418 Ocene in poročila || Reviews and Reports (Kat olišk a bogoslo vna f ak ult eta Đak o v o). Sunčica Mar k ano vić (Drža vni ar hi v Bjelo v ar) je izposta vila nek aj izzi v o v na podr očju k omunicir anja z no vimi gene - r acijami. Splošno o odnosih z ja vnostmi sta v s v ojem r ef er atu r azmišljali Marti - na Badanjak in V alentina R adić (Drža vni ar hi v Sisak). O digitalni pismenosti in sodobnih digitalnih v eščinah sta na k oncu spr ego v orili še Iv ana Č urik (Drža vni ar hi v Osijek) in Vlatk a Lemić (ICAR US Hrv atsk a). Ob pos v et o v anju je bilo izv edenih še v eč f ormalnih do godk o v , ki so po - membni za hr v ašk e ar hi vist e. Omenimo naj le sk upščino Hrv ašk eg a ar hi v sk eg a društv a in ses tanek sindik alnih zaupnik o v . Ob k oncu pos v et o v anja so pr edsta - vili por očila o delu sek cij Hr v ašk eg a ar hi v sk eg a društv a, t eh je sk upaj sedem, in por očila o samem pos v et o v anju in dela vnicah v okviru let ošnjeg a pos v et o v anja. Zat em so 55. pos v et o v anje hrv aških ar hi vist o v ur adno zaključili. V ečina r ef er at o v in pr edsta vit e v v sebin je obja v ljena v lično oblik o v anem zbornik u s pos v et o v anja. T a obseg a 389 paginir anih str ani. Obja v ljeni prispe v ki so bili pr ed obja v o r ecenzir ani in so tudi k at egorizir ani, k ar daje dodatno vr e - dnost t emu pos v et o v anju. Kak or je t o že običajno, so hr v aški or g anizat orji k onf er ence poskr beli tudi za zelo pest er in zanimi v vzpor edni pr ogr am. T ak o naj izposta vimo or g anizir an og led Mestneg a muzeja V uk o v ar za tuje udeležence po zaključenem pr ogr amu prv eg a dne. Muzej domuje v lepo obno v ljenem d v or cu Eltz z bog atimi muzejski - mi zbir k ami iz pr et eklosti V uk o v arja in ok olice. Drugi dan sr ečanja, in sicer v četrt ek, je bil or g anizir an enodne vni izlet za v se udeležence pos v et o v anja. Udeleženci so se najpr ej po vzpeli po 200 st o - pnicah v r ezerv oar V odneg a st olpa v V uk o v arju, ki pr edsta v lja simbol trpljenja mesta med obleg anjem v drugi polo vici leta 1991. T emu je sledil og led Muzeja vučedolsk e k ultur e, ki leži ob pomembnem neolitsk em ar heološk em najdišču. Udeležence ek sk urzije je pot nat o v odila do nek danjeg a taborišča Ov čar a, danes je t o spominski dom Ov čar a, kjer je bilo po padcu V uk o v arja leta 1991 pobitih sk or aj 200 oseb iz vuk o v arsk e bolnišnice, medt em k o je 64 oseb, ki so bile zaprt e v t em taborišču, še danes pogr ešanih. Izlet je bil zaokr ožen z obisk om najbolj vzhodneg a mes ta na Hrv ašk em – t o je mesta Ilok in njego v e znamenit e vinsk e kleti. 55. pos v et o v anje hrv aških ar hi vist o v , ki je bilo or g anizir ano med 23. in 25. okt obr om leta 2024 v V uk o v arju, je bilo v v sebinsk em smislu zelo aktualno in iz r azit o nar a vnano v no v e t ehnološk e izzi v e t er t eor etične in pr aktične r eši - tv e na podr očju sodobne hrv ašk e ar hi v sk e t eorije in pr ak se. Or g anizat orji so zelo do br o ur a vnot ežili delo na k onf er enci z r azličnimi vzpor ednimi deja vnost - mi. Hkr ati so omogočali in spodbujali mr eženje med udeleženci k onf er ence t er nef ormalne disk usije in izmenja v e mnenj. P osebnost t eg a pos v et o v anja je bila v t em, da se je v sesk ozi neprisiljeno občutila piet eta do v seh, ki so tam bodisi izgubili ži v ljenja ali so k ak or k oli drug ače trpeli t eg a tr agičneg a leta 1991. Or g anizat orjem k onf er ence lahk o le čestitamo za izbr ane t eme pos v et o - v anja, za lok acijo pos v et o v anja, ki ima poseben pomen za Hrv ašk o, t er za odlič - no or g anizir ano in izv edeno 55. pos v et o v anje hrv aških ar hi vist o v v V uk o v arju. Mir osla v No v ak Festival nemega filma P or denone, 5.