravijo, da je jeden \ bil učitelj, drugi pa doktorant, jeden iz Gorice, \ drugi iz Istre) in da je zato jednega aretiral vojaški \ policist Ko pa za jedno uro pride isti policist še po drugega, so se navzoči vojaki zanj zavzeli in je nastala hrabuka. Pripravljeno ni bilo nič. Mirit jih i je prišel nek poročnik in prva puška je počila, ne \ ve se od kod in ranila poročnika po trebuhu. Dalje j so ranili nekega narednika in nekega korporala \ eden od teh je mrtev, eden je okreval, in poročnik še tudi živi. Ker so vojaki bili lačni in najbrže vinjeni nastala praska nekako okoli 1/2 10 ure zvečer dne 23. maja vdrli so v vojaški magacin in se živeža polastili ter ga popolnoma oropali Ude- \ leženi so na tem bili vojaki kasarn in barak na vežbališču kakih 800 mož. Strelah so dosti, imeli pa niso skoro nič municije, le slučajno katero ostro patrono, čeprav so bli le slepi streli s patronami za ^ vaje. Proti njim so ob 11. uri v noči prišli vojaki iz barak za kolodvorom z ostrimi pa troni in ti so naredili škodo s svojimi streli na vojašnicah in Iz spominskega dnevnika Vere Marentič Novak (roj. Šlebinger). Prav tam. barakah, in jih več obstrelili; vendar je bilo vse skup le par mrtvih, za gotovo sem zvedel na pokopališču le za 3 mrtve a več ranjenih, kar je najlepši dokaz, da ni bilo prav nič pripravljeno, ni bila nikaka resna vstaja, če kakih 10 ur boja in hudega streljanja ni padlo več ljudi Drugi den proti poldnevu je bilo že vse mirno. Na to so prišli iz Gradca drugi vojaki mirit, infanterija in dva topa in lovci, a niso imeli kaj več miriti. Od ustajnikov pa je veli circa polovica pobegla deloma s puškami, deloma brez pušk, ktere so v stran zmetali in se zdaj skrivljejo po gozdovih oko- ličnih, nekoliko po Štajerskem, še več pa po Vogr- skem. To se je zgodilo v četrtek in petek 23. in 24. maja in nato je vojaški poveljnik v Gradcu raz- glasil za vojaštvo vseh naših krajev do morja preki sod dne 25. maja. Sestavili so vojaško sod ni jo, ktero vodi nek general iz Gradca, ki je sodila na- vadno v hranilnici ... in ki je obsodila po prekem sodu ona dva aretiranca dne 27. maja in so ju še tisti den ustrelili Zoveta se: Andrej Melihen iz Gorice z srebrno veliko kolajno za hrabrost, ki je pred smrtjo glasno rekel, da pade kak prva žrtva za Jugoslavijo. Drugi je Rudolf Ukovič, njegov oče davčni eksekutor, Hrušica, pošta Podgrad Istra. Dne 20. maja so jih sodili 6 Slovencev in mahoma ustrelili Ti so peli slovenske pesmi ko so šli na morišče in klicali: živijo Slovenci, živijo Jugoslavija, le eden se je jokal in prosil naj toliko počakajo, da vidi svojo mater, ki se ta trenutek dopelje, a niso mu zadnje prošnje uslišali. V noči od 29. do 30. dne maja so postavili na tistem mestu ob kasarm, kder so že 8 junakov ustrelili vešala za obletnico deklaracije za Jugoslavijo."^^ Vera se tudi spominja, da so bili v hiši med vojno stalno vojaki, ki so spali včasih na slami v veži, včasih na skednju, v kabinetu pa so se me- njavali oficirji: "... spomnim se prof Janka Krajca (sin tiskarnarja) iz N. Mesta in njegove žene Marije, potem Dekleva Roberta iz Trsta in nekih Nemcev, ki so se imeli za 'pucfleke' - svetlolase Če/7e."262 Simonič pa v pismu s 14. julija 1918 omenja naslednje: "Jedno noč sta bili dve strojni puški v našem kabinetu pripravljeni, in naš poročnik je hud bil, da se njegovo stanovanje tako zlorabi in res so drugi den že obe dali odnesti ker se ravno v Gornji Radgoni ni bilo nič bati ... "2^3 Po razpadu Avstro-Ogrske smo Slovenci oktob- ra 1918 prišli pod novoustanovljeno Državo Slo- vencev, Hrvatov in Srbov, decembra istega leta, pa v okvir novoustanovljene Kraljevine Srbov, Hrva- 26f Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 2°2 Glej op. št. 259. 2°3 Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 89 •i 3 KRONIKA MAJAILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-19191, 48-93 48 2.000 Rodovnik Ploliel / Simonič / Šlebinger / Ilicti 90 2000 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-19191, 48-93 tov in Slovencev. Novembra 1918 je general Ru- dolf Maister izvedel mobilizacijo in začel z zasedbo slovenske Štajerske. Njegovi borci so prišli tudi v Radgono. Po spominu Simoničeve vnukinje Vere je bila pomladi 1919 četa Maistrovih borcev za radgonsko bolnišnico ogrožena in takrat je Simonič odšel peš v Maribor, da bi obvestil ostale Mai- strove borce o stanju v Radgoni.264 Seveda je bilo to za Simoniča, ki je imel takrat svojih 67 let, hud napor. Simonič je že prej bolehal, ta dolga pot v Maribor in nazaj, ter prehlad, ki ga je staknil na poti, pa je bil zanj usoden. 14. julija 1919 je umrl v Gornji Radgoni. Na pariški mirovni konferenci so potem za mejo določili reko Muro, tako da je mesto Rad- gona (Radkersburg) prišlo pod Avstrijo, kraj Gor- nja Radgona kjer stoji še danes hiša Franca Si- moniča, pa je ostal pod Kraljevino SHS. Simoniča so pokopali 16. julija 1919 na poko- pališču sv. Petra v Gornji Radgoni. Dva dni za tem so v Murski Straži zapisali: "Enega svojih naboljših sinov je izgubila Gornja Radgona. ... Življenje, pol- no lepega dela, je ležalo za njim, ko je dne 14. julija za večno zatisnil svoje trudne oči. Velika ljubezen in pripravljenost, da pomaga bližnjemu, zvesta skrb, ki jo je gojil brez nehanja za svojo okolico vse to je vedno krasilo pokojnika in bode preživelo tudi njegovo smrt, zakaj vsakomur, ki ga je poznal, ostane globoko spoštovanje pred nje- govo milo osebnostjo. Počivaj mirno, ti značajni mož in zvesti sin svojega slovanskega rodu! - Lahka Ti bodi domača zemlja!"^^ Zaključek Naslov naloge Življenje in delo slovenskega bibliotekarja in bibliografa Franca Simoniča (1847- 1919) pove veliko, a ne vsega. Nanaša se na Simo- ničevi osnovni področji delovanja: bil je biblio- tekar, to je bil poklic, ki mu je posvetil 32 let živ- ljenja, in bibliograf, ki je sestavil odlično retro- spektivno Slovensko bibliografijo - prvo v slo- venščini -, ki ji tudi danes, po skoraj 100 letih, ni enake. Simonič je svoje bogato znanje in izkušnje, ki jih je nabiral skozi celo življenje, prenesel na Janka Slebingerja, ki je nadaljeval njegovo bibliografsko delo in kot ravnatelj Državne biblioteke, predhod- nice današnje Narodne in univerzitetne knjižnice, tudi njegovo bibliotekarsko delo. V tem prispevku sem imela priložnost pred- staviti Simoniča tudi kot zgodovinarja in slavista, kot odbornika gornjeradgonske posojilnice in družbe sv. Cirila in Metoda, kot mecena slo- Prav tam. 2°-' Murska Straža, glasilo obmejnih Slovencev, št. 14, leto I, 18. julij 1919. venskih rojakov in kot družinskega človeka v različnih življenskih obdobjih. O vsem tem namreč pričajo pisma, ki sem jih predstavila, in so mi odprla pogled v Simoničev svet. Če pogledamo na njegovo korespondenco, vidimo, da si je dopisoval s takratno slovensko kulturno elito. Večji del svojega življenja je pre- živel na cesarskem Dunaju in delal v tamkajšni Univerzitetni knjižnici, osrednji tovrstni ustanovi v monarhiji. Ta 'centralni' položaj je bil med drugim vzrok, da so se ljudje obračali nanj z različnimi prošnjami, on pa jim je vedno skušal ustreči. Spo- sojal, kupoval, prepisoval je knjige in druge do- kumente, če so ga tako prosili. Priskrbel je in- formacije, službe, če je bilo v njegovi moči. Dajal je denar in prenočišče, če je bilo potrebno. Simonič ni bil narodni junak, bil pa je marljiv delavec in prijatelj, na katerega se je bilo mogoče zanesti. Pripravljal je tiste pomembne sestavine, iz katerih so drugi sestavljali zgodovinske dogodke, sam pa je pri tem največkrat ostajal v ozadju. VIRI IN LITERATURA Vse slikovno gradivo je iz družinskega arhiva Simonič-Šlebinger v Gornji Radgoni. I. PRIČANJA Zora Ilich (Simoničeva vnukinja) Vera Marentič Novak (Simoničeva vnukinja) II. ARHIVSKO GRADIV0266 Družinski arhiv Simonič/Šlebinger v Gornji Rad- goni Univerzitetna knjižnica v Mariboru Pokrajinski arhiv v Mariboru Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Steiermärkiches Landesarchiv in Graz III. ČASOPISJE Ljubljanski zvon: leta 1882, 1888. Kres: leta 1881-1883. Slovenski Narod: leto 1897. Murska Straža: leto 1919. IV. OBJAVLJENI VIRI IN LITERATURA Die Völker Oesterreich-Ungarns, Etnografische und culturische Schilderung X, 1, Josef Šuman, Die Slovenen. Verlag von Karl Brochasta: Wien 1881. Generalkatalog der laufenden periodischen Druck- schriften an den Österreichischen Universitäts- 266 Za natančnejši seznam arhivega gradiva, ki je bilo upo- rabljeno pri pisanju tega prispevka, glej: Maja Ilich, "Osebni fond" dr. Franca Simoniča (1847-1919) ARHIVI, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, letnik XXIII, št. 1-2, Ljubljana 2000. 91 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 lOOO und Studienbibliothek, den Bibliotheken der technischen Hochschulen, der Hochschule für Bodencultur, der Gymnasiums in Zara, des Gym- nassialmuseums in Troppau und der Handels- und nautischen Akademie in Triest. Heraus- gegeben im Auftrage des k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht von der k. k. Uni- versitätsbibliothek in Wien unter der Leitung von Dr. Ferdinand Grassauer: Wien 1898. Glaser, ].: Zborovanje slovenskih knjižničarjev v Mariboru. Knjižica, Glasilo društva bibliotekarjev Slovenije, Letnik VIL, št. 3-4. Društvo biblio- tekarjev Slovenije: Ljubljana 1963. Glaser, K.: Zgodovina slovenskega Slovstva. IV. del. Tretji zvezek. (Konec.) Izdala SM: Ljubljana 1898. Hartman, B.: Dunajska dvorna knjižnica in njeni slovenski knjižničarji Knjižica, glasilo društva bibliotekarjev Slovenije, 15, 3-4. Društvo biblio- tekarjev Slovenije: Ljubljana 1971. Heppner, H.: Studenti iz slovenskih dežel na univerzi v Gradec 1884-1914, L del: Geografsko poreklo. Zgodovinski časopis 46, št. 3: Ljubljana 1992. //. deh Narodnostno in socialno poreklo. Zgodovinski časopis 46, št. 4: Ljubljana 1992. ///. deh Posebnosti študija. Zgodovinski časopis 47, št. 1: Ljubljana 1993. Ilich, M.: Mednarodni znanstveni simpozij ob 150- letnici dr Franca Simoniča. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, št. 46. Zveza zgodovinskih društev Slovenije: Ljubljana 1998. Ilešič, F.: Simonič Franc, dr.. Slovenska biblio- grafija, I. del: Knjige (1550-1900), L snopič Ljub- ljanski Zvon, št. 9, leto XXIV: Ljubljana 1904. Lapajne, L: Politična in kulturna zgodovina šta- jerskih Slovencev. Natisnil J. Rudolf Milic: Ljub- ljana 1884. Logar, J.: Uvod v bibliografijo. NUK: Ljubljana 1970. Leveč, F.: Prenos Kopitarjevih smrtnih ostankov v Ljubljano. Anton Knezova knjižica, IV. zvezek: Ljubljana 1897. Marušič, B. s sodelovanjem Holz E., Gombač B., Grande S. in Svoljšak P.: Henrik Tuma, pisma. Osebnosti in dogodki (1893-1935). Izdala zgodo- vinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU Ljubljana in Založba Devin Trst: Ljubljana 1994. Melik, V. in Vodopivec P.: Slovenski izobraženci in avstrijske visoke šole 1848-1918. - Zgodovinski časopis 40, št. 3: Ljubljana 1986. Pirjevec, A.: Knjižnice in knjiničarsko delo. Družba sv. Mohorja: Celje 1940. Program des kais. kon. Gymnasium in Marburg. Veröffentlich von Direkcion am Schlüsse des Studienjahres 1867. Buchdruckerei des E. Janschitz: Marburg 1867. Pleterski, J.: Slovenci (1848-1918). Študije o Slo- venski zgodovini in narodnem vprašanju. Za- ložba obzorja: Maribor 1981. Reisp, B.: Bedeutende slowenische Bibliothekare. Biblos. Jg. 24, H. 3: Wien 1975. Rogan, J.: Razvoj denarništva v občini Gornja Rad- gona. Glasilo, letnik L, št. 2. Zgodovinsko društ- vo Gornja Radgona: Gornja Ragona 1994. Rupel, M.: Knjižnice in bibliografija. Knjižnica, Gla- silo društva bibliotekarjev Slovenije, Letnik VIL, št. 3-4. Društvo bibliotekarjev Slovenije: Ljubljana 1963. Rupel, M.: Dr. Janko Šlebinger. Letopis SAZU, četrta knjiga 1950-1951. SAZU: Ljubljana 1952. Simonič, F. kustos c. kr. vseučiliške knjižnice na Dunaju: Slovenska bibliografija, I. del Knjige (1550-1900), L, n. in UL snopič Izdala in založila SM, natisnila J. Blasnikova tiskarna: Ljubljana 1903-1905. Simoničev zbornik, gradivo s simpozija v Ivanj- kovcih. Izdalo in založilo Slavistično društvo Ma- ribor: Maribor 1999. Tominšek, J.: Dr. Franc Simonič: Slovenska biblio- grafija, L del Knjige (1550-1900). Ljubljanski zvon, št. 11, leto XXVI: Ljubljana 1906. Vovko, A.: Podružnice "družbe sv. Cirila in Me- toda" na Štajerskem, ustanovljene do leta 1907. Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 2, letnik 51, nova vrsta 16. ZOM.: Maribor 1980. Vodopivec P.: Vloga slovenskih intelektualcev pri emancipaciji Slovencev. Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti: mednarodni znanstveni sim- pozij v Mariboru (16.-17. april 1998). Zveza zgo- dovinskih društev Slovenije: Ljubljana 1998. ZUSAMMENFASSUNG Leben und Werk des slowenischen Biblio- thekars und Bibliographen Franc Simonie (1847-1919) Bereits der Titel des vorliegenden Beitrags Leben und Werk des slowenischen Bibliothekars und Bibliographen Franc Simonič (1847-1919) deutet auf zwei wesentliche, jedoch nicht alle Tätig- keitsbereiche von Simonič' Wirken hin: Er war Bibliothekar (diesem Beruf widmete er 32 Jahre seines Lebens) und Bibliograph, Verfasser einer hervorragenden retrospektiven Slowenischen 92 48 1000 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 Bibliographie* der ersten in slowenischer Sprache, die auch heute, nach 100 Jahren, noch nichts Vergleichbares kennt. Hierin sind die slowenischen Buchdrucke vom Erscheinen des ersten Buches von Trubar im Jahre 1550 bis zum Jahr 1900 hin versammelt und systematisch geordnet. Seiner Ausbildung nach war er Historiker und Slawist. An der Grazer Universität hörte er Vor- lesungen der bekannten Slawisten Gregor Krek und Franc Miklošič sowie der Historiker Franz Krones und Johann B. Weiss. Nach dem Studien- abschluß war er drei Jahre (1874-1877) im Grazer Museum Joanneum und neunundzwanzig Jahre (1877-1906) in der Wiener Universitätsbibliothek beruflich tätig. Seine Bibliothekarskarriere begann er als Bibliothekarshilfsbeamter, setzte sie als Amanuensis, Skriptor, provisorischer Kustos bis zum definitiven Kustos fort. Simonič begann mit dem mehr oder weniger systematischen Sammeln slawischer Literatur in der Wiener Universitätsbibliothek. Im Hauptwerk dieser Bibliothek Geschichte der Universitäts- bibliothek Wien von Walter Pongratz aus dem Jahre 1977 wird Simonič zwar nicht erwähnt, doch ist nicht zu übersehen, daß Simonič gerade in dieser Bibliothek den überwiegenden Teil seiner Schaffensperiode verbrachte und durch seine Arbeit zur Ergänzung ihrer Bücherschätze beitrug, vor allem jener im Bereich der Slawistik, und sie somit der Öffentlichkeit zugänglich machte. Da- durch leistete er seinen Beitrag zum Ansehen der Bibliothek, zugleich trug er aber durch die Her- ausgabe der Slowenischen Bibliographie, die hauptsächlich durch die dortigen Bücherbestände ermöglicht wurde, zur Stärkung des slowenischen Nationalgefühls bei, was sich wiederum fördernd auf die Entwicklung der sloweruschen Nation auswirkte. Simonič übertrug seine weitreichenden Kennt- nisse und Erfahrungen auf seinen Schwiegersohn Dr. Janko Šlebinger, der sein bibliographisches Werk fortsetzte, als Direktor der Staatsbibliothek, der Vorgängerin der heutigen National- und Universitätsbibliothek in Ljubljana, aber auch sein bibliothekarisches Werk. Beide gelten zu Recht als Begründer der slowenischen Bibliographie. Im vorliegenden Beitrag wird Franc Simonič auch als Ausschußmitghed der Darlehenskasse in Gornja Radgona und der Kyrill-und - Method- Gesellschaft, als Mäzen seiner slowenischen Lands- leute und als Familienvater in verschiedenen Lebensabschnitten vorgestellt. Über all dies legen Dr. Franc Simonie, Kustos der k.u.k. Bibliothek in Wien, Slowenische Bibliographie, L Teil: Bücher (1550-1990), Band 1, 2 und 3. Herausgegeben und verlegt von Slovenska Matica. Druck: Druckerei ]. Blasnik, Ljubljana 1903-1905. Briefe (insgesamt 206)*' Zeugnis ab, auf die im Artikel eingegangen wird und die Einsicht in die Welt von Simonič gewähren. Simoničs Briefe zeigen, daß er mit der da- maligen Kulturelite korrespondierte. Da er den überwiegenden Teil seines Lebens im kaiserlichen Wien verbrachte und in der größten Bibliothek der Habsburgermonarchie arbeitete, war diese seine "zentrale" Stellung auch eine Ursache dafür, daß sich viele Leute mit verschiedenen Bitten an ihn wandten, die er immer zu erfüllen suchte. Er lieh, kaufte und schrieb Bücher und andere Dokumente ab, wenn er darum gebeten wurde. Er besorgte Informationen, Dienststellen, wenn dies in seiner Macht stand. Er gab Geld und bot Unterkunft, wenn es nötig war. Vor allem tauschte er in seinen Briefen Auffassungen mit gleich oder ähnlich denk- enden Intellektuellen und versuchte Anders- denkende zu überzeugen. Viele Einzelheiten über Simonič trugen auch seine Enkelinnen Zora Ilich und ihre Schwester Vera Marentič Novak (beide geb. Šlebinger) bei. Beide sammelten in dem Haus in Gornja Radgona, wo Simonič die letzten Jahre seines Lebens ver- bracht hatte, zahlreiche Dokumente aus Simoničs und Siebingers Nachlaß und richteten dort ein Familienarchiv der Simonič/Šlebinger ein. Simonič ist ein typischer Nationalheld, er war ein fleißiger Arbeiter und Freund, auf den man sich verlassen konnte. Er bahnte denjenigen den Weg, die historische Ereignisse leiteten, er selbst blieb da- bei meistens im Hintergrund. ** Die hier behandelten Briefe enstanden zwischen 1872 und 1918. 92 Briefe werden im Familienarchiv der Simonič/Šlebinger in Gornja Radgona, 61 Briefe in der Universitätsbibliothek Maribor, 33 im Regionalarchiv Maribor und 20 in der National- und Universitäts- bibliothek Ljubljana aufbewahrt. Davon wurden 84 von Simonič selbst, andere (122) von seinen Briefpartnern verfaßt: josip Benkovič, Roman Fekonja, Božidar Fle- gerič, Janez Gajšek, Dr. Karel Glaser, Matej Hubad, France Hauptman, Tomaž Janežič, Dr. Gregor Krek, Emil Kümmel, Valentin Kocbek, Dr. Fran Leveč, Kari Lubec, Franjo Magdič, Dr. Matija Murko, Vatroslav Oblak, Dr. Luka Fintar, Andrej Senekovič, Dr. Jakob Sket, Dr. Matej Slekovec, Roza Simonič, Olga Šlebinger, Dr. Janko Šlebinger, Dr. Davorin Trstenjak und Dr. Jakob Žmavc. 93 3 KRONIKA 48 iOOO izvirno znanstveno delo UDK 78(497.4)"1850/1900" prejeto: 14. 9. 2000 Nataša Cigoj Krstulovič asistentka z magisterijem, Muzikološki inštitut ZRC SAZU, SI-1000 Ljubljana, Gosposka 13 Glasba druge polovice 19. stoletja na Slovenskem: k funkciji in pomenu zborovskega petja v slovenski kulturni zgodovini IZVLEČEK Glasba je imela v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem posebno mesto v kulturnem razvoju nastajajočega slovenskega naroda in je bila hkrati bistveni sestavni del družabnega življenja. Smiselna se zdi osvetlitev pomenske ravni glasbe (kot dela kulture) in njenega odnosa do "miljeja", saj je bil na- cionalni in družbeni (sociološki) razvoj izrazitejši kot umetnostni Takšen širši pristop zajema vse tri, medseboj soodvisne sestavine glasbenega dela: procese produkcije, reprodukcije in recepcije. Zajema ideološko in praktično raven glasbe v najširšem pomenu besede, ideje o glasbi in z njimi povezano glas- beno prakso, se pravi glasbeno delo društev (po letu 1872 zlasti Glasbene matice) in glasbeno ustvar- jalnost za potrebe teh društev. SUMMARY MUSIC OF THE I'd HALF OF THE 1^^ CENTURY ON SLOVENE TERRITORY: TO THE FUNCTION AND MEANING OF SINGING IN SLOVENE CULTURAL HISTORY Music had in the second half of the 19^^ century on Slovene territory a special role in the cultural development of the Slovene nation and was at the same time an essential component of social life. It seems reasonable to enlighten the significance level of music (being part of culture) and its relation towards the "milieu" as national and social development was more distinctive than that of art Such a wide approach comprises all three mutually dependent components of music: the processes of production, reproduction and reception of music. It also comprises ideological and practical levels of music in the broadest meaning of the word, ideas on music and with it connected music practice, that is - the music activity of societies (after 1872 particularly of the Philharmonic Society) and music creativity for the needs of those societies. Ključne besede: čitalnice, zborovstvo. Glasbena matica 94 8 3 KRONIKA 20OO NATAŠA CIGOJ KRSTULOViC: GLASBA DRUGE POLOVICE 19 STOLETJA NA SLOVENSKEM: K FUNKCIJI .... 