SPOMLADANSKA SETEV Popravilo strojev in izkoriščanje vpreg Rafunajo, da bo tretoa letoS- Sče, ki je bilo slcer posejano, njo pomlad eorati in posejati a oo posevki propadli zaradi okrog 15 odstotkov zemljiijča prevelike vlage. več, kakor pa ga spomladi na- Računajo, da bodo toneili v vadno posejemo (okrog 150.000 Vojvodini za spomladansko ee- hektarov). To so tiste površine, tev sposoto.nlh okrog 4040 trak- ki so ostale aeposejane ob je- torjev. RazdeMtev teh traktor- eetnsiki setvi, kaicor tudi zemlji- jev j« nasJedinja: Stanje strojnega parka E1 državna fanetljs-ka posestva fc- kmeMce obdelovalne zadruge rr kmetijske zadruge rr Individualna posestva =r reraontne delavnice in ostale ustanove Ea&unago, da bodo v Vojvo-dini z razpoložljivim; traktorji lahko zorali okrog 364.000 ha ali 32 odstotkov zemljišča, ki je predvideno za apomladanslko se-tev. Od tega lahko na driavraih kme-tijskili poscstvih zorjejo s trafc-torji v 30 de!ovnih dneh 134.000 hektarih, kar pomeni, da imajo državna posestva za spomladan-afeo setev dovolj fcraktorjev. Kmečke obdelovalne zadrage lahko s svojimi traktorji zorje-jo ia posejejo okrog 100.000 ha, kar pomeni okrog 80'.'« njihove površine, ki je predvideaa za epomladanslko setev. Na posestvih individualnita kmetov lahko zorjejo s traktor-ji kmetijiskih zadrug, remontaih. delavnic in s privatnimi stroji okrog 120.000 ha, kar pomenl okrog 15 odstotiov njihove-ga zemJijiiia, ki je predvideao za sp.oiiTuLadansfco setev. Toda določen odstotek trak-torjev bo zaposlen na drugih delih (prevoz umetnega gnojila, brananje posevkov :td.). V vsa-kem primeru bo treba večidel to se pravi okrog dve tretjini zemljlšča zorati in posejati z vpregami. 1 Na vsako vprego 9ha Računajo, do bodo v Vojvodi-ni od okrog 105.000 vpreg, koli-kor jih imajo, uporabili za se-tev okrog 85.000 vpreg. Ce ra-fcunaimo, da ne bodo mogli zo-rati s traktorji najmanj okrog 780.000 ha, tedaj vidimo, da pri-de v Vojvodini na vsako vpre-Bo okrog 9 ha zemljišča. To po-meni, da bi vprege, če bi delale s potoo zmogljivostjo, lahko konfale setev v 31 delevnih dneh (toliko računajo, da bo de-lovnih dni za setev od začetka setvenih del pa do 1. maja). Toda glede na to, da bodo vpre-ge individualnih kmetovalcev zaposlene deloma pri drugih delih in pri prevozu, računajo, da bodo setvena dela segla tudi v mesec maj. Iz teh podahkov vidimo, da stoje zadruge in državna kme-tijska posestva glede na vlečno delovno moč razmeroma dobro. Ne da bi to mogli reči za indi-vidualne proizvajalce. fci jtm manjica mehanizacije. Zato ima-jo letošnjo pomlad kmetijske zadruge pred sebo] posebno težko nalogo ta.ko v pogledu nabave in poipravila fcmetijskih strojev kakor tudi v pogledu iakorisčanja vpreg in traiktorjev v času setve. Zakasnitev pri poptavila strojev Letos smo razen tralctorjev domače proizvodnje dobili tudi okrcg 900 traiktorjev znamtee »Ferguison« iz uvoza. Ti trak-torji so veCinoma že vsi prispe-11 (sestavili smo jih doma) in so večji del tudi že razposlanj na določena mesta. Predvideno je bilo, da bodo poslalj okrog 75 do 80*/> teh tralctorjev v žito-rodne kraje. Vojvodimslka trgov-ska podjetja so do zdaj dobila 315 uvoženih traktorjev, razen te^ga pa že 59 takih traktorjev od podjetij Izven Vojvodine. Toda vojvodinska podjetja so iz evojega kontingenta prodala kmpcem tzven Vojvodine 57 traJotorjev, od katerih so neka-teri zelo verjetno od^li v neži-torodne kraje. Zaradi nepravilne razdeliva teh traktoriev bodo morale zbornice anova pretresti svoje sklepe o razdelitvl traktorjev. To bo omogočilo, da bodo vsaj tisti traktorji, ki še niso raz-delj&ni, prišli v žitorodne kraje. Letos smo zagotovili zadostne količine sredstev za nabavo re-zervnih delov za traktorje in za dioige kmetijske stroje. Ze v mesecu decembru lanskega ieta so v ta namen predvideli za le-tošnje leto okrog 400 tnilijonov devlznih dinarjev. S to vsoto lahko usposobimo vse kmetij-ske stroje. Toda ieprav se bo setev v kratkem začela, pa zna-ten de] rezervnih delov še ni prisipel. Od 250.000 devlznih di-narjev, kolikor je bilo odobre-.nih za spomlad setev. je do-zdaj potrošenih komaj 60%. To pomeni. da bo prišel znaten del rezervnih delov (okrog 40*'n) v državo šele med setvijo (v rae-secu marcu in aprilu). medtem ko določenega dela sploh ne bomo dobil; za časa spomladan-skih del. Pridelovanje in donosi bombaža Bombaž