–12. okt ober 2024 Od 5. do 8. okt obr a sem se na po v abilo or g anizat orja f esti v ala udeležila 43. f esti v ala nemeg a filma, imeno v aneg a Le Giornat e del Cinema Mut o. F esti v al že od leta 1982 pot ek a v P or denonu, mestu v F ur laniji-Julijski kr ajini, ki očar a s s v ojim starim mestnim jedr om. V odilni mednar odni f esti v al 419 Letnik 47 (2024), št. 2 nemeg a filma na s v etu je tudi t okr at št e vilnim obisk o v alcem iz v seg a s v eta ponudil bog at in r aznolik filmski pr ogr am. V de v etih f esti v alskih dneh je bilo v 12 r azličnih serijah pr ed v ajanih 132 nemih filmo v r azličnih zvrsti in žanr o v . Pr ojek cije, v v edno polni d v or ani T eatr a V er di, t ečejo cel dan, od 9. ur e zjutr aj do polnoči. Zat o ni čudno, da je na 26. f esti v alu obilo smeha po vzr očil med napis na filmu The Golden R oad t o Health and Beauty iz sr edine 20. let: »Nenehno sedenje je zelo slabo za telo .« 1 F esti v al je r azdeljen v 12 pr ogr amskih se - rij, med k at eri mi so najbolj obisk ane filmsk e pr o - jek cije v okvir u serije »E v enti speciali«, v k at eri so pr edsta v ljene posebne filmsk e mojstr o vine nemeg a obdobja filma. Let ošnji f esti v al ni bil osr edot očen le na e vr opsk o in amerišk o pr oduk cijo t eg a obdobja, t em v eč je izpo sta vil tudi filmsk o dediščino manj znanih, a nič manj pomembnih kinemat ogr afij, t okr at iz Uzbekistana in Latinsk e Amerik e. P o mnenju Ja y a W eissber g a, pr ogr amsk eg a dir ek - t orja f esti v ala , gr e za do sed aj naj v ečjo pr edsta - vit e v filmsk e dediščine nemeg a obdobja filma iz drža v Latinsk e Amerik e (Ur ugv aj, P ar agv aj, Čile, Ekv ador it d.). 2 T r etja let ošnja osr ednja ser ija je pos v eče - na umetniški pr oduk cijski r ežiji Bena Carr éa, či - g ar leta oblik o v anja scenski h posta vit e v v P arizu pri Gaumontu so bila t emelj za njego v o k asnejšo k arier o k ot eneg a izmed najsla vnejših filmskih pr oduk cijskih oblik o v alce v t eg a obdobja. Izposta v ljena je bila tudi serija filmo v s kitajsk o-amerišk o igr alk o Anno Ma y W ong, ki je bila ena izmed »najbolj izstopajočih in hkrati pre- zrtih ne-belih igralcev tistega časa«. Od sameg a začetk a f esti v ala podeljujejo nagr ado Jeana Mitry a, prv eg a častneg a pr edse - dnik a f esti v ala, z namenom spodbujati v ar o v anje in zaščit o filmsk e kinemat ogr af sk e dediščine. Let ošnja pr ejemnik a nagr ade sta bila Bry on y Dix on, k ur at or k a v BFI Nacionalnem ar hi vu, od - go v orna za k olek cijo nemeg a filma, in Mar k -P aul Me y er , upok ojeni k ur at or v E y e Filmmuseum v Amst er damu. Ob pr ojek cijah t ečejo r azlični obf esti v alski dogodki, k ot je Collegium, namenjen nef ormal - nemu izobr aže v anje mladih na podr očju neme - g a filma in pot ek a že 26 let o. V manjši d v or ani 1 PORDENONE SILENT FILM FES TIV AL 2024 – 43r d EDITION: https://www .giornat ed elcinemamut o.it/en/ le-giornat e-del-cinema-mut o-2024-43a-edizione/ (do - st op: 4. 12. 2024). 2 W eissber g, Ja y: Pr esentazione /Intr oduction. V : Catalogo Giornate del Cinema Muto 2024 , str . 13. Naslovnica festivalskega kataloga (Foto: Borut Jurca)