94-106 Glasbena zgodovina druge polovice 19. stoletja na Slovenskem ni zgodovina velikih skladateljskih osebnosti, glasbenih del ali stilnih sprememb; razvoj slovenskega posvetnega glasbenega dela je bil prepleten z delom društev, ki so prenašala poli- tične, socialne in (ne)estetske norme. Idejne in družbene spremembe so pogojevale tudi spre- membe idej o glasbi, njenega vrednotenja in glas- bene prakse. Citalništvo,! idejno sorodno slovan- skim nacionalnim vzgibom po marčni revoluciji, je v širšem kulturnem smislu zrcalilo splošno duhov- no in ne umetnostno-estetsko situacijo. S svojimi merili in vrednotami je predpisovalo tudi obliko in vsebino glasbene prakse v čitalnicah. Glasba je imela posebno mesto v kulturnem razvoju na- stajajočega slovenskega naroda, uveljavitvi nacio- nalne identitete in je bila bistveni sestavni del so- cialne prakse. Reprezentativna, prosvetna in social- na funkcija so bile desetletja usodne za razume- vanje in recepcijo glasbe kot avtonomne umetno- sti. Na spremembo v organizaciji glasbenega živ- ljenja so v drugi polovici 19. stoletja pomembno vplivale tudi demokratične ideje meščanstva. Glasba ni bila več privilegij, dostopen le zaprtemu krogu članov Filharmonične družbe in izbranemu občinstvu Stanovskega gledališča, v okvirih čitalnic in kasneje Glasbene matice se je odvijalo "javno" glasbeno življenje. Citalniške besede so bile zna- čilne za provincialno obliko (malo)meščanskega združevanja. Ljubiteljstvo je bila edina možnost za uresničevanje idej kulturnega nacionalizma, zbo- rovstvo pa primerna oblika, ki je ustrezala kolek- tivnemu duhu zbujenega patriotizma. Prireditve Slovenskega društva in Slovenska gerlica V prvem obdobju "glasbenega čitalništva",^ od nastanka Slovenskega društva do ustanovitve 1 Čitalništvo, splošnoveljaven kulturnozgodovinski feno- men, je v naši zavesti utrjen kot pojem, vezan na de- lovanje čitalnic, tudi kot prispodoba za zborovstvo, naj- večkrat v slabšabiem pomenu. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je čitalništvo pojasnjeno kot: 1.) na- stajanje in delovanje društev čitalnic, in 2.) nav. slabs, značilnosti citalniške dobe: dvigniti zborovstvo iz čital- ništva. Gl. Slovar slovenskega knjižnega jezika. I, Ljub- ljana 1970, str. 302. Takšen vrednostni pristop, ki ozna- čuje glasbeno ustvarjalnost v čitalnicah in za čitalnice vnaprej kot estetsko manjvredno, je mnogo preozek in s stališča današnje muzikologije preživel. Bolj natančna predstavitev pojma kot glasbenozgodovinske kategorije mora upoštevati vse glasbene in izvenglasbene dejavni- ke, ki so vplivali na manifestiranje osrednje oblike glas- bene prakse v čitalnicah, štiriglasnega moškega petja. Pomensko zvezo "glasbeno čitalništvo" je pojasnil muzi- kolog Borut Loparnik kot družabni in družbeni modus vivendi. Prim. Borut Loparnik, Letska narodna L; So- dobnost 23/1975, 6, str. 509-531. Glasbene matice, je bilo slovensko posvetno glasbeno delo omejeno na čitalnice oziroma glasbo na njihovih prireditvah, besedah. Slovensko društvo, ustanovljeno leta 1848 v prestolnici dežele Kranjske, je v svojih pravilih zapisalo petje kot enega izmed "pripomočkov" za dosego svojega namena. Petje (največkrat še enoglasno) v sloven- skem jeziku naj bi na vsem dostopen in primeren način "obdelovalo in omikalo slovenski jezik".^ Petje in igre v slovenskem jeziku naj bi navdušile za slovensko stran v nemškem duhu vzgojeno slo- vensko inteligenco in budile narodno zavest v naj- širših slojih. Poleg narodnostne je glasba opravljala še prosvetno funkcijo; bila je sredstvo socializacije in vzgoje neizobraženega ljudstva. V petih letih svojega obstoja je društvo organiziralo dvanajst be- sed; prvi dve in zadnjo, na kateri je sodeloval celo orkester (nemške) Filharmonične družbe, so sestav- ljale le glasbene točke.^ Diletanti so pod vodstvom Gašparja Maska, tedanjega učitelja na Javni glas- beni šoli in kapelnika Stanovskega gledališča, pre- pevali predvsem pesmi slovenskih ustvarjalcev Blaža Potočnika, Gregorja Riharja, Jurija Flajšmana, Miroslava Vilharja in Kamila Maska. Pragmatični kulturni koncept je Slovensko društvo uspešno uresničevalo tudi z izdajo sedmih zvezkov napevov zbirke Slovenska gerlicaP Kot prvo so natisnili Cesarsko pesem; peli so jo na začetku vsake prireditve in z njo kazali lojalnost cesarju. Med dvainpetdesetimi pesmimi, ki so objavljene v prvem, drugem, tretjem, četrtem in sedmem zvezku (peti in šesti zvezek se po glasbeni in besedni plati razlikujeta od ostalih, saj sta delo poklicnega glasbenika Kamüa Maska in pesnika Franceta Prešerna), je več kot tretjina ljudskih, ostale pa so večinoma delo nadarjenih glasbenih diletantov, največ je med njimi Flajšma- novih in Potočnikovih. Preprosta domoljubna, pastoralno razpoloženjska in naivna ljubezenska besedila^ so bila podlaga za skrajno preprost glas- beni stavek. Značilni zanj so dopadljiva in spevna melodika, naklonjenost tridelni metriki in skromna harmonska sredstva. Izvedbo so prilagajali trenut- nim možnostim, največkrat so pesmi peli eno- 3 Letopis Slovenskega društva, Ljubljana 1849, str. 1. Anton Trstenjak je v popisu prireditev Slovenskega društva izpustil besedo v čast Valentinu Vodniku 15. februarja 1849 in zadnjo, marca leta 1852 v Križankah. Prim. Anton Trstenjak, Slovensko gledališče, Ljubljana 1892, str. 35-41. 5 Zadnji zvezek zbirke je izšel z letnico 1862, torej devet let po formalnem razpadu Slovenskega društva, toda z enako naslovnico kot prvi: Slovenska gerlica, venec slo- venskih pesmi na svitlo dan od Slovenskiga društva. ° Pesnenje Blaža Potočnika, Miroslava Vilharja, Antona Martina Slomška, laneza Strela, Andreja Pirnata, Franca Malavašiča, Matevža Ravnikarja in Lovra Tomana je bilo priložnostnega značaja in se je komaj dvigalo nad ljud- sko "kovanje rim". 95 3 KRONIKA 48 NATAŠA CIGOJ KRSTULOVIČ: GLASBA DRUGE POLOVICE 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM: K FUNKCIJI 94-106 2000 glasno ali dvoglasno s klavirsko spremljavo. Po- samezni zvezki so poleg pesmi slovenskih in ilir- skih (hrvaških) ustvarjalcev vsebovali tudi slo- vanske, češke in moravske narodne napeve s slo- venskimi besedili. Ponatisi dokazujejo, da se je ta pesmarica za široko rabo priljubila in izpolnila na- men petja v slovenskem jeziku. Slovenskemu društvu je posvetil splet trinajstih pesmi za petje s klavirjem, "izvirno domorodno igro s pesmami" Jamska Ivanka^ pesniški in glas- beni diletant Miroslav Vilhar. (Njeno uprizoritev so preprečile težave z izvajalci, v celoti jo je izvedla prvič šele kamniška čitalnica leta 1870.^) Finančna preskrbljenost je omogočila Vilharju, da je v samozaložbi izdal tudi pet zvezkov s po šestimi skladbicami Pesmi (Sestke), za katere je sam na- pisal tudi besedila. Nastale so brez ambicioznejših načrtov, avtor sam je v uvodu zapisal, da so namenjene druženju prijateljev v domačem krogu. Nekatere so ponarodele, med njimi sta najbolj znani Po jezeru in Mila lunica. Glasbeno delo čitalnic Po prvih uspehih so politične okoliščine zavrle slovenska kulturna prizadevanja,^ leta 1857 pa je Venec slovanskih pesmi, ki so ga v Reduti peli pod vodstvom skladatelja in učitelja Filharmonične družbe, Antona Nedvéda, naznanil skorajšnji ko- nec kulturnega mrtvila. Narodno zavedni Slovenci so na pobudo prvaka Lovra Tomana s pomočjo Filharmonične družbe na svečnico naslednjega leta ob priliki proslave Vodnikovega rojstva organizirali slovesno besedo, ki je privabila vse narodno mi- sleče in tudi precej kranjskih Nemcev.^" Tudi po- Kljub skromni glasbeni zasnovi je ima Vilharjeva igra s petjem Jamska Ivanka za slovensko glasbeno zgodovino historično vrednost. Prim. Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, III, Ljubljana 1960, str. 100-104. ^ Gl. Novice 28/1870, 46, str. 372 in Novice 29/1871, 1, str. 6. " V drugi polovici petdesetih let 19. stoletja so v Ljubljani javno govorili in peli slovenske ob nemških pesmih samo še v Katoliški družbi rokodelskih pomočnikov. Tu in tam so peli kakšno slovensko pesem tudi v Stanov- skem gledališču med nemško igro (1854), leta 1855 v dvorani goriške kazine, leto pozneje so peli slovenske pesmi v čolnih na Ljubljanici in cesarju na čast K. Maškovo uglasbitev Costinega besedila. Tudi drugod na Slovenskem je bilo petje v slovenskem jeziku redko. Na besedah v Gradcu leta 1851 in 1852 so sodelovali slo- venski študentje, med njimi Benjamin Ipavec. Tudi v Novem mestu so že leta 1848 imeli slovensko besedo, v Idriji gledališko predstavo, ki je verjetno vsebovala tudi kakšno pevsko točko. Na plakatu za slovensko-nemško predstavo leta 1851 v Celju je zapisan tudi nastop "slo- venskega pevskega društva". Spored Vodnikove besede februarja 1858 pri Žibertu (Vodnikovi rojstni hiši) je obsegal: potpourri slovanskih melodij za orkester Antona Emila Titla, nov Nedvedov zbor Vodniku (bes. Toman), Flajšmanov dvospev .po- slej je imela glasba izrazit nacionalen predznak, ki pa je sedaj prerasel skromne začetke petja v slo- venskem jeziku. Ljubiteljsko zborovstvo je vzbr- sfelo z nastankom čitalnični Zgledi za čitalniške zbore so najprej nastali v germanskem okolju,!^ slovanska različica moškega petja pa je imela še drugačne vsebine. Pri raziskovanju začetkov čital- niškega petja pri nas je potrebno upoštevati zlasti češke in hrvaške idejne vzore. Ljubljanski čital- ničarji so se manj kot pri pri pevskih nastopih moškega zbora (nemške) Filharmonične družbe, zgledovali pri besedah panslovansko usmerjenih študentov na Dunaju in avstrijskem Gradcu, zvezda vodnica pa jim je bilo praško pevsko društvo Hlahol. Petje je na besedah imelo dvojno vlogo: navduševalo je za idejo slovanstva in spod- bujalo izvirno ustvarjalnost. Politična dimenzija je bila očitna, nacionalno slavje je bilo povezano s pevskim in obratno. Reperfoarni prerez besed v prvem desetletju delovanja čitalnic kaže, da je bil glasbeni del prireditev, še zlasti moški četverospevi in zbori, sprva najbolj vabljiv - v večjih čitalnicah z boljšim pevskim zborom tudi najobsežnejši - del sporeda, v drugi polovici šestdesetih let pa so čitalnice tudi zaradi problemov s pevci ali pevovodjem zane- marjale petje in se vse bolj posvečale gledališču. Med glasbenimi je bilo največ vokalnih točk: moških zborov, samospevov, duetov, fercetov. Poleg slovenskih del so bili priljubljeni predvsem četverospevi nekaterih hrvaških in čeških ustvar- min Valentina Vodnika (bes. Prešeren, obj. v Slovenski gerlici), rusko narodno Sarafan (obj. v Slovenski gerlici), "staro kranjsko" Zadovoljni Kranjec (bes. Vodnik, obj. v Slovenski gerlici), deklamacijo Vodnikove pesmi Na Vr- šacu, samospev Občutki (bes. Toman, obj. v Slovenski gerlici) Josipine Turnograjske, češko pesem Piave oči - cerne oči Riharjev četverospev Življenje (bes. Uršič, obj. v Slovenski gerlici) in srbsko Budnica. Gl. Novice 16/ 1858, 5, str. 40 in Laibacher Zeitung 76/ 1858, 32, str. 125. Zanimivo je, da je ponekod pevski zbor obstajal celo pred ustanovitvijo čitalnice, na primer v Kamniku, kjer so že tri leta pred čitalnico ustanovili pevsko društvo. Gl. Zora Torkar, Narodna čitalnica v Kamniku, Kamnik 1991, str. 21 in Novice 23/1866, 6, str. 50. Število rednih čitalniških pevcev je bilo različno in spreminjajoče se; od kvarteta, kot v Tolminu, do dvanajst in več pevcev. Pevovodje so bili največkrat učitelji ali organisti. Pojav številnih, sprva moških ljubiteljskih zborov je bil v začetku 19. stoletja značilen pojav nemške, proti sre- dini stoletja pa je zborovstvo postalo "masovni feno- men" evropske meščanske glasbene kulture. Začetki to- rej segajo v Nemčijo, v obdobje politične depresije pod Napoleonovo oblastjo, ki je sprožilo nastanek prve moške pevske družbe Liedertafel leta 1809 v Berlinu; člani so se sestajali enkrat mesečno in ob večerji pre- pevali z domovinskim duhom prežete pesmi. V južno- nemškem prostoru so se patriotičnim pridružile še pe- dagoška prizadevanja za množično ljudsko petje pre- prostih pesmi v "ljudskem duhu". V habsburški monar- hiji je bilo po vzoru nemških prvo moško pevsko društ- vo na Dunaju ustanovljeno leta 1843, v Mariboru leta .................184&........_______..................^..................... 96 48 lOOO 3 KRONIKA NATAŠA CIGOJ KRSTULOVIČ: GLASBA DRUGE POLOVICE 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM: K FUNKCIJI .,„ 94-106 jalcev. Redko, le v Ljubljani, so bili na sporedu tudi krajši operni odlomki. Vokalni program so včasih popestrile salonske klavirske točke v izvedbi čitalniških pevovodij ali gospodičen iz uglednih meščanskih družin, skladba za violino ali flavto, redko komorne točke. V okviru ljubljanske in kamniške čitalnice je nekaj časa deloval tudi manjši orkester, občasno, odvisno od finančnih zmožnosti, pa so večje čitalnice najele tudi vojaško godbo. Ljubljanska in tržaška čitalnica sta celo nekajkrat organizirali gostovanja tujih glasbenikov. V manjših čitalnicah na podeželju, ki so se razbohotile zlasti po letu 1867, so bile besede skromnejše in le enkrat do dvakrat letno. Ob teh priložnostih je eno ali dve pevski točki je zapel cerkveni zbor. Potrebe so prerasle vsebino pesmi iz Slovenske gerlice, aktualne so postale narodno-prebudne pesmi. Ker je bilo tovrstnih del še malo, so dobili slovenski ustvarjalci priložnost (in spodbudo) za pisanje novih del. Drugi generaciji čitalniških ustvarjalcev so izkušnje in znanje, ki so jih prinesli iz srednjeevropskih glasbenih središč (Anton Ned- véd in Anton Hajdrih iz Prage, Gustav Ipavec iz Gradca in z Dunaja ter Davorin Jenko z Dunaja) omogočili drugačno skladatelj sko izhodišče, vendar je bil kolektivizem še vedno tista značilnost, ki je zaznamovala njihovo delo. Ustvarjanje je bilo predvsem domoljubno dejanje. Glasba, vezana na besedo, je bila model za komuniciranje med ustvarjalci, izvajalci in poslušalci, ki so jih pre- vzemala enotna občutja. Ustvarjalci so se prila- gajali možnostim izvajanja in okusu poslušalcev. Glasbena tvornost je imela zaradi tega značilnosti "potrošne" glasbe; določale so jo standardizirani predmet ustvarjanja in šibkejši pomen posamez- nega dela. Dejanje reprodukcije in recepcije je bilo pomembnejše kot ustvarjalni rezultati. Koncept uporabnosti se je z glasbenega vidika sprva najbolj izrazito kazal kot lažje izvedljiv repertoar "v ljud- skem duhu". Z drugo generacijo čitalniških ustvar- jalcev se je čitalniška pesem izoblikovala v štiri- glasni zborovski stavek, ki je poslej veljal kot model. Do ustanovitve prve glasbene založbe Glas- bene matice leta 1872 se je tovrstna tvornost izka- zovala v (še vedno) relativno maloštevilnih zbir- kah. Komu in s kakšnim namenom so bile izdane zbirke pesmi, najavljajo simptomatični naslovi in posvetila: Fran Gerbič je zbirko Glasi slovenski (izd. 1861) posvetil "ljubljencu slovenskega naroda" Lovru Tomanu, Davorin Jenko je Slovenske pesmi (izd. 1861) posvetil Josipu Juraju Strossmajerju, Gustav in Benjamin Ipavec sta Slovenske pesmi (izd. 1862) posvetila predsedniku celjske Narodne čitalnice Štefanu Kočevarju, Anton Nedved je Šest moških zborov (izd. 1870) posvetil "vsem slovan- skim pevcem". Načelo splošne koristnosti in pouč- nosti pesemskih besedil je v šestdesetih zamenjal narodnoprebudni zanos. Podlaga zanj so bile naj- večkrat rime pesniških diletantov - narodnih prva- kov (Tomana, Terstenjaka, Razlaga, Kreka in dru- gih). Vez med glasbo in besedo je bila tesna, glas- ba je v povezavi z besedami izrazno okrepila idej- no sporočilo. Takrat je nastala tudi Jenkova slo- vanska budnica Naprej, patetična pesem za mno- žice, ki so jo prepevali ne le na Slovenskem, tem- več tudi v širšem slovanskem prostoru. Bila je izdana celo v angleškem prevodu leta 1885 v Lon- donu. Ustvarjalci so se ljudskemu občutju približali tudi z liričnim izrazom v pesmih, ki so ponarodele kot npr. Jenkova Lipa (bes. Vilhar) ali Zvezdi (bes. Trstenjak) Gustava Ipavca. Prisotna je tudi že tež- nja po originalnosti. Sledi individualnega izraza, ki se oddaljuje od splošnega veselja nad preprostim življenjem, izhajajo iz sprememb na literarnem področju. Drugačen glasbeni izraz je spodbudila osebno izpovedna lirika Jenka, Stritarja, Gregorčiča in Levstika. Glasba je postala enakovredna tekstu, na zunaj se je kazala v kvantitativno obsežnejši formi, večji in pestrejši zasedbi. Gerbičeva zbirka četverospevov in samospevov Glasi slovenski, posvečena Lovru Tomanu, izdana 1861 (iz Glasbene zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, foto Milan Štupar) 97 KRONIKA NATAŠA CIGOJ KRSTULOVIČ: GLASBA DRUGE POLOVICE 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM: K FUNKCIJI ..„ 94-106 2000 Boljše glasbeno znanje, hkrati pa tudi višja i izvajalska raven in zahtevnejše občinstvo so bili i poleg literarnega razvoja tisti predpogoji, ki so i drugo generacijo čitalniških ustvarjalcev pripeljali i do drugačnih glasbenih rešitev kot ustvarjalce < prvega čitalniškega kroga. Trudili so se tudi za i kantato. Novice so leta 1862 objavile razpis za i najboljšo uglasbitev pesmi Koseškega Kdo je mar? i za zbor, soliste in vokalni kvartet. Njihov urednik I Bleiweis, narodni prvak in kulturni arbiter, je v i skladu s tedanjim pragmatičnim konceptom želel, i da bi bilo delo privlačno za uho in primerno za i izvajanje najširših slojev, torej "uporabno" za do- \ sego neglasbenih ciljev. Zahteval je da: "pesem i mora biti v narodnem duhu zložena in kolikor i mogoče lahka za petje, melodična, da bo segla v t narod".13 Takšno utilitaristično pojmovanje glasbe ; "iz ljudstva za ljudstvo" se je obdržalo še deset- ; letja. Bolj kot kompozicijsko-tehnično bolj dovrše- | no nagrajeno delo Gašparja Maska (dela je preso- jala strokovna žirija v Pragi) je ušesom in neza- ; htevnemu okusu slovenskega čitalniškega občin- i stva zaradi "narodnega duha" in skromnejših izva- 1 jalskih zahtev (napisano je bilo le za klavirsko j spremljavo) ugajalo delo Benjamina Ipavca. Dve \ leti kasneje, na svečnico leta 1866, je uprizoritev i Ipavčeve spevoigre Tičnik (instrumentiral jo je Ceh i Josef Fabian, takrat pevovodja Narodne čitalnice) pomenila pravo nacionalno slavje. Premiere sta se i udeležila tudi pomembna moža iz nemški vrst, ! deželni predsednik baron Bach in baron \ Schloissnig, na ponovitvi pa je dosežek svojega . rojaka prišlo poslušat nekaj sto štajerskih \ rodoljubov. j Čitalniške glasbene ambicije so se v drugem ; desetletju začele razraščati. Prej vsesplošno navdu- \ šenje in zadovoljnost nad lastnimi dosežki sta se z ; leti preoblikovala v drugačen okus poslušalstva, i Nove potrebe in tudi zmožnosti so omogočale I diferenciacijo kulturne dejavnosti. Posamezni odse- ! ki so se osamosvajali in prešli v nova samostojna društva in ustanove. Najprej se je to zgodilo v Ljubljani, kjer so leta 1867 ustanovili Dramatično ¦ društvo. Spomladi leta 1872 so tam izvedli prvo ; opereto v slovenskem jeziku Gorenjski slavček. \ Skladatelja Antona Foersterja, tedaj vodjo cerkvene j glasbe v stolnici, je spodbudil nagradni razpis ; kranjskega deželnega zbora za najboljšo izvirno opereto, pri pisanju pa vodile zmožnosti izvajalcev in okus tedanje publike. Da so izrecno zahtevali \ opereto in ne opere, je razumljivo glede na : skromnejše izvajalske moči, ki jih je društvo pre- | moglo, poleg tega pa je bila opereta v tistem času j zelo priljubljena in pogosto na repertoarju v (nem- škem) gledališču. Nagrado je dobila tudi Luiza Pesjakova za libreto naivne, komično obarvane in sentimentalne vsebine. (Libreta z zgodovinsko snovjo, kakršnega so imele prave nacionalne opere drugih narodov, slovenski literarni ustvarjalci tedaj tudi niso zmogli napisati.) Novice so najavile delo kot "narodno opereto". Občinstvu je ugajala, saj je Foerster napisal literarnemu ozadju primerno glas- bo vedrega značaja, vanjo pa vpletel tudi narodne in ponarodele napeve. Programska izhodišča Glasbene matice in njene zborovske izdaje Glasbeno čitalništvo je z ustanovitvijo Glasbene matice leta 1872 prešlo v drugo, s stališča glasbene kulture pomembnejše obdobje svojega razvoja, v katerem je dobilo temelje poklicnega dela. Drz- nejša in bolj ambicozna glasbena prizadevanja ne- katerih čitalruških članov so želela dvigniti pomen glasbenega delovanja nad čitalniška merila in ideo- logijo, dodatno spodbudo za drugačno organiza- cijo glasbenega dela pa so prinesle sveže ideje o napredku zlasti mlajše inteligence. Le-te so naspro- tovale samozadovoljni zapredenosti v patriarhalne družabnostne okvire Bleiweisovih čitalnic. V pra- vilih zapisan program Glasbene matice je segal na različna področja glasbenega življenja (zbiranje na- rodnih pesmi, založništvo, šola, koncertna dejav- nost), namen "vsestransko podpirati in gojiti slo- vensko narodno glasbo" pa je izražal željo po re- prezentativnosti lastne kulture. Nacionalni cilji, ki so jih spodbudile radikalnejše liberalne ideje, so imeli sprva prednost pred glasbenimi. Geslo "Svoji k svojim!", ki si ga je prisvojila Glasbena matica, je že na začetku jasno začrtalo nacionalno slovensko- nemško ločenost glasbenega dela. Koncept izgraje- vanja lastne glasbene kulture s prepoznavnimi značilnostmi je v prvi fazi zahteval kolektivi- stičnemu duhu predano delo, ki bi koristilo narodu in glasbeni vzgoji najširših plasti. Matičin odbor se je zavedal, da bo v nacionalnem (kulturnem) boju sprva imela prednost tudi kvantiteta. Kot narodni zavod je Glasbena matica želela postati vseslo- vensko društvo in pritegniti predvsem čitalnice, pevska društva in šole. Njeni "zunanji odborniki" so nabirah člane po vsem slovenskem etničnem ozemlju, vendar ne povsod enako uspešno. Največ jih je pridobila iz dežele Kranjske, manj iz Štajerske, le nekaj iz Primorske, še manj s Koroške.1"* Ideja skupnega boja proti nevarnosti germardzacije je povezovala pevska društva na slovenskem etnič- nem ozemlju. Glasbena matica pa se je povezovala tudi s sorodnimi slovanskimi društvi. Nameni društvenega odbora glede prosvetne funkcije, ki naj bi jo imela glasba, so se razlikovali 13 Novice 20/1862, 20, str. 155. 