zavzema pri nas tnajhne povržine. Na Jugoslavijo pride komaj 1.8 odstotka s to kulturo zasejanega zemljišča v Evropi. Delež nase države v evropskem pridolku bombaža pa Je 5e manjši, ker tmamo n> zek hektarsJsi donos. Tako je leta 1953 znažal povprečni do-nos v Evropii 6.6, v Grčijl 10.2. v Italiji 8.7, v Spaniji 6.6, » Jugoslaviji pa komaj 4.2 metr., skih stotov. , Ugodne vremenske razmert in gnojenje so vplivale, da smo leta 1955 dosegli pri nas rekord^ ni pridelek bombaža — 6.4 me-trskih stotov na hektar ah 89Q vagonov surovega bombaža. Površina in donos bombaža po letih Površina v 1000 ha Skupn; donos vagonov Donos po ha (v metrskih stotih) V letu 1955 smo imell tako dober donos bombaža zaradii boljše agrotehnike, zaradi večje uporabe umetnih gnojil -n za-rad; zelo ugodnih vremenskih razmer. Tako je lani bil v Ma-kedonijl pridelek bombaža dva-krat večji kakor pa znasa osera-letno povprečje (1947 do 1954). Notfa pridelovalna področja Pred vojno smo pridelovali bombaž samo v Makedoniji, ju-govzhodno od Skoplja. Po voj-ni pa prodira ta kultura vse bolj proti severu, v jugovzhod-no Srbijo, Vojvodino pa tudš na Hrvatsko. Vendar te nove povr-šine niso veliike, tako da je Makedonija že vedno nai naj- veiji pridelovalec. So pa ugodnl pogoji, da se ta kultura še na-prej širi v nove kraje, kar do-kazujejo tud:; dosedanji donosl, Bombaž je zelo rentabilna kultura ! Makedonski kmet je" imel nt primer naslednji donos po ha: od pšenice 25.700 din od ko-Tuze 31.200 ddn od bombaža 95.300 din od riža 257.000 din 06 tobaka 278.500 din Vidimo, da daje v Makedonfjl vsak hektar bombaža toliikšen dohodek kakor štirje hektarl pšenice ali trije hektari koruze. Samo tobak in riž sta bolj ren-tabilna kakor pa bombaž. Uvoz lahko zmanjšamo z večjim pridelkom Naša industri^a ima velike po-trebe po bombažu, tako da se V dobrero delu obskrbuje iz uvo-za. V letu 1954 smo uvozili na primer 2400 vagonov surovega bombaža v vrednosti nad 6 mi-lijard dinarjev. Uvozili smo ga predvsem iz Turdije, ZOA, Bra-zilije in Eg,pta. Primerjavo med uvozom bombaža in njegovlm prid«lkom glej rz naslednje slikel (grafikon št. 1) Da bl se osvobodiif uvoza bombaža, bi moraJi povečati po-vršine, zasejane s to kulturo za okrog 80.000 ha. Ta proračun te-melji na podlagi dosedanjih do-nosov. Ni dvoma, da nimamo toliko ugodnih površin za pri-delovanje bombaža. Toda prav gotovo bu lahiko površine, zase-jane z bornbažem, postapno ši-rili ter hkrati večali hektarskl donos. Tako bi uspeli znatno zmanjšati uvoz. A. S. KAK0 S0 VISOKE Lansko leto so mnoge za-drnge in državna kmetijska posestva dosegla visoke, lah-ko bi rekli rekordne donose kmetijskih pridelkov. Po za-slugi kmctijskib zadrug, ki so amogočHe nabavo potrebnib sredslev in izvcdbo agroteh-nifnih ukrepov, so tudi mno-gi individualni kmctovalci dosegli visoke donose. Naj navedemo nekoliko prime-rov, ki bodo pokazaii, na kak aačin se t lanskem Ietu do-segli take uspche. Na Državnih kmetijskih posestvih Državno kmetijsko posest-vo v Osjeku je doseglo donos koruze v storžih 110 metrskib stotov na ha in to na površi-nl 26 ha. Da bi dosegli tak donos, so uporabili vse dose- D0SEGU DONOSE daj znane agrotehnične ukre-pc. Pred setvijo so potrosili na vsak ba okrog 650 kg umetnega g-nojila Koruzo so okopali štirikrat vprežno in trikrat ročno. Pred drugim okopavanjem so gnojili s 100 ks nitromonkala. Prejšnji posevek je bila lu-cerna. Na tej parceli so upo-rabili seme heterozisa, kar je prav tako znatno pripomoglo k visokemu donosu. Državno kmctijsko posestvo v Vukovarju je imeln donos pšenice 42,13 metrskih stotov na ha na površinl 29 ha. Prejšnji posevek jc bila lu-cerna, ki so jo pravilno raz-orali, jeseni pa so njivo glo-boko podorali, pognojili in večkrat prevlekli z brano. Pravilna obdelava in nega v teku leta je omogočila, da so dosegli tako visok donos. V zamenjavi svojih prideikov za modro galico, kakor tudl za druga sredstva, ki so mu potrebna za proizvodnjo, je kmet danes v ngodnejšem položaju kakor pred vojno. Za 100 kg modre galice je moral kmetovalec pred vojno prodati 577 kg koruze, sedaj pa labko kupl isto količino niodre galice za 445 kg koruze. V še bolj ugodnem položa.iu so kmetovalci glcde zamcnjave svojih pridelkov za tobak. Za zavitek 20 cigaret »Drava« so dajali pred vojno 1,3 kg koruze, sedaj pa dajejo komaj 0,7 kg, torcj skoraj dvakrat msuj.