14 Slovenski narod 15/1882, 957*26. april 1882. 98 > 3 KRONIKA 2000 NATAŠA CIGOJ KRSTULOViC: GLASBA DRUGE POLOVICE 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM: K FUNKCIJI ..„ 94-106 od ciljev narodnih prvakov, ki jim je bilo petje v slovenskem jeziku le pripomoček za dosego "neglasbenih" namenov, besede pa pomembnejše od glasbe. Zavzemal se je za glasbeni napredek naroda na osnovi "pravilnega estetičnega petja" in za izobrazbo šolske mladine "v petji in instru- mentalni glasbi", po drugi strani pa za (profe- sionalno) glasbeno izobrazbo in razmišljal o kon- servatoriju ali pa vsaj "učilnici za organiste".!^ Glasbena matica je želela postati forum in usmerjevalec slovenskega glasbenega dela v vseh smereh in razsežnostih: za posvetno in sprva tudi cerkveno glasbo (že v prvem letu je njen odbor razpisal nagrado za najboljšo lahko slovensko mašo), za glasbo v šolah in na koncertih. Etnična ideologija glasbene kulture sedaj ni več temeljila na jeziku kot primarnem razpoznavnem znamenju, temveč je iskala identiteto v glasbeni folklori. Zbiranje in izdajanje ljudskih pesmi je bila ena izmed pomembnejših nalog, ki si jo je zastavila Glasbena matica. Ker so se zavedali nji- hove kulturne vrednosti za narod, so jih želeli ohraniti za potomce, po drugi strani pa je najzanesljivejša pot do umetne vodila preko na- rodne pesmi. Kot slovensko narodno glasbo so takrat prepoznavali tako ljudsko kot tudi umetno glasbo, ki se je naslanjala na ljudsko. Ohranitev in oživitev etničnega repertoarja je pri narodnostnem osamosvajanju imela pomembno vlogo. V ozadju ni bila le z romantizmom spodbujena Herderjeva ideja o "ljudski pesmi" temveč je zbiranje, pred- vsem pa izvajanje "slovenskih narodnih pesmi" služilo za dosego političnih in pedagoških ciljev. K nabiranju "narodnih pesmi" je Glasbena matica povabila učitelje na deželi in jim obljubila skromno denarno nagrado za vsako poslano pesem. Za prva dva zvezka narodnih pesmi (izd. 1883 in 1885) je napeve z okolice Bleda zbral in priredU Janko Žirovnik. Zbirko Narodne pesmi z napevi so izdali v priročnem manjšem formatu, preproste harmonizacije napevov pa so bile namenjene vsem petja željnim rodoljubom. Priljubile so se vsem, ne glede na socialno in izobrazbeno raven. V tretjem zvezku zbirke so zbrani napevi iz okolice Tuhinj- ske doline, v četrti zvezek je urednik in prireje- valec Marko Bajuk vključil tudi narodne napeve s ponarodelimi umetnimi besedili Slomška, Gregor- čiča, Prešerna, Jenka in Stritarja, sledili so Devov in Svikaršičeva zvezka s koroškimi napevi. Zbiranje melodij je potekalo veliko počasneje kot zbiranje besedil, do leta 1914 je Glasbena matica izdala le osem zvezkov z nekaj več kot dvesto pesmimi. V nasprotju s temi izdajami preprostih harmonizacij ljudskih pesmi, namenjenih široki rabi, si je slo- venska ljudska glasbena dediščina utrla pot tudi 15 Poroalo društva Glasbene matice v Ljubljani, Ljubljana 1874, str. 3. na koncertni oder s Hubadovimi harmonizacijami slovenskih narodnih, izdanimi leta 1894; z njimi se je zbor Glasbene matice ponašal na tujem in želel ugajati doma. Narodnostni in pragmatični nameni so desetletja usmerjali uredniško politiko založbe Glasbena matica. Kazali so se kot skrb za rast slovenske glasbene literature na vseh področjih in za vsakogar. Vojteh Valenta je v imenu odbora na prvem občnem zboru pojasnil založniške načrte: prednost so imeli prosvetni cilji ter šolske in cerkvene izdaje, bolj izurjenim pevcem pa naj bi preskrbeli kako "umetnejše delo".^^ izdajati so že- leli skladbe za najširše sloje in za različne potrebe, za cerkev, šolo in dom}^ Brez umetniških ambicij torej in z namenom približati glasbo vsem slojem. Utilitaristični namen izdaj razkriva tudi prvi odborov razpis za "lehko slovensko mašo", torej cerkveno glasbo v slovenskem jeziku, ki bi jo lahko izvajali tudi manj vešči ljubiteljski glasbeniki v manjših mestih in na podeželju. (Glasbena matica je izdaje cerkvene glasbe kasneje posto- poma prepustila leta 1877 ustanovljenemu Cecili- jinemu društvu.) Ustvarjalci, ki so v preteklih letih posvečali svoje pesmi narodnim prvakom in jih izdajali z njihovo finančno podporo (čitalnice so skrbele le za izvajanje), so dobili novo priložnost za objavo svojih del. K popularizaciji petja so pripomogle predvsem zborovske zbirke, ki jih je založba Glasbena matica izdala največ. Že na prvem občnem zboru so sklenili, da bodo skrbeli zlasti za dobre moške zbore in v ta namen razpisali darila "za najboljše pesni liričnega in patriotičnega zapopadka".^^ q,\q je torej za tvornost v okvirih veljavnega modela citalniške pesmi, kakršnega je utrdila druga generacija čitalniških ustvarjalcev. Kot dodatek k partituram četveroglasnih in večglasnih napevov, ki jih je Glasbena matica izdajala v prvem de- setietju založniškega dela, so leta 1880, 1881 in 1882 izšli posamezni glasovi najpopularnejših zborov v treh zvezkih Lavonke. S tem je založba še bolj ustregla izvajalcem, pevskim društvom. Omenjena zbirka je zanimiva s historičnega vidika v dveh pogledih: po eni strani je nekakšen kom- pendij dotedanje slovenske zborovske ustvarjalno- sti, po drugi strani pa je zgodovinski dokument o zanimanju in okusu. Dobro desetletje kasneje, ob |6 Slovenski narod 5/1872, 116, 8. oktober 1872. V drugem členu pravil Glasbene matice je zapisano: "Društvo si bode torej prizadevalo pomagati, da vzraste slovenska glasbena literatura in za tega delj misli: a) na svitlo dajati dobre slovenske kompozicije za cerkev, šolo in dom in razpisavati darila za najboljša domača glas- bena dela; b) nabirati po celej slovenski zemlji narodne pesmi, ki se nahajajo med narodom in skrbeti za to, da se te pesmi v lepo uredjeni zbirki na svitlo dajo." 1° Poročilo društva Glasbene matice v Ljubljani, Ljubljana 1874, str. 6. 99 KRONIKA NATAŠA CIGOJ KRSTULOVIČ: GLASBA DRUGE POLOVICE 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM: K FUNKCIJI .... 94-106 2000 društveni petindvajsetletnici leta 1897, so izbrali osemdeset moških zborov in jih skupaj s predgo- vorom in življenjepisi skladateljev izdali kot Pes- marico "Glasbene matice". Uvodni del zbirke so sestavljale narodno zavzete budnice; kot prva je bila natisnjena - tako kot pol stoletja poprej v Slovensid gerlici - Cesarska pesem, zatem pa Jen- kova budnica Naprej. V preostalem delu so bili zbrani zbori starejše in mlajše generacije sloven- skih in tudi drugih, zlasti hrvaških in čeških ustvarjalcev. V Pesmarici Glasbene matice so za svoje nastope našli repertoar sposobnejši zbori, skromnejšim, podeželskim zborom je bila name- njena Slovenska pesmarica, ki jo že dve leti prej izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu, uredil pa Jakob Aljaž. V predgovoru te zborovske zbirke je urednik zapisal njen namen "da nese plemenito slovensko pesem v najširše kroge". Pri izboru so vodila urednika (duhovnika) klerikalna načela, zato med izbranimi moškimi in mešanimi zbori ni takih z ljubezensko vsebino, na koncu pa je do- danih še nekaj nabožnih pesmi. Iz Slovenske pes- marice so prepevali sirom po Slovenskem, glede izvajanosti in slišanosti njenih zborov je zgovoren podatek, da je bila tiskana v nekaj deset tisočih izvodih in kasneje večkrat ponatisnjena. Razvoj pevskih društev v Ljubljani in drugod na Slovenskem ter množična pevska slavja Novo raven v razvoju pevskega gibanja so predstavljala samostojna pevska društva. (Pogosto so se nova društva vpisala med člane Glasbene matice.) V njihovih okvirih so namesto moških delovali mešani zbori. Pevsko društvo Slavec je v Gorici že leta 1876 ustanovil Anton Hribar, društvo Lira se je razvilo iz čitalniškega zbora v Kamniku leta 1882. Mnoga nova pevska društva so (še ved- no) bila - prav tako kot že desetletja čitalnice - trdnjave narodne zavesti. "Narodno petje" naj bi povezovalo Slovence. Razpredenost čitalnic in pev- skih društev po vsem slovenskem etničnem ozem- Iju^^ je kazala tudi na rast nacionalne zavesti in uspešen (kulturni) boj proti naraščajočemu germa- nizacijskemu pritisku. Njihovi prednostni (nacio- nalni) cilji so ostali enaki desetletja. Hkrati z njimi sta vzgoja in prosveta ("omika") naroda zlasti v manjših mestih in trgih ostali temelj kulturnega nacionalizma.20 V osemdesetih letih 19. stoletja se je hkrati s socialno diferenciacijo prebivalstva členilo tudi društveno življenje. Nastajala so nova društva, ki so združevala člane istega socialnega sloja ali poklica. Junija 1884 je vlada odobrila pravila no- vemu Slovenskemu delavskemu pevskemu društ- vu Slavec, njegovi člani so bili poleg delavcev tudi obrtniki, rokodelci in mali uradniki, se pravi nižji meščanski sloj. To društvo je po svoji organi- zacijski plati (programu), vsebini in delovanju na- daljevalo koncept narodnih društev. Primerjava namenov, zapisanih v pravilih različnih društev, ne razkriva vpliva socialne strukture članstva. Kaže ga glasbena praksa teh društev (ohranjeni pro- grami), Jd je odraz potreb in okusa njenih članov. Sfera recepcije je torej tista, iz katere se najlaže prepozna različnost. Nanjo so hkrati s socialno delitvijo vplivale tudi različne glasbene izkušnje. Razlike v glasbeni praksi so bile največje v Ljub- ljani, ne le med dejavnostjo Glasbene matice in glasbeno dejavnostjo drugih društev, temveč tudi znotraj samih ljubiteljskih glasbenih krogov. Uk- varjanje s salonsko, največkrat tujo glasbo je ve- ljalo za prestiž, čitalništvo (in čitalniška pesem) je ostalo ide(ologi)ja in praksa najširših plasti socialne piramide. Nekatera večja pevska društva, kot na primer Dolenjsko pevsko društvo v Novem mestu, so si zastavila ambicioznejše glasbene cilje. Uresničevati so jih pomagali sposobni glasbeniki - pevovodje; v Novem mestu je bil več kot trideset let osrednja osebnost glasbenega življenja Ignacij Hladnik. Na- men ustanovitve Dolenjskega pevskega društva v Rudolfovem, zapisan v pravilih, ki jih je odobrila c.kr. deželna vlada za Kranjsko avgusta 1884, je bil "gojiti slovensko in sploh slovansko petje".^! Nacionalni koncept njihovega programa je sledil osnovni ideji ostalih narodnih društev. Sredstva za njegovo uresničitev so bila pevska šola, prirejanje pevskih večerov in sodelovanje pri narodnih svečanostih.22 Delovanje Dolenjskega pevskega društva so ovirali problemi majhnega mesta: ker 1^ Imenik slovenskih pevskih društev na Kranjskem, Pri- morskem, Goriškem, Štajerskem in Koroškem iz leta 1911 navaja za Kranjsko 58, Primorsko (Trst z okolico) 37, Goriško 35, Štajersko 21 in Koroško 7 pevskih društev. Leta 1897 je poročevalec pisal v Slovenski narod: "Ni- jeden drug narod nima razmeroma toliko pevskih zbo- rov kot naš. Ni je vezi, ki bi družila sicer cesto nesložne naše rojake toli trdno v trajno občestvo, kakor pesem. (...) Reči moramo, da imajo Slovenci ljubezen do petja v krvi. (...) Slovenska pevska društva pa niso le zabavišča, nego so močne trdnjavice narodne zavesti, ognjišča ro- doljubja in velevažna odgojevališča. Za razširjanje pro- svete in omike imajo slovenska pevska društva največ zaslug." Gl. Slovenski narod 30/1897, 204, 7. september 1897. ^' Pravila Dolenjskega pevskega društva v Rudolfovem, Novo mesto 1884, str. 1. (Arhivsko gradivo tega društva hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Novo mesto.) 22 Program "Pevskega večera", ki ga je Dolenjsko pevsko društvo priredilo 18. januarja 1902 v prostorih Narodne atalnice, je obsegal poleg slovenskih tudi tuje zbore ter instrumentalno točko: Volaričev zbor" Divja rožica, Ab- tova dvoglasna ženska zbora s klavirjem Pozdrav nara- vi, tri Dvofakove Bagalele za godalni kvartet, Söderma- nov zbor Kmečka svatba in narodno Zadnji kozarček 100 > » 2000 KRONIKA NATAŠA CIGOJ KRSTULOVIČ: GLASBA DRUGE POLOVICE 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM: K FUNKCIJI .... 94-106 SO bili pevci tudi izvršujoči člani drugih društev, niso mogli redno obiskovati pevskih vaj, še bolj izrazit je bil splošni problem pomanjkanja teno- ristov. Od konca 19. stoletja stoletja so probleme povzročala tudi nesoglasja med društvenimi člani zaradi strankarskih razhajanj.^3 Odboru Dolenj- skega pevskega društva se je pritoževal nad "ža- lostnim pojemanjem splošnega zanimanja za umetno petje" odbor podružnice Glasbene ma- tice.24 Posledica razmer je bila tudi ustanovitev salonskega orkestra.^^ Poleg repertoarnih razlik so bih značilru po- kazatelj duhovnih usmeritev tudi priložnosti in osebnosti, ki so jim društva prirejala posebne (jubilejne) prireditve. V Kamniku je bilo posebno slovesno leta 1880 na proslavi ob tisočletnici slovanske liturgije, ki so jo organizirala ljubljanska narodna društva. V Tolminu je ob cesarjevem obisku septembra 1882 pelo pod Hribarjevim vod- stvom nad dvesto pevcev, slavnost ob blago- slovljenju društvene zastave Delavskega podpor- nega društva pa je istega leta v Trstu privabila nad dva tisoč ljudi, peli so Hribarjevo kantato, vsi zbori pa Hajdrihovo Jadransko morje in Jenkov TVa- prej?'^ Razvoj pevskega gibanja je šel v smeri kvan- titete. Tudi v devetdesetih letih 19. stoletja so množične prireditve pomenile posebno nacionalno slavje. Množičnost je pomenila (pre)moč v kul- turnem boju. Bleiweisova slavnost na Dunaju, ki jo je slovensko akademsko društvo Slovenija priredilo februarja 1892, je privabila nekaj sto Ijudi.^^ Na programu so bili popularni zbori (društveni moški zbor je zapel Gerbičev Slovanski brod, "ki je pač vsakemu Slovencu znan" in Nedvedov Nazaj v planinski raj), nastopil pa je tudi operni pevec Josip Trtnik. Tamburaši so slavnost zaključili z Jenkovo Naprej. Nacionalni (pevski) praznik so 23 Liberalno-klerikalni spori so po dobrih dvajsetih letih dela pripeljali Dolenjsko pevsko društvo celo do tega, da so na izrednem občnem zboru razpravljali o njego- vem razpustu, ker je "umetniško delovanje društva prišlo popolnoma na kant in vsak kmečki zbor presega naše društvo." Gl. Zapisnik izrednega občnega zbora Dolenjskega pevskega društva 19. oktober 1912. 2* Gl. Dopis šolske uprave novomeške Glasbene matice Dolenjskemu pevskemu društvu z dne 24. oktobra 1901. Po dvajsetletnem delu je odbor sklenil osnovati in pri- ključiti Dolenjskemu pevskemu društvu še salonski or- kester, ki bi bil "popolnoma samostojen klub društve- nikov-godbenikov, z edinim namenom gojiti glasbo v ožjem krogu in sodelovati v društvenih koncertnih prireditvah." Obsežen popis notnega gradiva za salonski orkester, hranjen v Zgodovinskem arhivu, priča o re- pertoarju. Novomeški salonski orkester je leta 1903 na koncertu v korist šole izvedel celo Beethovnovo Prvo simfonijo, z njegovim sodelovanjem so leta 1913 uspeš- no izvedli Sattnerjevo kantato Jeftejeva prisega. 26 Slovenski narod 1882, 212, 19. september; 217, 22. sep- tember 1882. 27 Slovenski narod 25/1892, 35, 4. februar 1882. pomenili množični (skupni) nastopi slovenskih zborov, ki jih je vsako leto organiziralo Slovensko pevsko društvo na Ptuju. (Temu društvu je Be- njamin Ipavec posvetil zbor Mi vstajamo?^) Nji- hovi cilji so bili "gojiti in širiti slovensko pesem in ž njo narodno zavest po vseh krajih slovenske do- movine".29 Konservativna Bleiweisova patriotična načela so vodila tudi programski načrt društve- nega odbora za nastop leta 1892; kot uvodno skupno pesem so zbori zapeli Nedvedovo Avstrija moja.^^ Slovensko pevsko društvo je avgusta 1898 skupaj s Celjskim pevskim društvom priredilo "Veliko pevsko slavnost v proslavo petdesetletnega vladanja cesarja Nj. Veličanstva Cesarja Frana Jo- sipa I." Zbori so nastopili v celjskem Narodnem domu.31 Kljub namenu, ki je izražal lojalen odnos do skupne države, pa so slavje spremljali pro- tislovenski napadi, saj so bila konec 19. stoletja slovensko-nemška nacionalna nasprotja na Štajer- skem mnogo ostrejša kot drugod na Slovenskem.32 Oktobra leta 1897 so bila potrjena pravila Zve- ze slovenskih pevskih društev, ki je združevala slovenska pevska društva na Kranjskem, Šta- jerskem, Koroškem, Primorskem in Goriškem ter na Dunaju. Ideja zanjo je bila stara že dve de- setletji, o njej se je v devetdesetih razpravljalo v krogih Glasbene matice.33 Organizatorji so delali načrte o njihovem povezovanju še na širši ravni; najprej v jugoslovansko zvezo, potem pa celo v zvezo vseh slovanskih pevskih društev v Avstriji. V pravilih so poudarili svoj nestrankarski interes. Namen zveze naj bi bil "zgolj umetniški", pa ven- dar so v nadaljevanju razkrivali tudi svoje nacio- nalne namene "v povzdigo slovenskega narodnega in umetnega petja in v povzdigo patrijotičnega čuta".34 Za izboljšanje strokovne ravni so si 28 Omenjeni zbor je izšel v prilogi petega letnika Ljub- ljanskega zvona leta 1885. 29 Slovenski narod 25/1892, 166, 23. julij 1892. Program Velikega koncerta Slovenskega pevskega društ- va na Ptuju so sestavljali trije mešani zbori: Volaričeva Grajska ha, Foersterjeva Ljubica, Vilharjeva Domovini dva Nedvedova moška zbora Avstrija moja in Venec slovanskih pesmi ter zbor Gorenjci smo iz Foerster- jevega Gorenjskega slavčka. Gl. Slovenski narod 25/1892, 71, 29. marec 1892. Spored Velike pevske slavnosti 14. avgusta 1898: Avs- trijska himna s spremljevo orkestra, Ipavčev mešani zbor Pozdrav, F. S. Vilharjev moški zbor Domovina, Bendlov mešani zbor Križari na morju, zbor z orke- strom Ave Marija, Pahorjev mešani zbor Domovini in Hajdrihov moški zbor Jadransko morje. 32 Hedvika Zdovc, Pevsko slavje v Celju 1898; Celjski zbornik 1989, str. 321-329; Mojega življenja pot. Spomini dr. Vladimirja Ravniharja, ur. Janez Cvirn, Vasilij Melik in Dušan Nečak, Ljubljana 1997, str. 40-41. Gl. Zapisnik občnega zbora Glasbene matice 18. aprila 1876 (Zapisnike hrani Glasbena zbirka Narodne in uni- verzite knjižnice v Ljubljani) in Slovenski narod 27/1894, 151, 5. julij 1894. Gl. Pravila Zveze slovenskih pevskih društev, Ljubljana 1897, str. 1. 101 3 KRONIKA NATAŠA CIGOJ KRSTULOViC: GLASBA DRUGE POLOVICE 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM: K FUNKCIJI 94-106 48 lOOO postavili tri cilje: skrb za strokovno izobrazbo pevovodij, izdajo teoretičnih pevskih priročnikov in razpis nagrad za nove moške in mešane zbore.35 Zveza je podpirala medsebojne društvene stike in nabavo notnega materiala. Sestavili so celo seznam trideset pesmi, ki naj se jih zbori pevskih društev uče. Po nekajletnem delovanju so ugo- tovili, da je bila zveza zasnovana na preširoki pod- lagi, zato so leta 1911 ustanovili še Pevsko župo Ljubljane in okolice. Decentralizacija naj bi imela predvsem koristne posledice za izboljšanje kako- vosti petja. Pravila Zveze pevskih društev (iz Glasbene zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, foto Milan Štupar) Repertoar manjših pevskih društev je ostal znotraj utrjenih vsebinskih in izvedbenih okvirov čitalniške pesmi. Zlasti na robu slovenskega et- ničnega ozemlja so imele domoljubne pesmi še vedno pomen v nacionalnem boju, pesmi, ki so povzdigovale lepoto slovenske krajine propagand- ni namen. Že konec sedemdesetih let 19. stoletja so se začeli oglašati tudi primorski ustvarjalci Josip Kocijančič, Hrabroslav Volarič, August Leban. Skla- 35 Gl. Zapisnik 3. odborove seje Zveze slovenskih pevskih društev 10. aprila 1906. (Zapisnike hrani Glasbena zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.) datelji starejše in mlajše generacije so priložnostne čitalniške zbore posvečali pevskim društvom. Slo- venske pesmi za štiri moške glasove (izd. 1894) je Hrabroslav Volarič posvetil pevskemu društvu Nabrežina. Ob rojstveni 300-letnici Jana Anosa Ko- menskega Gustava Ipavca je revija Popotnik ob- javila kot prilogo leta 1892. Viktor Parma je podaril Litijskemu pevskemu društvu četverospev Eno devo le bom ljubil na Gregorčičevo besedilo.36 Akademskemu društvu Triglav v Gradcu je Josip Ipavec podaril kot društveno himno Triglavsko koračnico za petje s klavirjem. Za to društvo je še kot študent pisal zbore tudi Anton Schwab. Za novoustanovljeno Pevsko društvo Ljubljana je Geslo na Praprotnikove besede zložil Benjamin Ipavec. Tri "lahko izvedljive" moške zbore (Bud- nica, Slanica, Srce človeško sveta stvar), napisane med leti 1901 in 1903, je podaril Slovenskemu delavskemu podpornemu društvu v Celju Anton Schwab.37 Tudi v opusih vseh treh pomembnejših skladateljev slovenske glasbene romantike Antona Foersterja, Frana Gerbiča in Benjamin Ipavca za- vzema zborovska tvornost obsežen del. Gerbič je čitalniškemu poustvarjanju posvetil že svoj prvi opus Glasi slovenski, leta 1880 Bleiweisu zbirko moških in žensJdh četverospevov in zborov Slo- vanska jeka, ob skladateljevi sedemdesetletnici pa je Glasbena matica izdala zbirko 20 moških zborov v slovenskem narodnem značaju, namenjenih ljubiteljskim zborom. Njihovim potrebam se je prilagodil tudi Benjamin Ipavec, ki si je nabiral praktične glasbene izkušnje kot pevovodja že kot študent v avstrijskem Gradcu in je sodeloval s celjsko in mariborsko čitalnico. Za Prešernovo slav- nost v Vrbi leta 1872 je napisal kantato na Stri- tarjeve besede Na Prešernovem domu, ki je na- vdušila številne poslušalce in poročevalca v Slo- venskem narodu; priporočal jo je vsem pevskim društvom, saj je "v narodnem duhu izdelana".38 Tudi Foerster je zborovska dela posvečal različnim slovenskim in slovanskim društvom3^ in napisal tudi priložnostno kantato Kranjska z Avstrijo. Slo- venska himna v slavo šeststoletne zveze Vojvodine kranjske s presvetlo hišo Habsburško (izvedena je bila leta 1883). Slovenski narod 25/1892, 5, 8. januar 1892. 3' Gl. program "Dr. Schwabovega večera", ki ga je Celjsko pevsko društvo priredilo 8. junija 1913. (Program hrani Zgodovinski arhiv v Celju.) 38 Slovenski narod 5 /1872, 111, 24. september 1872. 39 Y Pesmarici Glasbene matice so objavljeni zbori, ki jih je Foerster posvetil Sokolu, Slovenskemu delavskemu pev- skemu društvu Slavec, Pevskemu zboru Glasbene ma- tice, zagrebškemu Kolu in zboru dunajske Slovenije. 102 48 KRONIKA 2.000 NATAŠA CIGOJ KRSTULOViC; GLASBA DRUGE POLOVICE 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM: K FUNKCIJI .... 94-106 Pevski zbor in koncerti Glasbene matice Nastopi številčnega pevskega zbora so bili po- membna značilnost prvih let koncertnega delo- vanja Glasbene matice.^" V začetku leta 1891 so na podlagi pravil ustanovili Pevski zbor Glasbene matice, ki je bil bistveni sestavni del društva in je imel svoj poslovnik.41 Njegov namen ni bil "raz- diranje obstoječih pevskih društev" temveč "zdru- ževanje pevskih sil, da bo Glasbena matica v jav- nih nastopih kazati mogla, kolikor premoremo Slo- venci v proizvajanju".42 Poleg nacionalnih hotenj je odbor v vabilu za pevce novega zbora izrazil tudi željo po preseganju diletantizma in željo po doseganju umetniške ravni nemškega glasbenega dela v okviru Filharmonične družbe. Slovenski narod je 14. oktobra 1891 objavil oklic: "Čast na- rodova zahteva, da ne podrejamo več petja dru- gim nameram, da ga negujemo kot umetnost, umetniški dostojno. (...) Sram bi nas moralo biti, ako bi nas ravno v središču Slovenije presegli v dovršenosti umetniškega polja nasprotniki naši. (...) Geslo naše naj bo složno delovati za prosveto narodovo." Prisotna je bila torej že ideja o avto- nomnosti glasbe, vendar so bili voditelji sloven- skega glasbenega dela še vedno obremenjeni z nujnostjo njegove funkcionalne zavezanosti službi "za narodov blagor". Društvenemu odboru so bili sprva torej po- membnejši nacionalni kot pa čisto glasbeni (umet- nostni) cilji, kazali so se v programski usmer- jenosti. Ker je bilo primernih izvirnih del še malo, so za zborovske nastope na koncertih raje (vendar ne izključno) izbirali dela iz slovanske (češke) glasbene literature. Med slovenskimi zbori so iz- vajali nekatere boljše, že znane Foersterjeve in Nedvédove zbore, priredbe ljudskih in v ljudskem duhu pisani zbori pa so bili tisti, s katerimi se je Glasbena matica ponašala tudi na tujem. Na prvem izmed dveh "znamenitih" dunajskih kon- certov leta 1896 je pevski zbor med Gallusov Mu- sica noster amor in Brucknerjev Te deum vrinil Nedvedov Nazaj v pianinsid raj Hubadovih šest priredb narodnih ter Foersterjevo Ljubica. Tudi na gostovanjih v Trstu (1905), Zagrebu (1908) in Opatiji (1911) so poleg novejših slovenskih zborov Po formalni in ekonomski strani so bili "zborovski" kon- certi Glasbene matice bliže tipu "ljubiteljskega" kot pa "profesionalnega" koncerta. Zbor za svoj nastop rü dobil honorarja, skromni so bili tudi honorarji solistov. ^l Jedro novega Pevskega zbora Glasbene matice je bU kvartet Ilirija, ki se mu je pridružil del čitalniških pev- cev. Potek preosnovanja čitalniškega zbora v zbor Glas- bene matice je podrobno opisal v kroniki pevskega zbora Glasbene matice Anton Mahkota in Cvetko Bud- kovič v jubilejni publikaciji ob stoletnici tega zbora. Gl. Cvetko Budkovič, Sto let pevskega zbora Glasbene ma- tice, Ljubljana 1992, str. 13-14. 42 Slovenski narod 14. oktobra 1891. peli tudi še vedno všečne in učinkovite, "cital- niške". S slednjimi so želeli ugajati tudi na nasto- pih v Postojni (1897) in Novem mestu (1898). Glas- bena matica je organizirala tudi gostovanja hrvaš- kih in čeških pevskih društev; dvakrat hrvaškega Pevskega društva Kolo (1905 in 1909), Pevske zveze moravskih učiteljev (1907). Izvedbe večjih vokalno-inštrumentalnih del na koncertih Glasbene matice so bile zaradi številne zasedbe zbora in orkestra predstave kolektivne virtuoznosti, spremljala so jih navdušujoča poročila. Pomenile so (nacionalno) slavje in hkrati moralno ter umetniško plemenitenje.43 Razkazovanje lastnih reproduktivnih moči bi dobilo polnejši sijaj z izvajanjem izvirnega dela, vendar razpis za najboljše "epiško delo za zbor, soli in orkester" leta 1898 sprva ni obrodil sadov. Šele dobro desetletje kasneje je pater Hugolin Sattner napisal "poljudno" priložnostno delo Vnebovzetje, "oratorij za ljudstvo, za slovensko Ijudstvo".^^ Znal je torej ugoditi tehničnim, intelektualnim in emocionalnim zahtevam izvajalcev in poslušalcev. Izvedba prvega slovenskega oratorija leta 1912 je sprožila med skladateljem in urednikom Krekom v Novih akordih polemično pisanje za in proti pragmatičnim načelom v glasbi. Sattnerjevim nazorom o koristnosti take glasbe za narod, je Krek postavil nasproti čista umetnostna načela.45 Monumentalna kolektivna predstava (sodelovalo je tristo pevcev in inštrumentalistov) z značilno himnično patetičnim nacionalnim žarom, ki je bila odmev teženj po zunanjem zvočnem sijaju, je bila hkrati vrh in zaton "dobe oratorijev" na koncertih Glasbene matice. Poleg reprezentativene so koncerti Glasbene matice opravljali tudi prosvetno funkcijo. Odbor je dal prevesti vsa tuja besedila vokalnih del, ob iz- vedbi večjih del pa je pripravil komentirane kon- certne liste z zgodovinskimi podatki ter poljudno analizo, ki jo je objavil že nekaj dni pred kon- certom tudi v Slovenskem narodu. Glasbena ma- tica je nekatere koncerte (oziroma njegove pono- vitve) namenoma oglaševala kot "ljudske" in želela Glasbena matica je obsežnejša vokalno-inštrumentalna dela (največkrat s teksti s cerkveno vsebino) izvajala že od začetka svoje koncertne dejavnosti: leta 1892 je izvedla Dvofakov 149. psaim, leta 1893 Dvofakovo delo Stabat mater, leta 1896 Haydnov oratorij Stvarjenje in Dvofakovo skladbo Mrtvašld ženin, leto kasneje Mo- zartov Raquiem, leta 1901 Beethovnovo Missa solemnis, leta 1902 Tiferderjevo kantato Zlatorog, leta 1903 Hartmanov oratorij Sv. Franasele, leta 1906 Bossijevo biblično kantato Visolca pesem la-alja Salamona, leta 1907 Verdijev Requiem, leta 1909 Perossijev oratorij Rojstvo zveličarjevo. Gl. Gojmir Krek, P. H. Sattner in njegova Assumptio; Novi akordi 11/1912, 1. str. 4. 45 Gl. Hugolin Sattner, "Moja Assumptio in kritika v Novih akordih". Novi akordi 12/1913, 1, str. 6 in Gojmir Krek, Postludij; Novi akordi 12/1913, 1, str. 7. 103 3 KRONIKA NATAŠA CIGOJ KRSTULOVIČ: GLASBA DRUGE POLOVICE 19. STOLETJA NA SLOVENSKEM: K FUNKCIJI .... 94-106 48 2000 Program jubilejnega koncerta Glasbene matice 1897 v Narodnem domu (iz Glasbene zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, loto Milan Stupar) z znižano vstopnino pritegniti vse socialne plasti. Sprememba poslušalstva v (številno) anonimno občinstvo je povzročila, da je postala družabna funkcija glasbe, značilna za čitalnice, na koncertih Glasbene matice nerelevantna. Drugače pa je bilo na njenih pevskih večerih, ki jih je prirejala le za svoje člane. Le-ti so bili po obliki in namenu še čitalniški, namenjeni zabavi in druženju. Z novim stoletjem so nacionalne nagibe po reprezentativnosti lastne kulture začele preglašati glasbene pobude. Množičnost ni veljala več za prednost. Razvoj od kvantitete h kvaliteti je do- bival spodbude iz glasbenega življenja. Razmah izvirne vokalne ustvarjalnosti se je kazal tudi na sporedih koncertov Glasbene matice. Slednja je svojo petindvajsetletnico proslavila z "zgodovin- skim" zborovskim koncertom,4^ za koncert, v korist 46 Pester, vsebinsko različen, spored "zgodovinskega" kon- certa Glasbene matice v Narodnem domu 8. decembra 1897 sosestavljala dela nekaterih ustvarjalcev starejše generacije ter sodobnikov: Vilhar-Schantlova uvertura jamslca Ivanlca, Foersterjev zbor Domu, samospeva NezakonsI JOŽE SUHADOLNIK: ARHITEKTURA IN URBANIZEM V LJUBLJANI V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA (OD 1849 DO 1895) .... 107-117 2000 Iz leta 1888 je ohranjen osnutek regulacijskega načrta za mestni del med Dalmatinovo ulico (Dol- go ulico), Slovensko cesto, kolodvorom in Kolo- dvorsko ulico. Ta zemljiški kompleks je bil s pro- jektiranimi ulicami razdeljen na stavbne bloke. Na osnutku so začrtane ulice, ki tudi še danes po- tekajo, le (da je ulica, ki naj bi tekla po vsej širini tega kompleksa, zaradi zgradbe sodne palače v njegovi sredini sedaj razdeljena na Trdinovo in Cufarjevo ulico (Čopovo ulico). Osnutek ni pred- videval parka pred sodno palačo.^ Delo na regulacijskih načrtih v omenjeni dobi tako ni pripeljalo do končnega rezultata. Narejeni so bili le za posamezne nove mestne predele. Bile pa so izvršene priprave, ki so dale koristno osnovo za izdelavo regulacijskega načrta, ki je postal nu- jen zlasti po potresu. Javne in stanovanjske stavbe Dograditev južne železnice skozi Ljubljano je vidno vplivala na gradbeni razvoj mesta. Kolo- dvorsko poslopje, zgrajeno leta 1849, je ležalo iz- ven mesta in ga je bilo potrebno navezati nanj z novimi cestami, kar je bila naloga bodoče regu- lacije. O rasti mesta v razdobju naslednjih dvajset let je mogoče govoriti le toliko, kolikor gre za zgradbe med kolodvorom in mestom, ki so bile maloštevilne in malopomembne. Gradbena dejav- nost za povečanje stanovanjske površine se je iz- ražala predvsem v nadzidavanju in prezidavanju že obstoječih poslopij. Kot prezidavo večjega obse- ga je treba omeniti nadzidavo drugega nadstropja in dozidavo južnega trakta Kranjske hranilnice na Krekovem trgu (Sejmski trg. Cesarja Jožefa trg, sedaj Teološka fakulteta). V letu 1851 sta bila dograjena Bavarski dvor (stari hotel z restavracijo) in evangelistična cerkev ob Gosposvetski cesti (gradil Anton Treo). Po načrtu inž. Ivana Schöbla so leta 1854 začeli graditi neoromansko cerkev v Trnovem, dve leti pozneje pa je po načrtu A. Gunsiherja že stal hotel Slon (do 1937). Prvo sodobno vilo v Ljubljani si je zgradil leta 1862 na Strmem potu 3 (Za streliščem) švicarski konzul Viljem Cloetta in naslednjo leta 1869 Albert Samassa na Karlovški cesti 1 (Zvonarski ulici). Ve- ličastno neorenesančno poslopje kavarne Evropa na Ajdovščini, lastnika Luke Tavčarja, so pričeli graditi leta 1867 (dokončali pa dve leti pozneje) po načrtih arhitekta C. Tietza in prestavlja največjo novo stavbo v tem obdobju. Istega leta je bil po- stavljen prvi litoželezni most v Ljubljani, delo dunajskega inženirja Johanna Hermanna - Hradec- kega most. V šestdesetih letih je s podrtjem gos- podarskih poslopij nastal Pogačarjev trg (del Šol- skega drevoreda), uredili pa so tudi okolico Tivol- skega gradu, zasadili aleje ob ribniku in proti Puharjevi ulici. Posledica splošnega gospodarskega razvoja v sedemdesetih letih je bil razcvet gradbene dejav- nosti. Finančno jo je precej podpirala Kranjska hranilnica, ki je leta 1871 pričela graditi neonor- mansko Višjo realko v Vegovi ulici po načrtih arhitekta Aleksandra Bellona (končana 1874). De- narno je podpirala gradnjo najpomembnejših ob- jektov v naslednjem deceniju. Od sedemdesetih let naprej se je precej pove- čala tudi zasebna gradbena dejavnost. Za gradbeni razvoj Ljubljane je značilna pobuda Kranjske stavbne družbe, delniške družbe, ki je odločilno vplivala na zazidavo nekaterih mestnih delov ozi- roma pozidavo celih ulic. Kupila je obsežna zem- ljišča med Slovensko, Prešernovo, Cankarjevo cesto in Štefanovo ulico ter zemljišče na Vrtači. Za te mestne predele je družba zelo iniciativno posegala v odločanje o regulacijskem načrtu. Leta 1874 je družba pričela graditi dve hiši na Cankarjevi 3 in 5, projektiral ju je dunajski arhitekt Julij DÖrfel ter povečala svoj hotel "Stadt Wien" z dvoriščnim traktom. Leta 1875 je zgradila šolo na Zoisovi cesti (Cojzova cesta, Cojzov graben), leta 1879 pa upravno poslopje Kranjske hranilnice v Tomšičevi ulici (Knafljevi ulicij Zemljiški kompleks do Župančičeve ulice je bil do leta 1883 zazidan (z izjemo poznejše Hammerschmidtove hiše). Družba je zgrajene hiše prodajala, nekatere parcele je prodala že pred gradnjo. Posebej velja omeniti leta 1881 zgrajeno gosposko stanovanjsko hišo Franca pl. Gariboldija (poslopje poznejše Zbornice za trgo- vino, obrt in industrijo) v Beethovnovi ulici. Tega leta so po načrtu A. Wagnerja pričeli graditi neo- gotsko cerkev na Taboru (končano 1883). Z zazidavo stavbišč na Vrtači je družba pričela leta 1889. Najprej je bila zgrajena hiša na vogalu Prešernove (Tržaške ceste) in Erjavčeve ceste (VaJ vasorjeva cesta), v naslednjih letih do potresa pa še deset stavb ob Prešernovi in Erjavčevi cesti ter Levstikovi ulici. Z znatno finančno podporo Kranjske hranilnice so bili postavljeni v 80- in 90-ih letih naslednji objekti: po načrtih arhitekta Resorija leta 1883 neo- renesančni Narodni muzej (zgrajen 1885, dokonč- no opremljen 1888 po načrtih arhitekta V. Trea). Leta 1884 je je bilo zgrajeno učiteljišče na Resljevi, leta 1886 so začeli zidati vojašnico na Taboru, leta 1887 je Kranjska stavbna družba pričela graditi otroško bolnico v Streliški ulici. Delavske stano- vanjske hiše v Hranilniški ulici so začeli zidati iste- ga leta.^ Leta 1889 je bila po načrtu F. Kaudele zgrajena šola na Ledini.!^ Kranjska stavbna družba Zgodovinski arhiv Ljubljana, zbirka Načrti, načrt Ljub- ljane 1888. ^ Reg. I, fase. 994, št. 5977/1887. 10 Reg. I, fase. 994, št. 18225/1888. 112 3 KRONIKA 48 1000 JOŽE SUHADOLNIK: ARHITEKTURA IN URBANIZEM V LJUBLJANI V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA (OD 1849 DO 1895) 107-117 je 1889 pričela na prostoru starega stanovskega gledališča z gradnjo neorenesančne Filharmonije. Po načrtu inženirja A. Wagnerja in s spremem- bami Viljema Treoja je bila dokončana 1891. Stavbno podjetje G. Tönnies je po načrtih arhi- tektov Hraskyja in Hrubyja dogradilo 1892 operno gledališče v neorenesančnem slogu. Iz tega leta je tudi secesijska Katoliška tiskarna na Poljanskem nasipu. Po natečajnem konkurzu so med leti 1893- 1896 postavili neoklasicistično stavbo Narodnega doma (sedaj Narodna galerija) po načrtu arhitekta Františka Skabrouta. Impozantno neorenesančno palačo Deželne vlade na Prešernovi cesti so po načrtu E. Forsterja gradili med 1894-1899 (tudi 1895-1899). V tem razdobju je bilo zgrajeno še po- slopje hiralnice na Vidovdanski cesti, Marijanišče na Poljanski cesti. Rokodelski dom na Komenskega cesti (Poljska ulica) in nov trakt uršulinskega sa- mostana ob Kongresnem trgu.^^ V primerjavi z aktivnostjo Kranjske stavbne družbe je bila druga zasebna gradbena dejavnost tega razdobja bolj skromna. Zgrajene so bile po- samezne hiše v Kolodvorski in Čopovi ulici, na Komenskega in Trubarjevi cesti (za V. Mayrja), na vogalu Aškerčeve (Obrtne ulice) in Emonske ceste {Križanske ceste, za N. Ronerja) in na Slovenski (za P. Schleimerja). Kranjska stavbna družba je po načrtu arhitekta I. Hraskyja postavila leta 1886 hišo za dr. Mundo na Rimski cesti (Tržaški cesti). Bolj sistematično so gradili ob Resljevi cesti. Južna že- leznica je zidala tri stanovanjske hiše za svoje uslužbence. Kranjska stavbna družba je leta 1888 zgradila najemniško stanovanjsko hišo na vogalu Resljeve in Čufarjeve ulice (za M. Trpotca) ter jo označila kot eno najlepših zasebnih zgradb v Ljub- ljani. Društvo za gradnjo delavskih stanovanj je za Bežigradom med Dunajsko cesto in Staničevo ulico zgradilo do potresa pet delavskih hiš. Gradbeni razvoj in gradbena dejavnost sta bila v tesni povezavi s Kranjsko stavbno družbo od njene ustanovitve do potresa. Ni bila le gradbeno podjetje, ampak je tudi nakupovala stavbna zem- ljišča za gradnjo najemniških hiš, vil in drugih po- slopij za lasten račun. Vodstvo družbe je bilo v rokah Antona in Viljema Treoja kot tehničnega vodje in stavbenika, kasneje pa arhitektov Ger- lacha in Antona Wolfa. Vse prevzete stavbe, največ po lastnih načrtih, so bile zgrajene pod vodstvom Viljema Treoja,^^ ] JOŽE SUHADOLNIK: ARHITEKTURA IN URBANIZEM V LJUBLJANI V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA (OD 1849 DO 1895) 107-117 2000 ZUSAMMENFASSUNG Architektur und Urbanismus in Ljubljana in der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts (1849-1895) und das Archivgut des Historischen Archivs in Ljubljana Die Bauten ciieser Epoche werden als Archi- tektur des Historismus bezeichnet, die stilistisch in romantischen, strengen und späten Historismus aufgegliedert wird. Die Denkmäler des roman- tischen Historismus versuchen lediglich durch dekorative Elemente den Klassizimus zu leugnen, im Hinblick auf die Baumasse heben sie sich von diesem nicht ab. Der strenge und der späte Historismus bestanden oft nebeneinander, wobei sich der strenge nur an einer einzigen Stilrichtung orientiert, der späte dagegen verschiedene histo- rische Muster und Vorlagen verwendet. Die Entwicklung führte zu einer immer komplizierteren Gliederung des Baukerns und erreichte vor dem Jahrhundertende einen Höhepunkt in einer nahezu "impressionionistischen" Auflösung der Architektur- glieder. Was den stililistischen Fortschritt anbelangt, so waren die heimischen Baumeister Träger einer traditionellen, an örtliche Überlieferung anknüp- fenden Architektur, während Beamte der Bau- direkfionen, Ingenieure der Kreisverwaltungen und aus dem Ausland berufene Architekten alle technischen und stilistischen Neuheiten der Wiener Baukunst ohne Zeitverzug einführten. Die Regulierungspläne dienen der Planung von Stadtvierteln, Straßen und der Stadterweiterung, sie legen die Baulinien fest, sie stellen eine Grundlage dar für die Verleihung von Genehmigungen zum Bau von Neubauten und zum Umbau von Alf- bauten. Ljubljana erhielt damals nur unvollständige Pläne, die nur zum Teil realisiert oder nicht bestätigt wurden. Sie wurden vom Städtischen Bauamt und von der Kramer Baugesellschaft ent- worfen. Der abgelehnte Bauplan aus dem Jahre 1861 wurde 1869 ergänzt und umgearbeitet. Er umfaßte die Straßenregulierung des neuenf- stehenden Stadtteils zwischen den Bahngleisen und den Straßen Kolodvorska, Trubarjeva und Vidovdanska cesta sowie den Stadtteil zwischen der Slovenska und Gosposvetska cesta. Das Bau- programm der Krainischen Baugesellschaft von 1874 sah eine neue, verlängerte Tržaška cesta über die Cankarjeva cesta bis zur Slovenska cesta vor, die übrigen abbiegenden Straßen sollten in die bereits existierenden Gassen münden. Im Raum zwischen der Tržaška cesta und der Eisenbaiuüirüe sollte ein Park angelegt werden. Der neue Regulierungsplan des Stadtingenieurs Wagner von 1876 bezog den westlichen Stadtteil ein zwischen Slovenska cesta (damals Šelenburgova und Du- najska cesta). Gradišče und Bahngleisen, wo am meisten gebaut wurde. Er folgte im wesentlichen der heutigen Richtung der Prešernova cesta und den rechtwinklig zu ihr verlaufenden Subičeva, Cankarjeva und Puharjeva cesta sowie der parallel verlaufenden Beethovnova und Zupančičeva cesta. Es wurden auch neue Straßen im Dreieck zwischen Bahngleisen und Slovenska und Gosposvetska ce- sta geplant. Die Anlegung und Eröffnung der Resljeva cesta sowie die Annahme des Plans für die Straßen in diesem Teil der Vorstadt St. Peter wurden vom Gemeinderaf im Jahre 1876 bestätigt. In den 80er Jahren setzte sich Landesingenieur I. Hrasky ern- sthaft und professionell für einen ganzheitlichen Plan ein. Der Regulierungsplan für den Stadtteil zwischen Dalmatinova, Slovenska cesta, Bahnhof und Kolodvorska ulica wurde 1888 entworfen und wich nur in Details von der heutigen Situation ab. Die Bauentwicklung der Stadt erlebte einen Aufschwung nach dem Ausbau der Südbahn. Das im Jahre 1849 errichtete Bahnhofsgebäude mußte mit neuen Straßen verbunden werden. In den darauffolgenden zwei Jahren wurden der Bavarski dvor und die evangelische Kirche fertiggestellt. Nach den Plänen von I. Schobl wurde die neu- romanische Kirche in der Türnau-Vorstadt gebaut. In zwei darauffolgenden Jahren wurde das Hotel Elephant fertig. Das größte Gebäude in diesem Zeitabschnitt, das Neorenaissance-Kaffeehaus Euro- pa wurde in den Jahren 1867-1869 nach Plänen von C. Tietz gebaut. Die Wirtschaftsentwickung in den 70er Jahren bedeutete einen echten Aufschwung der Bau- industrie, die auch mit der Krainischen Baugesell- schaft verbunden war, finanzielle Unterstützung erfuhr die Bauindustrie seitens der Krainischen Sparkasse. So wurden in den Jahren 1871-1874 nach Plänen A. Bellons die Realschule, die Schule an der Zoisova cesta, die Häuser an der Cankarjeva cesta und das Verwaltungsgebäude der Krainischen Sparkasse gebaut. Vom Anfang der 80er Jahre stammen das spätere Gebäude der Handels-, Ge- werbe- und Industriekammer und die nach Plänen A. Wagners errichtete neugotische Kirche in Tabor. Mit dem Bau der Häuser in Vrtača begann die Gesellschaff im Jahre 1889. Nach Plänen W. Resorts und Veränderungen V. Treas entstand im Neo- renaissance-Stil das Nationalmuseum. Die Lehrer- bildungsanstalt wurde im Jahre 1884 gebaut. Zwei Jahre darauf begann der Bau der Kstserne in Tabor. Am Ende dieses Jahrzehnts entstand noch die Volksschule in Ledina, in den Jahren 1888-1891 116 48 3 KRONIKA 2000 JOŽE SUHADOLNIK: ARHITEKTURA IN URBANIZEM V LJUBLJANI V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA (OD 1849 DO 1895) .... 107-117 wurde nach Plänen A. Wagners und Ergänzungen V. Treas im Neorenaissance-Stil die Philharmonie errichtet. Anspruchsvollere Projekte wurden vom Bau- unternehmen G. Tönnies durchgeführt. Dieses vollendete nach Plänen Hraskys und Hrubys im Jahre 1892 das Opernhaus im Neorenaissance-Stil. Im selben Jahr entstand auch die Katholische Druckerei im Jugendstil und nach Plänen F. Skabrouts in den Jahren 1893-1896 das neo- klassizistische Gebäude des Slowenischen National- hauses (später Nationalgalerie) und in den Jahren 1894-1897 der monumentale neoklassizistische Palast der Landesregierung nach Plänen E. Forsters. Die Industriegebäude erreichen ein stilistisch bescheideneres Niveau. Der Entwurf der Papier- fabrik in Vevče um 1843-1850 enstand im Rahmen einer dörflichen Baugestaltung. Tschinkeis Fabrik für Kaffeesurrogate, gegründet im Jahre 1866, brachte mit ihrer Form, ihrem einheitlichen Aus- sehen einen neuen visuellen Inhalt ins Stadtmilieu und stellt einen Bruch im Verhältnis Fabrik-Stadt dar. Einen Schritt vorwärts in der Anlage einer "Fabrikstadt" bedeutet die im selben Jahr ge- gründete Brauerei Kosler (später Union). Trotz der "autonomen Stellung" der Fabrik im Verhältnis zum Stadtkörper, berücksichtigte ihr Entwurf den Ver- lauf des Straßenzugs. Žabkars Maschinenfabrik und Gießerei, gegründet im Jahre 1971, erinnerte durch ihr Stilkonzept an Herrensitze des 18. Jahrhunderts. Die Laibacher Tabakfabrik, entworfen 1870, Bauabschluß 1873, stellte einen Höhepurdit in der Auffassung der Fabrik als einer "neuen Stadt" dar. Die symmetrisch angeordnete Anlage ist von der Straßenlinie abgerückt, dazwischen liegt ein Park, das Zentralgebäude bildet eine Achse. Ljubljana nutzte die grüne "Leere" zwischen der Slovenska cesta, dem Tivoli-Park und der Bahnlinie und erweiterte sein klassisch urbanisiertes Stadtgebiet. Das Verdienst und die positive Leistung der Krainischen Baugesellschaft im Be- reich der Urbansierung ist dabei nicht zu über- sehen. 117 3 KRONIKA_48^ 2000 izvirno znanstveno delo UDK 351.816:364.4:"1945" prejeto: 28. 8. 2000 Jure Gombač prof. zgodovine in sociologije, mladi raziskovalec. Oddelek za sociologijo. Filozofska fakulteta, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2 "Dobrota", obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev IZVLEČEK V Sloveniji so po koncu prve svetovne vojne nastala številna podporna društva, ki so svojim članom pomagala prebroditi najrazličnejše življenjske preizkušnje. Mednje je spadala tudi "Dobrota", obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev. Njen upravni odbor je s pomočjo vpisnin, mesečnih prispevkov članov in z vlaganjem v nepremičnine pridobil sredstva, iz katerih je nato v primeru smrti poštnim uslužbencem ali njihovim družinskim članom izplačeval podporo za dostojen pogreb in za pokritje stroškov, ki so bili s tem v zvezi. Konec druge svetovne vojne je pred to društvo postavil nove izzive, skupaj z oficirjem OZNEpa je v prostore na Čopovi ulici vstopila nova oblast SUMMARY "DOBROTA " (BENEVOLENCE), AT DEATH SUPPORTING SOCITEY OF THE POSTAL EMPLOYEES After World War I many support societies arose in Slovenia, which helped their members in overcoming various problems in their lives. Among the societies was "Dobrota", at death supporting society of the postal employees. Its managing committee gained finances fiom registiation fees, monthly contributions of members and from investing into real property. In a case of death of a postal employee the society paid the family members or relatives a subvention for a decent funeral and for covering other expenses. The end of World War II brought before the mentioned society new challenges. Together with an officer of OZNA the new government settled in the premises in Copova street Ključne besede: Ljubljana^odporno društvo, poštarski nameščenci, obsmrtna podpora, leto 1945, OZNA Konec septembra 1944 je odsek za socialno skrbstvo pri predsedstvu SNOS izdal svojim refe- rentom na terenu okrožnico, kjer jih je opozoril, da bo potrebno v skladu z njegovim programom po koncu vojne prevzeti v svoje roke vse socialne ustanove, bolniške blagajne vseh vrst, pokojninske zavode, privatne in državne domove za onemogle, pa tudi vsa otroška zavetišča in vajeniške domove. Zato je bila dolžnost vsakega referenta socialnega skrbstva, da v svojem rajonu popiše vse ustanove socialnega značaja in predlaga ljudi, ki naj bi ob zlomu Nemčije prevzeli omenjene ustanove v svoje roke. Ti ljudje naj bi prišli iz vrst delavcev, lahko so bili tudi člani bivših strokovnih organi- zacij, na vsak način pa so morali sodelovati v osvobodilnem gibanju. "Le na tak način naj bi namreč delo odseka za socialno skrbstvo služilo ljudstvu in njegovim težnjam, oblast pa bi lahko edino na ta način resnično izvajala voljo ljudstva".^ 1 Arhiv republike Slovenije (ARS), SNOS, šk 485A/3, Okrožnica, 29. 9. 1944. 118 zooo 3 KRONIKA JURE GOMBAČ: 'DOBROTA', OBSMRTNO PODPORNO DRUŽTVO POŠTNIH NAMEŠČENCEV, 118-122 Dne 18. maja 1945 je v stanovanje blagajnika obsmrtnega podpornega društva poštnih name- ščencev "Dobrota" na Čopovi ulici v Ljubljani vsto- pil oficir OZNE.2 Vsem prisotnim je razložil, da mora iz varnostnih razlogov zapečatiti društveno blagajno. Obljubil je še, da bo on ali pa kak drug njegov sodelavec prišel čez kakih deset dni nazaj, odpečatil blagajno in s tem omogočil nadaljnje delovanje društva. Blagajnik se je z vsem tem lah- ko le nemo strinjal. Ko čez deset dni ni bilo niko- gar, je upravni odbor sklenil počakati še nekaj časa, vendar pa so ga po skoraj enem mesecu ča- kanja pritiski članstva prepričali, da je treba nekaj ukreniti. Zaradi spoštovanja in morda tudi strahu do OZNE, se je sklenil na njene organe obrniti s pritožbo na Ministrstvu za socialno politiko Na- rodne vlade Slovenije. V njej je pojasnil svoje za- gate, da pa bi na ministrstvu vedeli, kaj sploh je "Dobrota", obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev, se je odločil priložiti tudi nekaj dokumentacije. Iz nje se da razbrati številne zani- mive in koristne podatke, ki nam omogočijo vpo- gled v delovanje tega in podobnih podpornih društev, ki so se oblikovala v Kraljevini Jugoslaviji ali še prej, in so omogočala svojim članom, da so lažje preživeli težke preizkušnje, ki lahko človeka doletijo v življenju. Že ob nastanku Kraljevine SHS leta 1918 so poštni nameščenci spoznali, da se morajo zaradi zavarovanja svojih stanovskih, moralnih in mate- rialnih koristi organizirati v stanovskih društvih. Ker pa so bila ta društva po svojih nalogah in dolžnostih zelo raznolika, je kmalu postalo jasno, da bo treba za nekatere primere ustanoviti posebna društva, ki se bodo ukvarjala samo s točno določe- nimi nalogami. Poštni nameščenci so namreč ugo- tovili, da številni stanovski kolegi ali pa njihove družine zaidejo v težak položaj, če umre kdo od njih samih, ali pa član njihove družine. Ko so hoteli dostojno pokopati umrlega, so zabredli v velike te- žave in dolgove, marsikdo pa je ostal celo brez sredstev za življenje. Najprej so si skušali pomagati s tem, da so organizirali zbiranje prostovoljnih pri- spevkov med sodelavci, prijatelji in znanci, vendar je bilo to za prizadetega mučno delo, sredstva, zbrana ta način pa največkrat niso bila zadosti. Zato so poštarji na pobudo stanovskih orga- nizacij 24. maja 1922 na ustanovnem občnem zboru v Ljubljani ustanovili posebno društvo "Dobrota", ki je imelo nalogo, da ob smrti svojih članov svojcem izplača obsmrtno podporo. Ta je služila zato, da so se pokrili stroški za pogreb in vse ostalo, kar je bilo z njim v zvezi. Njihovo de- javnost je odobrila Pokrajinska vlada za Slovenijo v Ljubljani, natančneje oddelek za notranje zadeve 2 Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo, opomba avtor- ja. dne 24. junija 1922 z odločbo št. 23.011, in poli- cijsko ravnateljstvo v Ljubljani dne 1. julija 1922 z odločbo 12/226/2.3 Društvo je bilo organizirano tako, da je moral vsak uslužbenec, ki si je hotel zagotoviti kritje teh stroškov, vstopiti v društvo in vanj vpisati tudi tiste člane svoje družine, za katere je hotel zago- toviti podporo. V ta namen je moral redno pla- čevati članske prispevke, s katerimi je nato društvo lahko krilo svoje izdatke. Če bodočemu članu kakšna stvar ni bila jasna, je lahko prelistal knjižico "Pravila "Dobrote", ob- smrtnega podpornega društva poštnih uslužben- cev Ljubljana", kjer je lahko prebral, da ima Društvo namen po načelih vzajemne pomoči po- deljevati denarno pomoč svojim članom in njiho- vim svojcem, da z njo lahko pokrijejo stroške, ki so nastali zaradi smrti. Denarna sredstva za svoje delovanje je društvo pridobilo iz vpisnin in rednih mesečnih članskih dohodkov, iz dohodkov imo- vine in raznih slučajnih dohodkov. Društvo je vodil upravni odbor, sestavljen iz petih do sedmih članov, ki so mu pri delu in odločitvah pomagali še občni zbor članov in pre- gledovalci računov, vse prepire in nesporazume o društvenih zadevah med člani kakor tudi med člani in samim društvom, pa je razsojalo razso- dišče. Posebne naloge v društvu so lahko opravljali tudi drugi odbori, komisije in poverjeniki. Na začetku je društvo v svoje vrste sprejelo vsakega poštnega uslužbenca ne glede na njegovo uvrstitev v uradniškem ali služabniškem staležu in ne glede na starost. Kasneje pa je bilo treba zaradi preprečevanja različnih špekulacij in izkoriščanja tovariškega duha svojih vrstnikov omejiti pri- stopno starost in s tem prisiliti uslužbence, da so v društvo vstopili že prej, ne pa šele takrat, ko je bila osebna ali družinska tragedija neizbežna. Tako so medse sprejeli samo osebe obeh spolov od drugega do štiridesetega leta starosti, ki so lahko v društvo vstopili bodisi kot samostojni člani, poštni uslužbenci, bodisi kot odvisni člani, ki jih je prijavil rodbinski poglavar, samostojni član društ- va. Članstvo je začelo veljati tisti dan, ko se je upravni odbor sestal in potrdil sprejem kandidata. Ko je nato na dom prispelo obvestilo o sprejemu v društvo, je zraven prispel tudi račun za vpisnino. Redne mesečne prispevke se je plačevalo prvi dan v mesecu, tolerirala se je desetdnevna zamuda, potem pa so začele teči zamudne obresti. V društvo so sprejemali samo zdrave osebe in če je upravni odbor podvomil v zdravje določene osebe, ki je želela postati član, ali pa je hotela preiti ARS, Ministrstvo za socialno skrbstvo, šk. 5/31, Mini- strstvu za socialno skrbstvo. Zapora blagajne pri "Dob- roti", obsmrtnem podpornem društvu poštnih usluž- bencev v Ljubljani, 9. 5. 1945. 119 KRONIKA JURE GOMBAČ: 'DOBROTA', OBSMRTNO PODPORNO DRUŠTVO POŠTNIH NAMEŠČENCEV, 118-122 > I 2000 med vrste članstva z višjo denarno podporo, je lahko zahteval zdravniško spričevalo. Prav tako je lahko še dve leti po pristopu razveljavil sprejem v društvo oziroma prestop v višjo skupino, če se je izkazalo, da je bila sprejeta oseba ob pristopu ali prestopu že bolna, pa društvo takrat za njeno bolezen ni vedelo. Vplačani prispevki se v tem primeru niso vrnili, saj je upravni odbor društva upravičeno domneval, da je bil nalagan in s tem ogoljufan. Članstvo je prenehalo, če je član umrl, če je izstopil iz društva ali pa če je bil izbrisan ali iz- ključen. Ko je umrl član, ki je bil v društvu vsaj pol leta in je izpolnil tudi druge pogoje, določene s pravili in sklepi občnih zborov, se je po odbitku stroškov in morebitnega dolga izplačala obsmrtna podpora. Če je član preminil pred potekom te polletne do- be, so se vrnili samo vplačani prispevki. Tistemu članu pa, ki se mu je zgodila nezgoda s smrtnim izidom, se je ne glede na dobo članstva izplačala vsaj podpora najnižje stopnje, glede na skupino, v katero je bil vpisan. Kdor se je želel izpisati iz društva, je moral o tem pismeno obvestiti upravni odbor. S tem so mu ugasnile vse s članstvom združene ugodnosti, vplačani prispevki pa se mu niso vrnili. Tudi vse člane, ki jih je društvo odločilo iz- brisati ali izključiti iz svojih vrst, je čakala podobna usoda. Tisti, ki so bili izključeni zaradi svojega zlo- namernega ravnanja, katerega rezultat je bil oško- dovanje koristi društva in tisti, ki so bili izbrisani zaradi nezmožnosti plačevanja rednih mesečnih prispevkov, so izgubili pravico do podpore in do denarja, ki so ga do tedaj že vložUi."^ Čeprav društvo ni stremelo po tem, da bi kot nekakšna zavarovalnica začelo iz prispevkov svojih članov kovati dobiček, je vseeno hotelo ohraniti ^ ARS, Ministrstvo za socialno skrbstvo, šk. 5/31, Pravila Dobrote, obsmrtnega podpornega društva poštnih uslužbencev Ljubljana. svoj obstoj s tem, da je vsakoletne preostanke od dohodkov varno nalagalo v stavbna zemljišča in vrednostne papirje, ali pa je omogočilo svojim članom, da so lahko pri njem vzeli posojilo, ki so ga nato z obrestmi vred vrnili in obogatili bla- gajno. Odločili so se tudi, da članske prispevke diferencirajo po eni strani po vstopni starosti, po drugi strani pa po višini obsmrtne podpore, ki si jo je hotel posamezni uslužbenec zagotoviti, ker samo članski prispevki pač niso zadostovali za to, da bi vsak dobil tako visoko obsmrtno podporo, kot so jo pričakovah on ali pa njegovi svojci. Člani so bili tako po starosti in po prispevkih razdeljeni na pet razredov. Leta 1943 je to iz- gledalo takole: V tem letu se je v petih razredih nahajalo 3147 članov, upravni odbor pa je razpolagal z pre- moženjem, vrednim okoli milijon tristo tisoč lir.^ Ob koncu vojne je v mesecu maju društvo sklenilo narediti bilanco, da bi upravni odbor, članstvo, pa tudi oblasti lahko ocenili, kako je vojna vplivala na delovanje društva in kaj to pomeni za njegovo prihodnost. Na svoje veliko zadovoljstvo so ugotovili, da so z razširitvijo svojih dejavnosti pridobili nova sredstva in ta so jim močno olajšala podeljevanje podpor. Kratkoročna posojila, ki so jih člani med vojno lahko najemali pri društvu in jih nato z obrestmi vračali v blagajno, so se izkazala za od- ličen vir zaslužka. Prinašala so namreč veliko večji dobiček, kot ostale dejavnosti. Denar je bil naložen tudi v Poštno hranilnico. Kreditno zadrugo Maribor, Mestno hranilnico in v Poštni dom. Nekaj ga je bilo vloženega tudi v vrednostne papirje. Tudi obe društveni zemljišči v Ljubljani sta prinašali dobiček. Zemljišče ob Ipavčevi cesti je ARS, Ministrstvo za socialno skrbstvo, šk. 5/31, Poročilo o delovanju v letu 1943. 120 2000 3 KRONIKA JURE GOMBAČ: ¦DOBROTA', OBSMRTNO PODPORNO DRUŠTVO POŠTNIH NAMEŠČENCEV, 118-122 Izkaz članov „DOBROTE", umrlih v letu 1942/43 ARS; MSS, šk. 5/31 bilo razdeljeno na 20 parcel po 345 kvadratnih metrov, zemljišče ob Ciril in Metodovi cesti pa na 42 parcel po 330 kvadratnih metrov. Člani društva so te parcele lahko najeli in jih obdelovali, v zameno pa so plačevali najemnino. Kasneje naj bi za njih na tem prostoru zrasli stanovanjski naselji.^ Zaradi vojnih razmer je marsikateremu članu postalo nemogoče plačevati mesečne obroke, zato članarine niso mogli poravnati. Raje so pisno za- prosili upravni odbor društva za odlog plačila. Ta jim je odlog sicer odobril, vendar je zaračunal za- mudne obresti. Na ta način se je v blagajno ARS., MSS, šk. 5/31, Poroalo o delovanju v letu 1943. nateklo še nekaj dodatnega denarja. Tako je konec maja leta 1945 društvo "Dobrota" in njenih 3100 članov razpolagalo z premoženjem, vrednim okoli dva milijona sedemsto tisoč lir.^ Vsa ta sredstva so imela še vedno en in isti cilj, na human način pomagati poštnim uslužbencem kriti stroške pogreba in ostalih stvari, ki so bile z tem v zvezi. Denar, ki so ga dobili s pomočjo dodatnih dejavnosti, jim je olajšal dosego tega cilja, saj samo mesečni prispevki in vpisnine zaradi upadanja števila članov niso bili več dovolj. Upravni odbor je na osnovi vseh teh dejstev 7 ARS, MSS, šk 5/31, bUanca dne 9. 5. 1945. 121 KRONIKA JURE GOMBAČ: ¦DOBROTA", OBSMRTNO PODPORNO DRUŠTVO POŠTNIH NAMEŠČENCEV, 118-122 > 2000 ministrstvu želel dokazati, da društvo "Dobrota" ni privatno pridobitno podjetje, temveč "prava sta- novska pomoč poštnim uslužbencem, ki izpolnjuje namene sindikalnih organizacij". Zaradi tega je bilo nujno, da se tudi v novih razmerah zagotovi nje- gov obstoj. Zapora društvene blagajne je ta obstoj resno ogrozila, saj članom, ki so jim umrli svojci in ki so na osnovi pravil zahtevali, da se jim izroči podpora, niso mogli ustreči.^ Ministrstvo za socialno politiko je konec junija 1945 poslalo na OZNO v Ljubljani dopis, kjer je prosilo za pojasnitev zapleta v zvezi z "Dobroto".^ Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati. Že čez pet dni je ministrstvo sporočilo upravnemu odboru, da je OZNA zapečatila blagajno obsmrtnega podpor- nega društva "Dobrota" v Ljubljani le iz varnostnih razlogov in da se lahko ob prisotnosti njihovega organa in organa OZNE odpečati in izroči nada- ljnjemu poslovanju.!'' Naslednji dan so se tako v blagajnikovem sta- novanju na Čopovi v Ljubljani, kjer so bili tudi uradni prostori društva, zbrali blagajnik "Dobrote", uslužbenec ministrstva za socialno politiko in oficir OZNE. Odpečatili so blagajno, vrnjen je bil njen ključ in še enkrat so prešteli denar, ki se je v njej nahajal. Ker je bilo vse v redu, je društvo takoj lahko začelo izplačevati premije, ki jih je dolgovalo svojemu članstvu.Čas za popolno prevzetje vseh ustanov socialnega značaja s strani ministrstva za socialne zadeve še ni nastopil. VIRI Arhiv Republike Slovenije, SNOS, šk. 485/I./3. ARS. Ministrstvo za socialno skrbstvo šk. 5/31. ZUSAMMENFASSUNG * DOBROTA* - der Bestattungs- Unterstützungsverein der Postangestellten Am 24. Mai 1922 gründeten Postangestellte auf Anregung von Standesorganisationen einen besonderen Verein "Dobrota" (Güte) mit der Auf- gabe, beim Tode ihrer Mitglieder den Familien- 8 ARS, MSS, šk. 5/31, Ministrstvu za socialno politiko. Zapora blagajne pri "Dobroti", 9. 5. 1945. ^ ARS, MSS, šk. 5/31, OZNA, Ljubljana, 22, 6. 1945. 1° ARS, MSS, šk. 5/31, Narodna vlada Slovenije, Mini- strstvo za socialno politiko. Uradni zaznamek, napisan ročno, 27. 6. 1945. 11 ARS, MSS, šk. 5/31, Narodna vlada Slovenije, Mini- strstvo za socialno politiko, 27. 6. 1945 angehörigen eine Unterstützung auszuzahlen. Man stellte nämlich fest, daß Todesfälle zahlreichen Standeskollegen und deren Familien große Schwierigkeifen bereifen konnten. Um die Kosten zu bestreiten, mußte jeder Angestellte gemäß den Bestimmungen dem Verein beitreten und jene Familienmitglieder eintragen lassen, für die er eine derartige Unterstützung sicherstellen wollte. Zu diesem Zwecke mußte er zunächst eine Ein- schreibgebühr entrichten und danach den monat- lichen Beifrag regelmäßig zahlen, mit denen der Verwalfungsausschuß die Vereinsausgaben bestritt. Durch besondere Bestimmungen in der Satzung wollte man verschiedenen Spekulationen und Ausnützungsversuchen des kollegialen Geistes der Vereinsmifglieder vorbeugen. Bald wurde festgestellt, daß sich Unter- stützungen allein mit Beiträgen der Vereins- mitglieder nicht auszahlen lassen. Aus diesem Grunde wurden alljährliche Überschüsse von Ein- künften sicher in Immobilien und Wertpapieren angelegt und durch kurzfristige Anleihen der Kassenstand verbessert. Während des Zweiten Weltkriegs wurde diese Tätigkeif noch verstärkt, und Ende Mai 1945 verfügten der Verein "Dobrota" und seine 3100 Mitglieder über ein Vermögen im Werf von ca. 2.700.000 Lire. Doch das auf diese Art angesammelte Kapital weckte bei der künftigen Staatsmacht Verdacht; bereits im September 1944 beschloß sie, alle Sozialeinrichtungen, Kranken- kassen aller Art, Pensionsfonds, Privat- und Staats- altersheime sowie Kinderhorte und Lehrlingsheime in ihre Hand zu übernehmen. Ende Mai 1945 betrat ein Offizier der OZNA (Geheimpolizei) die Vereinsräumlichkeiten in der Čopova ulica und versiegelte "aus Sicherheits- gründen" die Vereinskasse. Der Verein konnte folglich seinen Verpflichtungen gegenüber den Mitgliedern nicht mehr nachkommen. Die Lage blieb einen Monat lang unverändert, bis es dem Verein mit Hilfe des Ministeriums für Sozialhilfe (Ministrstvo za socialno skrb) gelang, die Abteilung zum Schutz des Volkes (Oddelek za zaščito naroda) zu überzeugen, daß "Dobrota" kein privates ge- winnbringendes Unternehmen, sondern eine echte ständische Unferstüfzungseinrichtung von Postan- gestellten sei, welche die Zwecke von Gewerk- schaftsorganisationen erfülle. Der Verein durfte bis auf weiteres seine Tätigkeit fortsetzen, nachdem die Öffnung der Vereinskasse unter den wachsamen Augen aller Beteiligten vollzogen worden war. 122 3 zooo 3 KRONIKA OCENE, 123-135 Ocene Zbornik občine Lenart. Izdano ob 800-letnici prve pisne omembe Lenarta. Lenart 1996, 181 strani Krajem, ki so svojo prvo pisno omembo v zgo- dovini obeležili z zbornikom, se je pridružil tudi Lenart (prej Sv. Lenart v Slovenskih goricah) ozi- roma tamkajšnja občina. Naselje Sv. Lenart je na- stalo na križišču poti, ki so vodile v bližnja in bolj oddaljena mesta: Maribor, Ptuj, Gornjo Radgono, Cmurek in naprej v Gradec. Skozi stoletja je po- stajal vedno večje in pomembnejše središče Slo- venskih goric. V zborniku je objavljenih 33 prispevkov, ki jih je uredniški odbor uspel zbrati. Prevladujejo zgo- dovinski, kulturnozgodovinski prispevki in pri- spevki o društvih, malo je prispevkov o gospo- darstvu. Jože Mlinaric je objavil zapis Listina iz leta 1196 (str. 9-10). Papež Celestin III. (1191-1198) je 17. junija 1196 izdal benediktinskemu samostanu Sentpavel v Labotski dolini bulo v kateri navaja posest v raznih krajih, med njimi tudi pri Sv. Le- nartu (apud Sanctum Leonardum). Listina je po- nazorjena z barvno sliko. Avguštin Lah je opisal Geografske značilnosti Lenarta v Slovenskih go- ricah (str. 11-15). Stanko Pahič je obravnaval Pra- zgodovinske najdbe v občini Lenart (str. 16-19). Navaja, da to območje nima bleščeče prazgodo- vinske preteklosti, so pa tu izkopali znamenite "negovske čelade" iz Ženjaka. Edinstvena je tudi zbirka obnovljenih posod iz začetka starejše že- lezne dobe iz Benedikta. Ivan Tušek je predstavil Gomilna grobišča v občini Lenart (str. 20-27). Na kratko je opisal ta grobišča v 29 krajih. Aleksandra Slana je obdelala Lenart skozi sto- letja (str. 28-30). Opisan je poznejši trg Lenart in zlasti hrastovški grad, ki so ga dolgo imeli v lasti Herbersteini. Marija Hernja Masten je opisala Trg Sv. Lenart in njegovo samoupravo v času od druge polovice 17. do začetka 19. stoletja (str. 31- 37). Lenart je postal trg že pred letom 1332, trške pravice pa mu je podelil kraj Friderik IV. leta 1447. Opisane so volitve in delo trškega sodnika in sve- tovalcev (umrli in novosprejeti tržani, kontrola me- sarjev, pekov in mlinarjev in pravne zadeve). Za- nimiv je dvojezični (nemško-slovenski) prisežni ob- razec. Marjan Toš je opisal nekatere pomembnejše dogodke pri Sv. Lenartu in v okoliških krajih v času med obema svetovnima vojnama (str. 38-40). Aleš Arih je predstavil Zgodovinske sledi generala Rudolfa Maistra-Voj anova v lenarški občini (str. 41- 44). Marjan Toš je prispeval Oris okupacije v ob- čini Lenart 1941-1945 (str. 45-50). Tudi v tem kraju je bilo podobno kot drugod na Spodnjem Štajer- skem v začetku okupacije vzdušje precej pronem- ško, k čemur je zlasti pripomoglo dejstvo, da je živelo v trgu precej premožnih ljudi, ki so bili za- grizeni Nemci. Opisan je sprejem ljudi v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) in s tem v tri stopnje državljanstva nemškega rajha. Kar izčrpno je obdelano odporniško gibanje v tem kraju. Isti pisec je dal Kratek pregled pomemb- nejših dogodkov in oris družbenogospodarskih sprememb v občini Lenart v obdobju 1945-1995 (str. 51-57). Matija Gjerkeš je prikazal Upravno ureditev občine Lenart v Slovenskih goricah (str. 58-62). Obdelano je obdobje od 1850 do zdaj. Jože Mlinaric je opisal župnijo sv. Lenarta do jožefinske dobe (str. 63-71). Kar izčrpno so obde- lane razmere v tej župniji, širše pomemben pa je opis sekte skakačev, ki se je širila od 60. let 16. stoletja naprej in v začetku 17. stoletja dosegla svoj največji razcvet na območju Slovenskih goric. Za- nimivo je, da je s to sekto simpatizirala tudi lo- kalna duhovščina. Pokojni Viljem Pangerl je obde- lal Župnijo sv. Lenarta v zadnjih 200 letih (str. 72- 76). Borut Juvanec je opisal Arhitekturo v Sloven- skih goricah (str. 77-80). Prispevek je ilustriran s številnimi lepimi slikami. Jože Curk je predstavil Kulturne spomenike v občini Lenart (str. 77-79). Isti avtor je obdelal tudi Urbano podobo trgov Le- narta in Sv. Trojice (str. 100-102). Mira Bergant je opisala Bančništvo in hranilništvo v Lenartu (str. 103-104). Igor Žemljic je prispeval zapis Kako je gdč. Micka, v belo oblečena učiteljeva hčerka s šopkom v roki deklamirala Gregorčičevo "Domo- vini" (str. 105-107). Gre za obravnavo narodno- obrambnih društev na tem obmejnem območju. Breda Slavinec je opisala Življenje v kulturnih društvih občine Lenart (str. 108-116). Opisano je to življenje v krajih Benedikt, Cerkvenjak, Jurovski dol, Lenart, Sv. Trojica, Sv. Ana, Voličina in Ga- lerija K. Krajnca. Breda Zorko je obdelala knjiž- ničarstvo v občini Lenart (str. 117-119). Ista avto- rica je predstavila Zgodovino šolstva v občini Lenart (str. 120-128), Darko Rebernik pa Otroško varstvo v občini Lenart (str. 129-132). Romana Santi je opisala Zavod za duševno in živčno bolne 123 3 KRONIKA 48 OCENE, 123-135 aooo Hrastovec-Trate (str. 133-135). V tem zavodu je leta 1996 živelo nad 600 varovancev. Zmago Kokol je predstavil Gasilstvo v občini Lenart (str. 136-138), Marjan Toš pa Sokolsko društvo Lenart (str. 139-141). Miran Zoreč je pred- stavil Šport in športna društva v občini Lenart (str. 142-147), kjer seveda ne sme manjkati konjeniški šport. Matjaž Jež je obdelal Naravno dediščino občine Lenart (str. 148-150). Opisani so gozdni re- zervat Lokavec, trije krajinski parki ter stara in za- nimiva drevesa. Marjan Toš je opisal Lovstvo na območju občine Lenart (str. 151-152), Srečko Li- povnik pa Ribiško družino Pesnica-Lenart (str. 153). Mihaela Koletnik je dala prispevek Kremberški govor - predstavnik slovenskogorškega narečja (str. 154-156), Bernard Rajh pa O prleškem narečju v lenarški občini (str. 157-159). Marija Šauperl je zbrala in uredila zapise o Šegah in navadah (str. 160-166). Bernard Rajh je napravil seznam Po- membnejših osebnosti, ki so se rodile ali živele in delovale na območju lenarške občine. Med njimi so npr. Žiga Herberstein, Alojz Kraigher in drugi. Na koncu je poglavje Naši kraji na starih razglednicah (str. 170-177) in poglavje Viri in lite- ratura k posameznim prispevkom. Zgodovinski in kulturnozgodovinski prispevki so opremljeni s po- vzetki v nemščini in angleščini, ki so skoraj brez napak, kar velja posebej pohvaliti. Zbornik je v celoti gledano lep prispevek h krajevni zgodovini ter je hkrati laJiko dobro izhodišče k bolj po- globljeni obravnavi posameznih v njem načetih vprašanj. Jože Maček Heinrich von Schollmayer-Lichtenberg: Snež- nik in schönburski vladarji. Zgodovina gos- postva Snežnik na Kranjskem. Postojna: Gozdno gospodarstvo, 1998, 92 strani Zelo pohvalno je, da se gospodarska organiza- cija, kot je npr. Gozdno gospodarstvo v Postojni, odloči izdati kako zgodovinsko delo iz svojega področja. V tem primeru je bila stvar lažja, ker je delo že obstajalo, treba ga je bilo le prevesti, pri- rediti in izdati. Gre za rokopis, ki ga je o zgo- dovini Snežnika in njegovih gozdov narekoval dolgoletni gozdar in nazadnje upravitelj velepo- sestva Snežnik Henrik Schollmayer-Lichtenberg, po rodu Korošec iz Starega dvora (Althofna) ob Krki. Čeprav je bil v njegovi mladosti ta kraj gotovo še pretežno slovenski ali vsaj dvojezičen, se v delu čuti, da je bil pisec opredeljen strogo nem- ško. Leta 1918 ga je zadel srčni infarkt in je ostal deloma hrom oz. invaliden do smrti. Obravnavano zgodovinsko besedilo je avtor narekoval hčeri Margareti in je ostalo 75 let v pozabi, čeprav ne neznano. Na omenjeno bolezensko stanje avtorja oz. način nastanka besedila velja posebej opozoriti, ker so gotovo z njim povezane nekatere pomanj- kljivosti, ki jih bomo pozneje omenili. Če bi nam- reč avtor mogel sam pisati omenjeno zgodovinsko delo, bi lahko to in ono preveril, dopolnil ali po- pravil, kar bi povečalo kakovost njegovega spisa. Heinrich Schollmayer je bil rojen leta 1860. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kmetijsko šolo v Liebvverdi v okraju Frydlant na Češkem, gozdarsko akademijo (kar je ustrezalo naši višji šoli) pa v Tharandtu na Saškem. Od 1884 do 1919 je služboval na snežniškem posestvu. Bil je po- memben gozdarski strokovnjak. Njegovo delo je opisano v Enciklopediji Slovenije 11, Ljubljana 1997, str. 15. Tu naj omenimo le, da je znan kot utemeljitelj kontrolne metode pri gospodarjenju z gozdovi. Že pred sto leti je na našem visokem krasu uveljavil sedaj moderni naravovarstveni koncept. Bil je zelo aktiven v lokalni družbi in v lokalnem in deželnem gospodarstvu, šest let je bil tudi poslanec (nemške) veleposestniške kurije v kranjskem deželnem zboru. Zanimiv je tudi po tem, da ga je že priletnega (starega 46 let) posi- novila grofica Wilhelmina von Lichtenberg, last- nica graščine Koča vas. Po njej je prevzel tudi dru- go ime in njeno (vele)posestvo proti plačilu 56.000 kron in tako sam postal graščak. V graščini Koča vas je tudi umrl leta 1930. Gospostvo Snežnik je ob koncu 19. stoletja me- rilo 16.800 ha in je bilo po obsegu gotovo največje veleposestvo na Kranjskem. Gozdovi so predstav- ljali glavnino, kmetijskih zemljišč je bilo le okoli 100 ha. Tudi pred zemljiško odvezo leta 1848 je imelo v 34 vaseh le 107 podložnih kmetij. V knjigi so opisane lega in meja gospostva, na- ravne razmere in stara zgodovina snežniškega ob- močja ter zapleteni odnosi med gospostvoma Lož in Snežnik, dokler prvo ni bilo inkorporirano dru- gemu. Opisano je, kako so se menjavali fevdalni lastniki Snežnika od Lambergov do barona von Francka, barona von Raumschissla, knezov Eggen- bergov, knezov Auerspergov do grofov Lichten- bergov, ki so obubožali in se zadolžili pri dunaj- skem podjetju, ki je prodajalo loterijske srečke in se je snežniško veleposestvo znašlo na loteriji kot glavni dobitek (slika srečke z gradom Snežnik je v knjigi). Ker pa je srečni dobitnik raje izbral velik denarni znesek, je podjetje prodalo Snežnik dr. Karisu z Dunaja, ki pa je v nekaj letih šel v stečaj in veleposestvo je na dražbi leta 1853 kupil knez Otto Viktor Schönburg-Waldenburg iz Hermsdorfa pri Dresdnu, iz saškega visokega plemstva, da bi z njim ustvaril fidejkomis za svojega sina. Ta knežji rod je imel bogata veleposestva na Saškem, v Pru- siji, Avstriji in na Bavarskem, l^vi lastnik ni bil ni- 124 48 KRONIKA 2000 OCENE, 123-135 koli na Snežniku. Šlo je torej za izrazito denarno naložbo, le da je ta v prejšnjem stoletju bila mo- goča predvsem z veleposestvi, zdaj pa z bankami in tovarnami. Fidejkomis je cesar Franc Jožef po- trdil leta 1859. Schollmayer-Lichtenbergova knjiga obravnava torej predvsem čas, ko je bil Snežnik v lasti te ari- stokratske družine. Izraz vladarji za to družino in čas od 1853 do 1918 seveda ni ustrezen, ponazarja pa star način nagovarjanja na posestvu, ker so Schönburg-Waldenburgi zares bili nekoč državni knezi in so imeli svojo državno kneževino v okvi- ru rimskega cesarstva nemške narodnosti. Podob- no se v knjigi najdejo oznake princ za sinove prvega lastnika in tudi pozneje. Kar podrobno je opisana gradbena zgodovina snežniškega gradu, parka in pomožnih stavb ter notranje opreme, seveda predvsem v času Schön- burgov-Waldenburgov, ko so si ti grad uredili za poletno bivanje. Knjiga je opremljena z lepimi in ilustrativnimi barvnimi slikami, kar jo dela zelo prikupno. Malo manj simpatično je, ko avtor piše: "V naslednjih poglavjih bosta obdelani razvojna pot Snežnika in nemško kulturno delo" (kurziv J. M.). To bi bilo delno upravičeno morda le zato, ker je bila v letih 1871 do 1873 na Snežniku za kmečke ljudi šola za gojenje gozdov, ki sta jo organizirala Kranjski deželni odbor in Kranjska kmetijska družba. Šolo so kot zgrešeno hitro opustili. Posebne težave so snežniškemu gospostvu pred zemljiško odvezo in servitutno regulacijo in po njej povzročale nejasne oz. nepriznane služnostne pravice podložnikov v gospostvenih gozdovih in kraje lesa, ki so ga nato prodajali v Ilirski Bistrici, ki so vodile do številnih sporov in do pravega majhnega upora, npr. leta 1874, ko je 120 raz- jarjenih kmetov razdejalo gozdarsko stavbo. Za to so bili kaznovani z zaporom, izgubili pa so tudi politične pravice (kandidiranje za občinski odbor). V prejšnjih časih in še sredi prejšnjega stoletja bukov les ni imel skoraj nobene vrednosti, jelov les pa so proti minimalni odškodnini jemali kmetje. Poglavitna gozdna proizvoda snežniškega gospost- va sta bila bukova kresilna goba in odlična ilirska pepelika. Znatni dohodki so bili tudi od bukovega žira (svinjske paše) in polharstva. Nekaj dohodkov je bilo od lazov, ki so jih kmetje izkrčili v gozdovih in so jih ti najprej dobili v začasni, mitenski, pozneje v dedni kupnopravni zajem (zakup). V prvem primeru so plačevali določene letne dajatve, v drugem pa so plačali enkratno odkupnino (kupščino), ali pa so to raztegnili na več obrokov. Ti lazi so bile nevšečne enklave sredi gospostvenih gozdov. Gozdna paša je bila večinoma v zakupu lastnikov velikih ovčjih čred iz Istre in Krasa. Tudi od te paše je bilo nekaj dohodkov. Vendar je bila opisana izraba gozdov (skrajno) ekstenzivna. Lastniki in gozdarski strokovnjaki so si prizadevali za intenzivno lesnoindustrijsko izrabo. Postavili so plavž za proizvodnjo rdeče soU (Rot- salz) za izdelavo lesnega kisa. Leta 1873 so zgradili tovarno za suho destilacijo (oglenje) bukovega lesa. Proizvodi so bili oglje, katran, lesni kis, apno in metilni alkohol. Toda obratovanje ni bilo rentabilno. Tudi nadaljnji izboljšani postopki se niso obnesli in tako je leta 1894 zadnji obrat propadel. Urejeno gozdno gospodarstvo je bilo mogoče šele po opustitvi ovčje paše in po odpravi gozdnih servitutov (služnostih pravic) leta 1890. S tem so postali gozdovi v čisti lasti veleposestva in kmetov. Ti so pri tem dobili dve kvadratni milji gozdov. Veleposestvo je začelo oblikovati revirje. Zato pa je bilo potrebno posestvo kartografsko posneti. Za- radi velikega območja tudi s triangulacijo. Sne- manje je trajalo skoraj enajst let. Sčasoma so na veleposestvu zaposlili tudi več strokovnih kadrov. Veleposestvo so zaradi pravic nasledstva po za- konu nadzorovali kuratorji, ki so bili znani ljub- ljanski odvetniki, med njimi kakih dvajset let zna- ni mecen dr. Franc Munda. Precej izčrpno so opi- sane gozdarske stavbe in gozdarske kolonije. Iz- gradnja cest je bila nujna za intenzivnejšo eks- ploatacijo gozdov. Zanimiv je tudi projekt želez- niške proge Rakek-Babno polje, ki jo je podpiral lastnik Snežnika in je bila že trasirana. Vendar se projekt ni uresničil. Revir Klana (Gomance) je pred preureditvijo veleposestva imel edini dobro proda- jo lesa za Reko. S pogozdovanjem, oblikovanjem gozdnih kultur prek ciljnega gospodarjenja so se pomnožili in dvignili jelovi sestoji. Z gojenjem gozdov je bila dosežena taka lesna zaloga, ki je obetala velik donos. Postopno se je posestvo dvig- nilo in postalo donosno. Zanimivo pa je, da v po- glavju o gozdarstvu ni nobenih podatkov o po- drobnejši izrabi gozdov, o lesnih sortimentih, o količinah, dohodkih ipd., kar se je morda štelo za poslovno skrivnost, ali pa pisec zaradi bolezni ni imel več moči, da bi te podatke zbral. V poglavju o lovstvu in ribištvu je omenjeno, da je bil po letu 1848 lov prost in se je do izdaje izvršilnih predpisov o njem leta 1852 stalež divjadi zelo zmanjšal, jelenjad pa je bila povsem zatrta. Novi lastniki Schönburgi-Waldenburgi so z veliki- mi stroški postopoma obnovili stalež jelenjadi in srnjadi. Sorazmerno obsežno je obravnavan med- ved. Lov nanj je bil seveda speciaUteta lastnikov. V desetletjih po nakupu veleposestva so v snežniških gozdovih bili volkovi in divje mačke še stalni členi življenjske združbe. Tudi risi so se pojavljali do leta 1889. Lastnik princ Herman je varstvo divjadi razširil tudi na veliko uharico. Na lov v snežniške gozdove so hodile pomembne osebnosti predvem iz vrst visokega plemstva. Na koncu je dodan avtorjev dnevnik z izbra- 125 3 KRONIKA 48 OCENE, 123-135 2000 nimi vpisi od prihoda na Snežnik maja/junija 1884 do 31. maja 1918, ko ga je zadela kap. Vpisi pa so v glavnem kronika prihodov lastnikov in "high so- ciety" na Snežnik in njihovih odhodov. Kakor je Schollmayer-Lichtenbergovo delo za- nimivo in pomembno, pa je vendar zaradi bralcev treba opozoriti na nekaj pomanjkljivosti. Pisec je bil nedvomno razgledan, vendar pa ni bil ne zgodovinar ne pravnik. Zato so nekatere njegove formulacije neustrezne, pri čemer se brez vpogleda v izvirnik seveda ni mogoče dokončno odločiti, če to morda tu in tam le ne gre na rovaš prevoda. Str. 13: Napoleon ni za vedno izbrisal fevdal- nega prava. To v celoti ne velja niti za čas Ilirskih provinc. Po njihovem koncu je zopet veljalo fev- dalno pravo, ki je formalno prenehalo leta 1848, prav na področju gozdarstva pa je trajalo še nekaj desetletij za tem. Str. 14: Neustrezen je izraz deželno sodišče, ki je bilo v deželi le eno in še to plemiško. V knjigi pa je mišljeno deželsko sodišče, ki jih je bilo v deželi kar precej in so jih imela praviloma velika stara, tako imenovana teritorialna zemljiška gospo- stva, seveda tudi Snežnik. Str. 17: Podnajemniki niso nikakršna kategorija prebivalstva v fevdalnem obdobju, temveč so to podružniki-kajžarji, skratka neke vrste agrarni proletariat. Str. 21: Cesar Jožef II. ni ukinil suženjstva, ki ga že vsaj osem stoletij pri nas ni bilo, temveč je od- pravil osebno nesvobodo podložnikov, ki je v stro- kovni literaturi znana kot "odprava nevoljništva" (Leibeigenschaftsaufhebung). Dobro bi bilo, da bi bili vsi nemški izrazi pre- vedni v slovenščino, saj je naša terminologija do- volj dodelana, npr. str. 63 mietrechtliche (laze) je mitensko zemljišče (lazi). Izraz zemljiška odveza se ne uporablja vedno pravilno v zvezi z letom 1848. Str. 63: Nejasni izrazi odprava zemljiških bre- men, zemljiška odprava gozdov v Loški dolini. Najbrž je mišljena servitutna regulacija. Te kritične pripombe naj ne zmanjšajo vred- nosti SchoIImayer-Lichtenbergova dela, ki ni zani- mivo le za zgodovino gozdarstva, temveč tudi za lokalno in kulturno zgodovino. Jože Maček Slovenj Gradec in Mislinjska dolina. I. in II. Izdajatelja in založnika: Mestna občina Slo- venj Gradec in Občina Mislinja. Slovenj Gra- dec, 1995 in 1999, 349 in 507 strani Slovensko domoznanstvo lahko beleži enega svojih vrhov v zadnjih letih. Občini Slovenj Gra- dec in Mislinja sta v dveh naravnost razkošnih knjigah izdali zbornik z gornjim naslovom. Seveda so o tako zanimivem in pomembnem območju že dozdaj obstajali Vodnik po Mislinjski dolini in monografija Slovenj Gradec in Mislinjska dolina, gornji, hkrati prvi zbornik pa je pomembno do- polnilo vednosti o daljnji in manj daljnji pretek- losti teh krajev. Menim, da je zelo malo krajev, ki bi se lahko ponašali s tako publikacijo. V prvi knjigi je po uvodu predsednika ured- niškega odbora Jožeta Potočnika razprava Ivana Gamsa Jezero v Mislinjski dolini in njegova de- diščina (str. 13-27). Po pripovedki naj bi bilo nekoč v slovenjgraški kotlini jezero. Pisec zasleduje to vprašanje in obravnava nastanek te kotline, wür- msko Mislinjsko jezero, nasledek ledenodobnega jezera in pleisfocenske klime za današnjo pokra- jino. Mira Strmčnik Gulič je prispevala Doneske k arheološki podobi slovenjgraškega okoliša (str. 31- 76). Mislinjska dolina je bila naseljena že pred pri- bližno 120.000 leti (jama pod Herkovimi pečmi v kozjanskem hribovju). Drugo najstarejše arheo- loško najdišče je v jami Špehovki nad Hudo luk- njo. Temeljne poteze razvoja slovenjgraškega za- ledja pa obstajajo v neolitiku (okoli 4.000 - 2.700 let p. n. š.). Številnih pomembnih ugotovitev v tem prikazu seveda ne moremo predstaviti, omenimo naj le najnovejše odkritje, znamenito karolinško cerkvico sv. Jurija na Legnu. Razprava je oprem- ljena s številnimi ilustracijami. Stanko Pahič je obdelal Keltska in rimska ime- na v Mislinjski dolini (str. 79-97). Navedeno je več imen oseb po pravnem položaju - cives romani (osebe z državljanskimi pravicami), peregrini (svo- bodne osebe brez državljanskih pravic z varian- tami potomec latinsko ime, oče keltsko in na- sprotno), ter potomci brez navedbe očetovega ime- na. Jože Mlinaric je opisal Župnijo sv. Pankracija pri Slovenjem Gradcu do pridružitve ljubljanski škofiji leta 1533 (str. 101-146). V izredno dokumen- tirani razpravi je obdelano vprašanje inkorporacije te bogate župnije, njeni župniki, ki so bili večkrat hkrati arhidiakoni, odnosi z oglejskim patriar- hatom, z Andechs-Meranci, izločanje župnij z nje- nega območja in versko življenje. Ivan Stopar je obdelal Grajske stavbe v Mis- linjski dolini (str. 149-176) in sicer tehle dvorov, posestev in gospostev: Birkhof, Galenhofen, Gra- dišče, Hajnžiče, Hartenštajn, Iršfajn, Kastel, Legen, Rotenfurn, Slovenj Gradec grad in stolpi, Valdek, Vodriž in Zavlar. Jože Curk opisuje Mislinjsko ozemlje - kulturno pokrajino (str. 179-207). Avtor ne opisuje kulturne krajine v naravoslovnem smislu, temveč opisuje razvoj posvetne (grajske) in cerkvene arhitekture v občini Slovenj Gradec. Ta je s svojimi stvaritvami 126 48 3 KRONIKA lOOO OCENE, 123-135 prispevala k razvoju tistega specifičnega melosa, ki obravnavano ozemlje označuje kot koroško-šta- jersko kulturno pokrajino. Marko Košan je opisal freske pasijonskega cikla v špitalski cerkvi sv. Duha v Slovenj Gradcu (str. 211-233). To je avtorjeva skrajšana diplomska nalo- ga iz umetnostne zgodovine. Obdelana je zgodo- vina tega špitala, pomen in funkcija pasijonskega cikla in postni prti. Predstavljena je ikonografija prizorov slovenj graškega pasijona. Jože Koropec je obdelal Družine pri Slovenj Gradcu v davčnem popisu leta 1527 (str. 237-246). Štajerski deželni zbor v Gradcu je 1527 odločil o protiturškem davku - glavarini (Leibsteuer). Na podeželju so bili obdavčeni vsi po dopolnjenem 12. letu. V štajerskem deželnem arhivu so popisi obveznikov za 9 zemljiških gospostev na Mis- linjskem. V njih je poleg ljudi v središču gospostev zajetih 224 družin s 710 osebami. Redkokje je bilo popisanih toliko ljudi z imeni in priimki. Seznam glavarine iz leta 1527 je najstarejše zgodovinsko poročilo, ki predstavlja tudi ženski svet in mla- dino. Isti avtor piše o Najstareji matični knjigi v štajerski Sloveniji (str. 249-300). Latinska knjiga z vpisi krstov in porok je nastajala v Starem trgu pri Slovenj Gradcu v letih 1597-1626. V njej je vpi- sanih 930 krstov, od tega 17 odstotkov neza- konskih otrok. V obdobju 1600-1626 je bilo 240 porok. ICnjiga je izjemno dragoceno zgodovinsko sporočilo o tisočerih ljudeh od krsta do pogreba v starotrški župniji in njeni okolici skozi tri deset- letja. Pred njo tako zgovornega vira za slovenj- graški svet ni. Sergej Vrišer objavlja Nekaj misli o Schoyevem Slovenjgraškem oltarju (str. 303-311). Sestavek ob- ravnava zadnja dela graškega kiparja Janeza Jakoba Schoya (1686-1733), med katera sodita tudi veliki oltar v župnijski cerkvi v Slovenj Gradcu (1731- 1734) in veliki oltar v stolnici v Gradcu (1730-1733). Graški oltar, ki je Schoyevo najboljše delo, kaže vplive italijanskega baroka, medtem ko so v Slovenj Gradcu del oltarja najverjetneje dokončali Schoyevi pomočniki. Marjetica Simoniti piše O zlatarski in pasarski obrti v Slovenj Gradcu (str. 315-330). Gre za ponatis članka v Zborniku za umetnostno zgodovino Nv. XIV-XV, Ljubljana, 1979. Peter Pavel Klasinc predstavlja Arhivsko gra- divo za Slovenj Gradec in Mislinjsko dolino v Po- krajinskem arhivu v Mariboru (str. 335-348). Vse- bina članka je razvidna iz naslova. Gradivo pa je mogoče uporabljati tudi v enoti omenjenega ar- hiva v Ravnah na Koroškem. V drugi knjigi je zopet Uvod Jožeta Potočnika, nato pa sledi 16 prispevkov. Ivan Gams je pri- speval zanimivo razpravo Podnebne značilnosti Mislinjske doline (str. 13-30). Na podlagi podatkov 18 vremenskih postaj na območju omenjene doli- ne, je prikazana predvsem količina padavin in temperaturna višinska pasovitost. Mira Strmčnik Gulič je opisala Arheološko gra- divo v Sokličevem muzeju (str. 33-60). Prikazan je katalog najdb v Sokličevi zbirki, razen novčnih najdb, ki bodo objavljene pozneje. Jože Mlinaric je prispeval razpravo Župnija sv. Martina v Šmartnem v srednjem veku (str. 63-74). Pražupnija sv. Martina je kot drugo ozemlje pod Dravo od 811 spadala pod oglejski patriarhat in spodnjekoroški ali podjunski arhidiakonat. Obdela- na je ozemeljska razširjenost te župnije do jožefin- ske dobe, zanjo pa se je za obravnavani čas ohra- nilo zelo malo dokumentov. Jože Koropec je opisal Slovenjgraško od 11. do konca 14. stoletja (str. 77-100). Avtor je zbral mno- žico zelo dragocenih podatkov od naselitve slo- venskih prednikov v zadnji tretjini 6. stoletja na- prej, zlasti za območje kasnejšega slovenjgraškega gospostva in mesta Slovenj Gradec ter tudi ne- katerih manjših krajev. Peter Kos je obdelal Kovnico srebrnih novcev v Slovenj Gradcu v 12. in 13. stoletju (str. 103-108). Dokumentirani novci in novene najdbe pričajo, da je imela kovnica v Slovenj Gradcu pomembno vlo- go v obdobju med približno 1180 in 1278, ko so v njej kovali novce številnih tipov. Božo Otorepec je prispeval besedilo Srednje- veški pečat in grb mesta Slovenj Gradec (str. 111- 116), ki je v bistvu poglavje o Slovenj Gradcu iz njegove knjige Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem iz leta 1988. Matej KJemenčič je obdelal Srednjeveško sa- kralno arhitekturo v Mislinjski dolini (str. 119-137). Kot dopolnilo razpravi J. Curka v 1. knjigi tega zbornika (str. 179-207), je pisec podrobneje obdelal zanimivejše srednjeveške cerkvene spomenike, zla- sti župno cerkev (ž. c.) sv. Pankracija na Gradu nad Starim trgom, ž. c. sv. Elizabete in podruž- nično cerkev (p. c.) sv. Duha v Slovenj Gradcu, ž. C. sv. Martina v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, p. C. sv. Ahaca v Vovkarjih pri Šentilju, ž. c. sv. Ulrika v Podgorju in p. c. sv. Andreja na Brdah. Jože Curk objavlja Oris gradbene zgodovine Slovenj Gradca (str. 141-152). Avtor na podlagi zgodovinskih podatkov in predvsem topograf- skega ogleda predstavlja stavbni fond Slovenj Gradca, ki sega s parcelno zasnovo v 13. in 14., z gradbeno pa v 17. in 18. stoletje. Isti avtor opisuje Prometne razmere med 11. in 20. stoletjem na širšem območju Mislinjske doline (str. 155-162). Gre za oris zgodovine cestnega omrežja in promet- nega razvoja na obravnavanem območju, ki doka- zuje, da je to bilo vedno pomembno pri pove- zovanju med Podjuno in Savir^sko dolino oz. širše med Koroško in slovensko Štajersko. Isti avtor objavlja še tretji sestavek: Slovenjgraško gradbe- 127 3 KRONIKA 48 OCENE, 123-135 1000 ništvo med renensanso in historicizmom (str. 165- 178). Zlasti na podlagi matrik ugotavlja, da je slo- venjgraško stavbarstvo doživelo svoje aktivnejše obdobje v 19. stoletju, ko je njegovo jedro po požaru 1811 dobilo sedanjo stavbno, ob koncu stoletja pa pod vplivom historicističnih slogov tudi vizualno podobo. Drago Plešivčnik objavlja Prispevek k zgodo- vini bolnišnice Slovenj Gradec do leta 1900 (str. 181-196). Opisana je ustanovitev meščanskega špi- tala v Slovenj Gradcu 1419, zasilne okrajne bol- nišnice prav tam leta 1896, njeno povišanje v jav- no bolnišnico 1898 in njena graditev, prostorske zmogljivosti in strokovna organiziranost. Dodano je, da je špital obstajal tudi v Mislinji. Njegova usoda je bila povezana z fužinarstvom, steklar- stvom in predelavo lesa v Mislinji. Štefan Predin objavlja razpravo Iz zgodovine slovenjgraške lekar- ne (str. 199-233). Prvi znani lekarnar se v Slovenj Gradcu omenja 1705. Opisani so lekarnarji v tem mestu in njihove različne življenjske usode. Vsem je bilo skupno, da so delali v prid someščanov. Ivan Grobelnik opisuje Vojaške dogodke v Mis- linjski dolini do leta 1920 (str. 237-254). Zapis daje splošen pregled vojaškega dogajanja na tem ob- močju od rimskih časov do 1920. Franček Lasbaher obravnava Zgodovino šolstva v Mislinjski dolini od pričetkov do osvoboditve 1945 (str. 257-440). To ni prispevek, temveč kar manjša monografija o osnovnem šolstvu na tem območju in o meščanski šoli v Slovenj Gradcu. Alojz Krivograd objavlja Prispevek k zgodovini mislinjske železarne (str. 443-446). Sestavek obrav- nava na podlagi preostalih arhivalij, ki so shra- njene v Koroškem muzeju na Ravnah, Zoisovo in Bonazzovo železarno na Mislinji od 1748-1854. Pri- kazani so razni gospodarski kazalci. Omenjeno je, da je v teh arhivalijah tudi veliko zasebnih in po- slovnih pisem, med njimi tudi barona Žige Zoisa in zagrebškega škofa Maksimilijana Vrhovca. Zad- nji sestavek objavlja Jože Potočnik z naslovom Prispevek k zgodovini nekdanje železarne v Mis- linji (str. 469-503). Prispevek tvori s prejšnjim neke vrste celoto in obravnava vzpone in padce te že- lezarne v skoraj dvesto letih obstoja. Obravna- vanih je devet lastnikov, že omenjena dva ter družini Hagenauer, Lohninger in zadnji dr. Artur Perger, ki je dokončno opustil železarstvo in vele- posest preusmeril v lesno industrijo. Kot je iz prikaza razvidno, obravnavajo pri- spevki zelo pestro tematiko, pripravljeni pa so, kot je pri krajevnih zbornikih v navadi, delno po arhivskih, delno pa po težje dostopnih objavljenih virih in literaturi. Vsekakor velja občinama in uredniškemu odboru čestitati za tak dosežek. Jože Maček Ljudmila Plesničar Gec, sodelavec Veljko Toman: Antične freske v Sloveniji I, Katalogi in monografije 31/ 1, 2, Narodni muzej Slovenije, oblikovanje Evita Lukež, Metka Žerovnik, 1997-1998, 349 strani Ob koncu leta 1999 sta bili dotiskani zahtevni knjigi iz serije Katalogi in monografije za minuli dve leti. Obe skupaj predstavljata prvo skupino antičnih fresk na Slovenskem, odtod I v naslovu dela. Zakasnitev v datumu je kaj lahko razumljiva ob zahtevnosti natisa, ki jo takoj opazimo. Na straneh velikega formata je namreč barvno repro- ducirano vse obravnavano gradivo, pri opaznem odstotku so dodane še barvne slike rekonstrukcij ali motivov ali celotnih sten. Knjigi sta kataloško oblikovani. Uvodna poglavja so povsem kratka in strnjena v komaj nekaj skopih definicij (Predgovor. Uvod. Antična arhitektura. Stanovanjska arhitek- tura na področju Slovenije. Rimsko stensko slikar- stvo. Poskus slogovnega in časovnega razvrščanja fresk v Sloveniji. Ometi za zidno poslikavo). Prvi zvezek poleg tega zapolnjuje gradivo iz Emone (s kratkim prikazom izkopavanj, ki so freske odkrila). Najprej so predstavljene freske s Šmidovih izko- pavanj pred prvo svetovno vojno. O posameznem freskiranem prostoru ozir. posamezni poslikavi - mnogokrat gre za v drugi tehniki dopolnjeno fresko - je govor glede na lego prostora v insuli, glede na omet in tehniko slikanja. Navedene so mere površine, ki jo je mogoče rekonstruirati na osnovi motivov, barve, a tudi sestave ometa. Nato je slikarija opisana, navedene so analogije in pri- merjave, freska je datirana. Sledi še zajetni snopič ohranjenih slik uničenih fresk s Šmidovih izko- pavanj. Naposled je obravnavano gradivo z avto- ričinih izkopavanj. Med njim so poslikave bržkone bivalnih (Jakopičev vrt, Aškerčeva cesta), a tudi javnih prostorov (starejša faza - terme na prostoru poznejšega starokrščanskega centra, strop porfika ? ob forumu). Zvezek se konča z nekaj slikami štuka in na omet vpraskanih napisov ter vpraskane risbe iz obravnavanih arheoloških sklopov. V drugem zvezku je gradivo z nekaj izkopavanj v Celju in Ptuju. V Celju je bilo od gradiva iz starega mu- zejskega fonda mogoče rekonstruirati samo dva motiva z enega okrasnega fraku. Podrobneje pa najdišče tega ometa ni več mogoče locirati. Z iz- kopavanj po drugi svetovrri vojni pa izvira objav- ljeno gradivo iz Prešernove ulice, izkopano leta 1951. Verjetno je šlo tudi tu za^ bivalne prostore. Tudi iz Ptuja obravnava katalog le gradivo s Pre- šernove ulice, iz enega prostora večje stavbne in- sule zahodno od 3. mitreja na Zg. Bregu ter iz enega izkopa s Sp. Hajdine. Gradivo z Zg. Brega 128 3 KRONIKA OCENE, 123-135 sodi v bistvu v dve stratigrafski enoti, medtem ko je gradivo z obeh drugih najdišč iz odpadnih plasti (Prešernova) ali iz sekundarne lege. Med motivi objavljenih poslikav so živalski ali človeški liki malone izjema, tako tudi po resnič- nosti posneti motivi cvetja, vitic, zaves itd., ohra- njeni so pa mnogi geometrijski in arhitekturni liki ter stilizirana rastlinska ornamentika, tudi zvita v vence. Tudi ti motivi so mnogokrat na prvi pogled geometrijski, so le različno razčlenjeni krogi. Ko imamo v roki izredno publikacijo, ki je bila na knjižnem sejmu tudi nagrajena kot oblikovalski dosežek, se najprej vsili v misel: Res lepo o lepi snovi... Doslej še ni bilo knjige pri nas, ki bi tako pozorno predstavila arheološko gradivo. Pa o gra- divu, ki naj bi ob nastanku v resnici posredovalo lepoto v prostor, tudi ni mogoče drugače govoriti, najsi so se že razne estetike v dveh tisočletjih moč- no razšle med seboj. Knjiga predstavlja tudi meto- do študija posameznih motivov, večkrat izvirno pot, po kateri sta se avtorica in njen sodelavec dokopala do razumevanja posameznih motivov in celotnih poslikav. Tu so jima morala, zlasti pri razporeditvi motivov, pomagati poleg lastnosti ometa in analogij vendarle tudi merila o tem, kaj bi v našem času veljalo za lepo. Opravila sta za- htevno, občudovanja vredno delo in nam ga do- stojno predstavila. Pri objavljenih barvnih rekon- strukcijah posameznih motivov je nadvse hvale- vredno, da nam posredujejo prvotno ali vsaj njej bližnjo barvno skalo. Enako prav je, da je optično predstavljen način, kako so najpreprostejši liki - pravilno združeni - omogočali razgibati poslikano steno v tretjo dimenzijo. Za površnega bralca, ki bo knjigo bolj listal, v tem vendarle tiči past: Po- membno je upoštevati mero rekonstruirane plosk- ve, skica, ki ponazarja le, kateri motivi sodijo na steno in kateri na strop, utegne varati - te skice ne morejo pokazati vselej točne lege rekonstruiranega motiva. Ponekod je najdba dala namreč premalo podatkov o celotnih površinah. Tako ni mogoče, kljub s prostorom določeni možnosti ponavljanj, poznati ne števila dejanskih ponovitev motiva in ne obsega posamezne barvne ploskve. Ne moremo biti povsem prepričani, da vendarle kdaj ne gre misliti ob znanih še na kak neznan motiv. Te pomanjkljivosti so pač zapolnjene, kot sem že omenila, skladno z dostopnimi analogijami in z razumevanjem rimske likovne govorice. Morda utegne še zmotiti, da pri gradivu iz Prešernove ulice v Celju ni razumljivo, kateri prostor v objav- ljenem tlorisu je prostor 1 in kateri prostor 2. Se- veda pa ti malenkostni pomisleki nikakor ne zmanjšujejo vrednosti knjig. Ker o njiju govorim kot arheologinja bralstvu, ki ga bolj zanima dosežek objave za preučevanje zgodovine, moram najprej poudariti vsekakor pri- spevek objavljenega gradiva za spoznanje razsež- nosti likovnega sveta in občutenja grajenega pro- stora pri rimskodobnih prebivalcih v naših krajih. Na prvi pogled osupne dokajšnja preprostost ohranjenih motivov, ki je nekako v neskladju s številom ohranjenih barvnih odtenkov. Samo kan- delaberski motivi iz odpadne jame pri hiši 17 v Emoni ali girlande iz Celja pričarajo odsev pom- pejskega slikarstva. Pomanjkanje figuralnih moti- vov, ki so v pompejskem slikarstvu sodili v nad- gradnjo "arhitekturnih" likov, gre, bi razmišljali, ko knjigi listamo in prebiramo, nekoliko iskati tudi v logiki razpada starih stavb, v logiki dogajanja od tedaj, ko so sledove zapustili zadnji prebivalci in so se ruševine spremenile v arheološke plasti. Za- konitost tega razpada je, da so sredine stenskih ploskev najprej propadle in se zdrobile v pesek in maltno moko, medtemko so spodnji in ogelni deli stenske poslikave ostajali skupaj in na zidni ruše- vini še dolgo po usodni spremembi. Glede vsebine pa morejo na primer pričati togi krožni motivi, kako dolgo so ostajali v predstavah (in željah opremljevalcev prostorov) živi na stene navešeni venci. Marsikje je potemtakem tudi gladka ploskev izrazite barve igrala v poznejših fazah vlogo nek- daj obveznega figuralnega medaljona, pa zanj te- daj ni bilo več ne volje ne sredstev. Po takem raz- misleku nemara lahko zatrdimo, da tudi slikarstvo, ki ga knjigi zdaj predstavljata, ostaja pravo rimsko arhitekturno slikarstvo. To je bilo slikarstvo, ki je golo gladko steno razgibavalo v iluzijo stebriščne arhitekture, zavešene z venci in slikami, arhitek- ture, ki se je odpirala v namišljene prostore. Bilo je slikarstvo, ki je na puste strope želelo pričarati me- tope marmornega svoda aU vsaj štukaturne robo- ve. Se za tapetno razporejene herojske like s Spodnje Hajdine (Poetovio) se zdi, da je slikarija le nadomeščala predrag marmorni relief ali volneno zaveso, ki je bila bolj občutljiva na (morebiti ne- ugodno) klimo v prostoru. Gradini živalski liki in vitice na umetelnih pilastrih ljubljanske slikarije še jasneje opozarjajo na alabaster in drug dragoceni kiparski material. Slikarstvo, ki ga srečamo v naših knjigah, je izrazito naravnano na svojo vlogo v prostoru, v arhitekturi. Ob tem se spet vsiljuje vprašanje o značaju antičnega slikarstva nasploh. Sama enostranskim sklepom o podrejenosti slikar- stva v antiki nasploh namreč kar ne morem ver- jeti. Mar bi bilo res mogoče, da bi bilo slikarstvo, ko je že obvladalo perspektivo in vzdušje, le pod- rejeno funkciji svojega nosilca, bodisi grške vaze ali rimske arhitekture? Zelo pomemben je prispevek naših katalogov h krajevni zgodovini Celeje, Poetovione in prav po- sebej Emone. Vsak artefakt, ki ga precizneje da- tiramo, kot je bilo to prej mogoče, opazno bogati naše možnosti interpretacije. Zal pušča skopost 129 KRONIKA > OCENE. 123-135 1000 besedila nekoliko nepotešenega strokovnega bral- ca, ki bo želel s pomočjo prikazanega gradiva do izrazitejših sklepov iz krajevne stavbne zgodovine. Objavljene najdbe iz Celja in Ptuja bo komaj mo- goče uporabiti za približno razlago stavb, razen morda stavbe na Zg. Bregu na Ptuju. Vendar pa je pomembno vedeti vsaj to, da je v določenem času v sklopu bližnjih insul stal tudi bogato poslikan stanovanjski ali javni prostor. Izzivalna utegne biti nadalje misel, da sta gola božanska ali herojska lika s Sp. Hajdine verjetno krasila steno v 3. sto- letju. Raznovrstnih prostorov v središču vicusa Fortunae je moralo biti dokaj. Kateri carinski po- stopek se je mogel odvijati s tako poslikano sten- sko zaveso v ozadju? Publikacijo vidim pa tudi kot del serije Katalogi in monografije (uredništvo predstavljata Drago Svoljšak in uredniški odbor). Serija, ki je ohranila v vrsti dokaj različno natisnjenih zvezkov enak for- mat, je vse od svojega začetka posredovala pred- vsem arheološko gradivo, omogočala študij tudi daleč od muzejskega depoja. Začela je z željo, ki do doložene mere obvladuje tudi publikaciji pred nami, z željo, naj arheološko gradivo predvsem spregovori na slikah samo po sebi. Tiskarski in risarski standardi so se skozi leta izhajanja serije seve neskončno spremenili... Gradivu je bilo treba kmalu dodati tudi pisne in arhivske vire o arhe- oloških najdiščih. Sodobno izkopana najdišča so narekovala večanje dokumentarnega in uvodnega dela. Tako so se rodile monografije. Varčevanje je bilo vzrok nekaj stranpoti, enkrat so pomanjšane risbe kar ugankarsko razporejene, drugič smo ce- lotno muzejsko zbirko predstavili z risbami najbolj pogosto zastopanih tipov in drugače izbranih predmetov. (Oboje je žal prizadelo prav Ptuj!) Ko knjigi, ki ju bom brez dvoma mnogokrat rabila, za zdaj odložim, se mi pa vendarle zdi, da bi bilo treba ponuditi bralcu ob katalogu tudi nekaj več monografije. To bi bilo potrebno že zaradi posebne izpovednosti stenskih poslikav, artefakta, ki od drugega arheološkega gradiva odstopa. Zeljeno bi opravilo, začenši z uvodnimi poglavji, nekaj več besedila, četudi v drobnem tisku, saj je prostorskih možnosti za to dovolj. Pri tem ne bi trpela obli- kovalska kvaliteta razprave. Ob tem pomisleku, ki utegne veljati predvsem uredništvu, moram izra- ziti temu uredništvu tudi svoje iskrene simpatije zaradi dela, ki ga opravlja, in željo, da bi uspešno nadaljevalo nadvse važni projekt Katalogov in monografij. Sicer pa ponavljam, kar sem zapisala že zgoraj: Malenkostni pomisleki seveda v ničemer ne zmanjšujejo vrednosti tega, kar pa smo s knjigo Ljudmile Plesničar Gec in njenega sodelavca Veljka Tomana dejansko dobili. Iva Miki Curk Milan Pahor, Lastno gospodarstvo jamstvo za obstoj. Pregled gospodarskih dejavnosti Slovencev na področju sedanje dežele Fur- lanije-Julijske krajine 1848-1998, Trst, 1998, 264 strani Razvoja slovenskega narodnega vprašanja v vseh njegovih delih (deželah) ne moremo opre- deljevati brez sočasnega študija njegove gospo- darske rasti. Periodizacijsko in krajevno se je ta razvoj pri Slovencih zelo razlikoval. Od druge po- lovice 19. stoletja so se Slovenci in drugi Slovani v Trstu že lahko ponašali s formiranim meščan- stvom, ki je bilo za tiste čase dokaj bogato in tudi narodno osveščeno. Od takrat dalje so vestni dr- žavni uradniki v razne avstrijske statistike vnašali različne podatke, med drugimi tudi podatke o gospodarski rasti celotnega tržaškega prebivalstva. Njim gre zasluga, da lahko danes ugotavljamo gospodarsko rast celotnega Trsta, in tudi tam- kajšnjega slovenskega prebivalstva. Kasneje ob koncu stoletja so razni Kalistri, Gorupi, Rakovci, Subani, Jazbeci in drugi tržaški slovenski mogotci, že krepko poprijeli za narodno krmilo in bili sponzorji in meceni narodnega razvoja. Brez njihovega angažiranja in vzporedne rasti tržaške slovenske politične intelektualne elite, si ne moremo zamišljati ne gradnje Narodnega doma v Trstu ne velikega bančnega uspeha Slo- vencev, ne tako stime rasti slovenskega gospo- darstva. Trst je vse bolj postajal pomembna točka za slovensko združevanje na osnovi gospodar- skega osamosvajanja. Toda prva svetovna vojna in prihod italijanske države ter zlasti obdobje fašizma je prizadelo slovensko gospodarstvo na tem pro- storu in mu povzročilo nepopisno škodo. Isto se je dogajalo po drugi svetovni vojni. Čeprav je vzdušje železne zavese dušilo Trst in okolico, pa je kljub temu nastalo in zraslo Slo- vensko deželno gospodarsko združenje, orga- nizacija, ki je bila ustanovljena takoj po drugi svetovni vojni (konec leta 1946) kot Slovensko gospodarsko udruženje z nalogo oživitve in za- ščite gospodarskih dejavnosti med Slovenci na Tržaškem in Goriškem. Ko je pred leti ta organizacija dosegla svoj petdeseti jubilej so se pristojni odborniki odločili, da proslavijo ta slavnostni dogodek z izdajo publi- kacije, ki bi trajno spregovorila o polstoletnih pri- zadevanjih generacije, ki je spet enkrat dvignila raven slovenskega tržaškega gospodarstva. Milan Pahor, ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu, je v ta namen izdal monografijo Lastno gos- podarstvo jamstvo za razvoj in s tem v svojo bo- gato knjižno polico {Narodni dom 1995, Jadranska 130 48 3 KRONIKA 2000 OCENE, 123-135 banka 1996, Slovensko denarništvo v Trstu 1989) vložil še en segment svojih dolgoletnih prizade- vanj za osvetlitev slovenskega gospodarskega ra- zvoja v Trstu v 19. in 20. stoletju. Lastno gospodarstvo je gotovo ključnega po- mena za vsak narod, njegov obstoj in delovanje. Ta segment je pomemben tudi za narodne manj- šine in prav zato je Slovensko deželno gospodar- sko združenje (SDGZ) sklenilo predstaviti svoja prizadevanja, uspehe in težave v petdesetih letih delovanja. Avtor je, upoštevaje pričakovanja naroč- nikov, namenil veliko prostora bogati gospodarski preteklosti slovenskega Trsta. O delovanju gos- podarskih organizacij in združenj, ki so bile pred- hodnice SDGZ je avtor spregovoril v uvodnih poglavjih knjige. Tja je postavil začetke organi- ziranega gospodarstva, ki so se najprej kazali v zbiranju prihrankov v pogrebnih društvih, (1864 v tržaškem predmestju Rocol), nato v organiziranju gospodarsko obrtnih in konzumnih društev in na koncu v ustanovitvi Tržaške posojilnice in hranil- nice. Nato so zaživela še združenja in zveze, ki jih na Tržaškem in Goriškem lahko predstavimo kot kmetijske družbe, gospodarska in zadružna zdru- ženja, stanovska društva in delavske zadruge. O tem, kako in kdaj so se organizirale, kakšno je bilo njihovo delovanje ter o njihovih najpomembnejših predstavnikih najdemo bogate podatke tako za Tržaški kot za Goriški prostor. Družbe so v glav- nem imele tudi svoja glasila, in so poudarjala razvejanost teh organizaciji, ki so bila nedvomno na zavidljivi ravni. S širjenjem mreže posojilnic in hranilnic, gospodarskih društev in denarnih zavo- dov se je pojavila potreba po povezovanju in so- delovanju na ravni zveze društev, kar je pripeljalo do ustanovitve Zadružne zveze v Trstu in v Gorici. Tudi zadružništvo je imelo na Primorskem bogato tradicijo, kar je avtor obdelal v posebnem poglavju, kjer so obdelane glavne delavske za- druge v Trstu in okolici, ki so jih organizirali tržaški socialisti. V dolgi vrsti strokovnih in sta- novskih združenj, ki jim sledimo v Trstu, dobimo zanimivo sliko o tem, na katerih področjih so bili prisotni Slovenci. Bili so rokodelci, ribiči, trgovski pomočniki, uradniki, peki, vozniki, čevljarji, želez- ničarji, odvetniki. Dragoceni in pomembni so seznami denarnih zadrug, posojilnic, hranilnic, bank, gospodarskih in konzumnih društev iz obdobja avstroogrske mo- narhije in iz obdobja po prvi svetovni vojni v Tržaški, Goriški in Videmski pokrajini; Pahor se je posvetil tudi seznamom odborov SGZ (Slovensko gospodarsko združenje) oziroma SDGZ po drugi svetovni vojni in nam tako osvetlil mrežo gos- podarskih organizacij in njihovo množičnost. Zelo podrobno je opisana tudi slovenska pomorska de- javnost na Tržaškem, kar daje naši pomorski pre- teklosti velik poudarek. S posebnim, aktualnim poglavjem se je avtor dotaknil problematike škode, ki jo je italijanska država, v času fašizma pa tudi že prej, v času tako imenovane liberalne vlade povzročila Slovencem v Italiji. Posledice tega pre- mišljenega divjanja so vidne in aktualne še danes, saj se gospodarska dejavnost tržaških Slovencev dolgo ni pobrala. Pahor je povzel podatke, ki so bUi na mednarodni ravni obravnavani v gradivu za pariško mirovno konferenco (1947), v pogaja- njih za londonski sporazum in v pogajanjih med Italijo in Slovenijo po osamosvojitvi v letu 1991. V nadaljevanju svoje pripovedi je avtor ugo- tovil, da je bil čas po drugi svetovni vojni za slo- vensko gospodarstvo na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, najbolj črno obdobje. Uničeni so bili gospodarski in strokovni temelji, saj so v emi- gracijo odšli izučeni in sposobni strokovnjaki. Uni- čeni so bili tudi denarni zavodi, ki so bili del tra- dicionalne gospodarske dejavnosti. Takoj po vojni so zato najprej stekla prizadevanja po obnovi in oživitvi denarnih zavodov. Zavezniška vojaška uprava v prvih letih po vojni 1945-1947 za te težnje Slovencev v coni A Julijske krajine ni imela posluha. Prej se je začelo premikati na področju zadružništva. Istočasno so stekla prizadevanja in načrti za ustanovitev novega gospodarskega zdru- ženja, do katerega je prišlo ob koncu leta 1946, saj je bilo jasno, da slovenski človek ne more najti svojih možnosti v italijanskih gospodarskih struk- turah, ki so preveč nadaljevala politiko predvoj- nega obdobja. Velikega pomena je bila tudi zavest o medsebojni povezanosti, sodelovanju, solidarno- sti. Podpis londonskega sporazuma (1954) in po- tegnjena meja med Italijo in Jugoslavijo je še en- krat prizadela slovensko gospodarstvo, ki je ostalo v okviru italijanske države. Značilno za ta leta je zopet množično izseljevanje v Avstralijo, Kanado in pa množičen prihod beguncev iz Istre. Toda razvoj je šel dalje. Tudi dogovarjanja obeh držav (npr. videmski sporazumi) ter delovanje italijansko jugoslovanske gospodarske zbornice so pozitivno vplivali na gospodarske možnosti obmejnega pre- bivalstva. Kako je potekal razvoj in dogajanja v letih po drugi svetovni vojni sledimo preko občnih zborov, kjer si iz poročil, ki jih je obdelal avtor, lahko ustvarimo sliko o uspehih in problemih. Pahor je izpostavil tudi osnovno vodilo združenja, da je perspektiva slovenskega gospodarstva le v odprtem sistemu povezovanja in sodelovanja, kot enakopravnega partnerja v italijanski sredini z za- ledjem in sosednjimi državami. Prelomna leta v zagonu in prodoru sloven- skega gospodarstva v Julijski krajini so bila šest- deseta leta. Sporazumi med obema državama so vzpodbudili podjetnike, predvsem uvozno izvozna 131 3 KRONIKA OCENE, 123-135 2000 podjetja, možnosti so bile večje, poznavanje pro- stora in jezika pa sta dajala prednost. Leta 1963 je bila ustanovljena dežela Furlanija - Julijska krajina, ki je z raznimi ukrepi dajala možnosti tudi slo- venskemu gospodarstvu, zlasti obrtništvu, turizmu in z njim povezanemu gostinstvu. Iz povzetkov objavljenih poročil o delu in usmeritvah sledimo močnemu razvoju raznih panog gospodarstva v zamejstvu. Izredna sposobnost, hitro vključevanje v razne možnosti, ki jih je prinašal čas, so značilni za slovenske gospodarstvenike, ki so se znali vključiti v tok in se razširiti na celotno naselitveno področje Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski kra- jini. Zato so tudi leta 1969 sprejeli novo imeno- vanje Slovensko gospodarsko združenje za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. V večji ali manjši meri so se Slovenci vključili v vse veje gospodarstva ra- zen pomorstva, ladjedelništva, zavarovalništva in velike industrije. Pomembno je bilo leto 1975, ko so bili pod- pisani osimski sporazumi, saj so določila gospo- darskega sporazuma dajala nove pobude medse- bojnega gospodarskega in tehničnega sodelovanja (člen 6). Na 12. občnem zboru so še enkrat spre- menili ime v Slovensko deželno gospodarsko zdru- ženje. Deželni sedež je bil v Trstu, pokrajinska v Trstu in Gorici, leta 1986 pa so odprli pokrajinski sedež odbora tudi v Beneški Sloveniji. Pomembno je bilo vse večje vključevanje predstavnikov zdru- ženja v številne komisije, odbore in predstavništva v deželi. Huda kriza v najbolj uspešni panogi banč- ništvu, je v letu 1993 zelo prizadela slovensko gospodarstvo in se je vlekla kar nekaj časa. Pahor je temu problemu namenil samostojno poglavje, kjer je potegnil določene paralele z obdobjem po prvi svetovni vojni, propadanjem Jadranske banke in posledicami, ki so bile uničujoče tako v enem kot v drugem obdobju. K poglabljanju krize Kmečke banke iz Gorice in Tržaške kreditne banke, so pripomogli razni ukrepi italijanske drža- ve in marsikdaj nerazumevanje matične domovine. Avtor je kritičen tudi do poslovanja in nekaterih odločitev bančnih ustanov, ki so z napačnimi od- ločitvami dale osnovo za razvoj krize. V posebnih poglavjih so podani pregledi gos- podarskega razvoja po drugi svetovni vojni za Go- riško, Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko doli- no. Prav tako je podrobno razložen problem odtu- jevanja slovenske zemlje na Tržaškem, ki je pri- zadel tako posameznika kot skupnost in je bil rezultat načrtnega dela. Kot primer je izpostavljena občina Devin - Nabrežina, ki je bila leta 1945 skoraj 100% slovenska, danes je delež slovenskega prebivalstva okoli 30%. Zemljo so razlastili in zgra- dili begunska naselja za begunce iz Istre. V knjigi so na koncu objavljeni seznami odbo- rov in odbornikov Slovenskega deželnega gospo- darskega združenja od leta 1946 do leta 1998, kot so bili izvoljeni na občnih zborih od prvega leta 1946 do dvaindvajsetega leta 1998. Utrinki iz delovanja vseh odborov združenja v prehojenih letih, so polni pomembnih podatkov in tudi pri tej knjigi lahko zapišemo, da bi italijanski prevod moral slediti slovenski izdaji. Dodan pa je krajši povzetek v angleškem jeziku. Mogočen vtis naredi na bralca takoj ko vzame knjigo v roke njena izredno razkošna in repre- zentančna oprema. Bogate so ilustracije, fotografije predstavnikov in tudi številne fotografije doku- mentov, krajev, prireditev, ki dopolnjujejo samo vsebino. Rdeča nit delovanja gospodarstva, ki se vleče 150 let je predstavljena tudi v povezavi s politično, narodno, kulturno, športno in medijsko rastjo. Avtor s sodelavci je svoje delo oprl na ar- hivske vire, ki jih je zbral v slovenskih in ita- lijanskih arhivih in uporabil obstoječo literaturo, ki v celoti ali delno obravnava ta prostor. Izpo- stavljeni so predvsem trije vidiki: prisotnost in po- men Slovencev v Trstu in Gorici v gospodarstvu od srede 19. stoletja do danes, vloga in pomen slovenskega gospodarstva, ki je del furlanskega, goriškega in tržaškega gospodarstva in ima kot tako svojo vlogo in pomen v italijanskem in slo- venskem gospodarstvu. Obdelana pa je še pot delovanja stanovske organizacije in tesna pove- zanost gospodarstva z ostalimi področji. V publi- kaciji se tako prepletata preteklost in sedanjost, 150 let izredno zanimive, žive zgodovine gospo- darskega življenja Slovencev na tem izpostav- ljenem prostoru. Metka Gombač Minafikova zbrana dela L, Maribor 2000, 658 strani V začetku leta 2000 je v Mariboru izšla zajetna publikacija z naslovom Minarikova zbrana dela L, ki jo je uredil Štefan Predin, mag. farm., založile pa so jo Mariborske lekarne Maribor v nakladi 500 izvodov. Zajetna publikacija med drugim obele- žuje tudi praznovanje 50. obletnice Slovenskega farmacevtskega društva in njegove mariborske podružnice. Izredno marljivemu raziskovalcu zgodovine far- macije Štefanu Predinu, mag. farm., je uspelo do sedaj zbrati večino Minarikovih del. Ocenjujejo, da bi jih bilo mogoče objaviti v dveh obsežnih zvez- kih, vendar v ta opus niso vključena besedila, ki so že izšla v monografskii obliki (Pohorske ste- klarne. Od staroslovanskeg vrašfva do modernega 132 48 2000 3 KRONIKA OCENE, 123-135 zdravila, Olimlje, historična lekarna v sliki in besedi). Urednik je v prvi knjigi zbral 65 razprav, član- kov in komentarjev, ki predstavljajo pomemben del raziskovalnega opusa znamenitega maribor- skega lekarnarja in mednarodno priznanega stro- kovnjaka za zgodovino farmacije in medicine, pokojnega mag. ph. Franca Minafika. Dela so bila objavljena časopisih: Acta historica medicinae, pharmaciae, veterinae; Acta pharmaceutica jugo- slavica. Časopis za zgodovino in narodopisje. Črti- ce iz zgodovine kranjske farmacije. Enciklopedija Jugoslavije, Framacevtski glasnik, Framacevtski vestnik. Glas apotekarstva. Pharmazeutische Monatshefte, Pharmazeutische Post, Tagespost, Veröffentlichung der Internationalen Gesellschaft für Geschichte der Pharmazie, Vjestnik lekarnika. Zdravstveni vestnik ter v zbornikih Zbornik 2. kongresa farmaceuta Jugoslavije, Die Vorträge der Hauptversammlung der IGGP 1956 in 1967 ter v Zborniku farmacevtsko-zgodovinskega kongresa za leto 1957 in 1967. V obsežnem projektu zbiranja in priprave besedil za prvo knjigo so ob uredniku sodelovali še prof. Antoša Leskovec, ki je poskrbel za pre- vode Minafikovih besedil iz nemščine v sloven- ščino, pa tudi za prevod njegovega življenjepisa v nemški jezik. Slovenska in nemška besedila je lektorirala Mojca Kositer. Celoto je oblikoval dr. Andrej Predin, za tisk pa so poskrbeli v tiskarni vb Rogina d.o.o. Radizel. Urednik je pri sistematizaciji Minafikovega opusa skušal upoštevati dva principa: časovnega glede na zaporedje objavljenih del in snovnega glede na njihovo vsebino. Zaradi velike dina- mičnosti raziskovalnega dela, pa tudi različnosti tem, ki se jih je avtor loteval, je urednik razvil dokaj kompleksen klasifikacijski sistem, sestavljen iz 6 poglavij in uvodnih besedil. Po uvodni besedi urednika (str. II - III), v kateri je med drugim zapisal, da delo neke osebe lahko ocenjujemo šele tedaj, ko imamo pregled nad vsem, kar je napravila, sledi življenjepis mr. ph. Franca Minafika z naslovom Iz Minafikovega živ- ljenja (str. 1-15) izpod peresa Štefana Predina, mag. farma., ter prevod v nemški jezik (str. 17-34). V njem je zapisano, da je bil Minank rojen na Smolniku pri Rušah, šolal pa se je v Rušah, Ma- riboru, Moedlingu, Chodovu in v Gradcu, kjer je končal študij farmacije. Po končanem študiju se je najprej zaposlil v Gradcu, nato je bil v letih 1914- 1915 vpoklican v avsto-ogrsko vojsko. Leta 1916 je so ga odpustili iz vojske in ga poslali v lekarno na Bledu, a že leta 1927 je Minafik kupil lekarno v Mariboru, kjer je živel in del do svojega življenja. V prvem poglavju z naslovom Materia medica (str. 35-197) je urednik v podskupino "A" razvrstil Minafikove razprave o nekaterih zdravilnih rast- linah. Kot zanimivost tega poglavja naj omenimo slovenski prevod Minafikovega prvenca z naslo- vom Iz zgodovine lepega jegliča (str. 37-39), ki je bila objavljen v Gradcu leta 1913 nemškem jeziku. Temu sledijo razprave z naslovi Mandragora (str. 41-61) iz leta 1947; Tanncetum (str. 63-73) iz leta 1951 ter razprava Iz zgodovine poljske košeniljke (str. 75-80) iz leta 1964. V podskupini "B" pa najdemo Minafikove raz- prave o zdravilih, ki jih je priznavala t.i. šolska medicina v 16., 17. in 18. stol. s posebnim pou- darkom na območje današnje Slovenije. Skupino sestavljajo razprave z naslovi: Naša meteria me- dica v 16. stoletju (sh-. 83-104) iz leta 1952; Naša meteria medica v 17. stoletju (str. 105-117) iz leta 1954, 9. Zaloga Mucherjeve lekarne in drugih kranjskih lekarn v 17. in začetkom 18. stoletja (str. 119-136) ter Slovenske "na rokah"pisane zdravilske bukve iz leta 1759 (str. 137-147) iz leta 1946. V podskupino "C" pa so razvrščene Minafikove razprave o posameznih oblikah zdravil. De pilulis (str. 151-157) je krajša razprava iz leta 1926 tej sledi razprava Aquae destilatae (str. 159-178) iz leta 1950. Že leta 1926 pa je napisal v nemškem jeziku prispevek z naslovom Opis nekaterih zgodovin- skih predmetov iz lekarne Neumarkt pri Bolzanu (str. 179-192), v zbranih delih prevedena v sloven- ski jezik. Skupino zaključuje Popis stare lekarniške omarice (str. 193-197) iz leta 1926, ki jo je mr. Hugon Roblek, lekarnar na Bledu prinesel iz Neu- markta na Tirolskem. Drugo poglavje je v celoti posvečeno razpra- vam o staroslovanskem in ljudskem zdravilstvu (str. 199-239). Tako velja omeniti razprave z na- slovom O staroslovanskem svečenikih, čarodejih in vračih (str. 201-207) iz leta 1951, O nekaterih strupenih, omotičnih in zdravilnih rastlinah starih Slovanov (str. 209-222) iz leta 1953, O slovanskih amuletih in priveskih (str. 223-229) iz leta 1954 ter Demoni, zdravje in bolezni v slovanski mitologiji in ljudski tradiciji (str. IIA-IW) iz leta 1970. V tretjem poglavju je urednik zbral Minafikove razprave o delu v lekarnah (str. 241-330). Zaradi pestrosti vsebin je celotne poglavje razdeljeno na tri sklope. Prvi skop predstavljajo krajše razprave o utežeh in merah v lekarništvu. Tako je Minafik že leta 1920 objavil razpravo z naslovom O starih utežeh (str. 243-2^5), naslednje leto O funtih in gramih v Rusiji in na Francoskem (str. 247-250), razprava z naslovom O izvoru dvanajstinske delitve stare lekarnarske uteži (str. 251-254) je bila objavljena v nemškem jeziku leta 1924. Istega leta je bila ob- javljena tudi razprava z naslovom O granu in njegovem vplivu na medicinsko libro (str. 255-258). Leta 1925 pa je v nemškem jeziku izšla razprava z 133 3 KRONIKA š OCENE, 123-135 2000 naslovom O francoski lekarniški uteži {sir. 259-263). Drugi sklop sestavljata dve razpravi o opremi in lekarniški taksi. Prva nosi naslov 8. Inventar lekarne Jakoba Murher-ja v Novem mestu (1640) (str. 267-274), druga pa Nekaj slik iz farmacevtsko- historične zbirke lekarnarja Mr. B. Levičke v Tržiču (str. 275-282) iz leta 1926. Tretji sklop sestavljajo razprave o najstarejših pri nas najdenih navodilih in predpisih, ki so urejali delovanje lekarn ter vlogo lekarnarjev in njihovih pomočnikov pri pripravljanju in izde- lovanju zdravil, zaračunavanju za opravljeno delo ter pri izdajanju posameznih zdravil. Šest krajših razprav nosi naslove: Navodila za deželnega le- karnarja v Novem mestu in njegova pismena ob- ljuba (1598) (str. 285-293), Kako je nastal lekarniški red iz leta 1710 (str. 295-301), Lekarniški red za Ljubljano in Novo Mesto (str. 303-307) iz leta 1926, 11. Kranjski lekarniški red 1710 (str. 309-316), Nekaj opomb k ljubljanski delovni taksi iz leta 1710 (str. 317-326) iz leta 1926 in O nadzorovanju lekarn (str. 327-330). Razprave o alkimiji in alkimistih so nastale v letih 1918 do 1928. V nemškem jeziku je objavil razpravo z naslovom Nekaj o stari zlatarski umet- nosti (str. 333-339) iz leta 1918 tej pa sledijo razprave O alkemiji na Kranjskem (str. 341-345) iz leta 1925, ki jo je dopolnjeno pod istim naslovom objavil dve leti v nemškem jeziku (str. 347-352). Tej sledita prispevka z naslovi O stremolskih alkemistih (str. 353-357) iz leta 1927 in Razprava ljubljanskega alkemista Raina o tekočini »alkaest« (1680) (str. 359-368) iz leta 1928. Poglavje zaklju-' čuje Geslo o alkimiji na Slovenskem v Enciklo- pediji Jugoslavije (str. 369) iz leta 1983. V petem, najobsežnejšem, poglavju z naslovom Iz zgodovine samostanske farmacije (str. 371-591) so zbrane Minafikove razprave, ki odsevajo nje- govo posebno naklonjenost do lekarniške dejavno- sti različnih redov. Prvi dve razpravi v prvem sklopu o samostanskih redovih nosita naslove O hospitalnih viteških redih na slovenskem (1. in 2. del) (str. 373-402) iz let 1957 do 1963. Pri tem se podrobneje loti predstavitve templarjev, hospi- talcev in križnikov. Tema razpravama sledijo krajši prispeveki z naslovi: Zdravilstva vešči menihi (in- firmarii) (str. 403-405), O bolnikih in zdravilih cisterijanov (str. 407-408) v nemškem jeziku iz leta 1925, O bolnikih in zdravilih v cistercijanskih sa- mostanih (str. 409-411) iz leta 1925; sklop zaklju- čuje razprava O belih menihih, njihovih bolnikih in zdravilih (str. 413-424) iz leta 1946. Drugi sklop petega poglavja je posvečen le- karni v Olimlju z naslednjimi razpravami: Grad Olimlje in Pavlinci (str. 427-442) iz leta 1940; Freske v nekdanji samostanski lekarni v Olimju (1780) (str. 443-453) v nemškem jeziku iz leta 1956 j ter Zdravstveno zgodovinski motivi na freskah v gradu Olimje (str. 455-471) v hrvaškem jeziku iz leta 1962. Tretji sklop tega poglavja sestavljajo krajše razprave o samostanskih lekarnaricah: O prvih apotekaricah v Slovenji v Radljah (Marenberg) v 17-18 stol (str. 475-483) iz leta 1956, Vesti o nekaterih samostanskih lekarnaricah 17 in 18. sto- letja (str. 485-492) v nemškem jeziku, Margareta Labasser prva po imenu znana lekarnarica v Slo- veniji (str. 493-496) iz leta 1956. Četrti sklop sestavljajo razprave, ki se nanašajo na lekarni usmiljenih bratov v Ljubljani in v Nazarjah z naslovi: Iz zgodovine nekaterih samo- stanskih špitalov in samostanskih lekarn v Štajerski (str. 499-522) v nemškem jeziku iz leta 1916, 1. lekarna usmiljenih bratov v Ljubljani (1787-1811) (str. 523-533), Lekarna v Nazarju (str. 535-538) iz leta 1952. Peti sklop sestavljajo razprave, ki se nanašajo na najstarejše zapise o zdravilih pri nas: Iz sa- mostanskih knjižnic (str. 541-550), O starejši na- ravoslovni literaturi v Žički kartuziji (str. 551-557) iz leta 1958, Podatki o zdravstvu v Žički dolini do leta 1782 (Literatura, zdravniki, lekarnarji, hospital) (str. 559-575) iz leta 1958, K zgodovini lekarne, biblioteke in špitala najstarejšega srednjeevrop- skega kartuzijanskega samostana v Žicah (Seiz) (str. 577-584) v nemškem jeziku iz leta 1957, Zdravstvo v Žički dolini v najstarejšem dobi (str. 585-591) iz leta 1972. Šesto poglavje sestavljajo krajše razprave in članki o kultu Kozma in Damjana kot zavetnikov medicine in farmacije ter alegorična upodobitev Kristusa kot lekarnarja. Poglavje nosi naslov O Kozmu in Damjanu ter o Kristusu kot lekarnarju (str. 593-658). Naslovi razprav so: Sveta Kozma in Damijan kot lekarnarja (str. 595-601) v nemškem jeziku iz leta 1913, Svetnika Kozma in Damijan v Ljubljanski škofiji (str. 603-605) iz leta 1924, Kozma in Damijan, patrona zdravnikov, lekarnarjev in bolnikov, v Sloveniji (str. 607-622) v nemškem je- ziku iz leta 1967, predavanje na Mednarodnem kongresu za zgodovino farmacije v Atenah aprila 1967 z naslovom Slike in kipi obeh staroveških zdravnikov-lekarnarjev Kozma in Damijan v Slo- veniji (str. 623-640), Kristus kot lekarnar (str. 641- 644, 645-646, 647-650) pa je naslov treh kratkih sestavkov, ki so bili objavljeni v različnih stro- kovnih glasilih v letih 1917, 1925 in 1926. Poglavje končuje seznam 169 slik, ki so ob- javljene v prvi knjigi zbranih del mag. phar. Franca Minafika. Minafikovo raziskovalno delo na področju zgo- dovine farmacije in prizadevanja