Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN	UPRAVA
Videm - via San	Daniele, 88
Tel. 53263 - Poštni predal 186	
Glavni in odgovor	ni urednik
VOJMIR TEDOLD1	
Tiskarna T. Marior	ii - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVIII - N. 9 (368)
Udine, 15. maja 1967
Izhaja vsakih 15 dni
Fašizem
/r «•••
v (irciji
Doslej se nam je zdelo, da v Evropi sploh ni več prostora za fašizem, saj ga je naša celina svoji nedavni zgodovini že dovolj dobobra spoznala in tudi uničila. A vendar, žal, fašizem še ni mrtev na naših tleh.
Nedavni dogodki državnega, udara v Grčiji, kjer so fašistični in monarhistični polkovniki čez noč izvedli državni udar, ukinili ustavne svoboščine in zaprli skoraj 10.000 ljudi, pa govori dovolj zgovorno o tem, da reakcionarne sile na svetu še zdavnaj niso potolčene in onemogočene.
Skoraj paradoksalno, a žal resnično, zveni, da je postala žrtev fašističnega nasilja prav Grčija, dežela in domovina demokracije, saj vemo iz zgodovine, da se je prav na grškem polotoku pred tisoč leti rodila demokracija in vsa naša sedanja načela svobode, enakosti, človeškega dostojanstva in spoštovanja človekovih pravic izhajajo prav od tam.
Tako pa je zdaj čez Akropolo in domovino ter vodnico demokracije legla senca temnega nasilja, ki niti ne skrive pred seboj in celim svetom svoje resnične, nazadnjaške, reakcionarne in zločinske fašistične podobe. Policijska ura, prepovedano zbiranje več kot treh oseb na istem kraju, ukinitev demokratičnih časnikov, razpustitev več kot 500 najrazličnejših političnih kulturnih in drugih organizacij ter aretacije in deporatacije političnih nasprotnikov in demokratov na samotne otoke - vse to je bilanca fašističnega udara v Grčiji, ki je s tihim kraljevim soglasjem vzpostavil v Evropi morda trenutno enega najmračnejših najbolj nazadnjaških in v bistvu resnično fašističnih režimov.
Zato ni nič čudnega, če fašistični grški polkovniki niso v svetu naleteli na odobravanje svojega početja. Demokratična javnost v Evropi in po vsem svetu, od Italije pa tje do Finske in nordijskih dežel je odločno, brezkompromisno in zaskrbljeno obsodila nedavne dogodke v Grčiji, kajti Evropa je v svojem progresuže tolikanj napredovala, da bi težko prenesla na svojem sodobnem zemljevidu takšen madež kot je trenutno fašistična diktatura v Grčiji.
Toda ne samo evropska javnost, tudi številne evropske vlade so posredno ali neposredno obsodile nedavne dogodke v Grčiji, najbolj spontano pa so to doumele najširše ljudske množice, saj so v vseh večjih mestih Evrope priredile resnične demonstracije za povrnitev demokracije v zibelko demokracije - v Grčijo. In zato ni nič čudnega, če smo bili v teh dneh priča demonstracij videmskih prebivalcev, ki so prav tako spontano demonstrirali v našem mestu proti fašizmu v Grčiji in za vrnitev ustavnega reda v sončno Helado, zibelko tropske kulture in civilizacije.
OBISK V SLOVENSKIH VASEH NAD FOJDO
Penzjon ne parčakam, bom prej umru
Vas Grmuščice pri Podklapu izumira - Od dvesto prebivalcev jih je danes ostalo na vasi komaj kakih trideset, med njimi je en sam otrok šestletni Edi, ki je postal naš prijatelj
mvr
mv■ ■
Domačin iz Grmuščice pred svojo razpadajočo hišo. Težko čaka na pokojnino, ki jo morda ne bo nikoli dočakal
Partizanski pesnik Peter Levec je med vojno napisal danes že klasično balado Požgana vas. V njej pesnik pripoveduje, kako so partizani med vojno prišli v požgano slovensko vas. Nikjer ni bilo žive duše, le sredi ruševin je neutrudno žuborel vaški studenec kot večno znamenje življenja. Nekaj podobnega smo doživeli pred dnevi, ko smo obiskali vas Grmuščico nad Fojdo. Vas sicer ni požgana, a je skoraj zapuščena, hiše propadajo, okna so zabita z deskami, le sredi vasi, ob kamnitem mostu čez Potok, pa veselo vre vaški studenec in se kar sam ponuja, da bi odžejal utrujenega popotnika. Kot paradoks vsemu temu pa na sredi vasi kraljuje moderna neonska luč, za katero se ti zdi, da skoraj ne sodi v to okolje umirajoče slovenske vasi Grmuščice.
2e od Fojde navzgor se cesta zo-
ži in kmalu preide pri Podklapu iz asfalta v prašen, zanemarjen makadam, ki ga že skoraj prerašča trava. Kot da vodi pot v neznano, divjo goščavo, od koder imaš občutek, da ni vrnitve, pa čeprav je vas komaj sedemnajst kilometrov oddaljena od Vidma in kipečega življenja.
Ob žuborečem vaškem studencu smo presenečeni naleteli na šestletnega fantka, Edija Stremica, ki nam je radoživo in v narečju lepo razložil, koliko je star, kako se piše in kako živi v svoji zapuščeni vasi. Kmalu se je okrog nas nabrala skupina vaščanov, nekaj žensk in starcev. Po stari navadi so nam ponudili domačega vina, ki je trpko in rezno odžejalo naša suita grla, hkrati pa nam pričaralo vso vonjavo in trdoto zemlje, na kateri je zrastla v kmetovem znoju vinska trta.
Vas Grmuščice je pred vojno štela več kot dve sto duš, danes pa v njej živi samo petnajst družin s približno tridesetimi člani, med njimi pa je en sam otrok, naš že stari znanec Edi. Posebno zgovoren je kmalu postal 64 letni Riko Strmec, malce čudaški, a zelo originalen vaški tip. Zvedeli smo, da živi na vasi popolnoma sam, da ni bil nikoli poročen in torej nima potomcev, da njegova edina sestra ne živi v tej vasi, da stanuje sam v polovično podrti hiši, da si sam kuha, pere in da še vedno čaka na pokojnino. Zazdel se nam je kot Jurčičev Deseti brat, a kljub temu ni izgubil niti humorja niti bistrine duha. Nasprotno, bil je živa kronika svoje vasi in nismo se mogli načuditi njegovi naravni inteligenci in izrednemu spominu. Na vprašanje, kako živi, se je nasmehnil, potem pa spregovoril:
«Star sem že in zgaran, pa ne morem več delati. Vse svoje moči sem pustil v tujini. Delal sem kot kamnosek po Nemčiji, Belgiji in drugod po Evropi, celo v Etiopijo sem zašel s trebuhom za kruhom. In kljub vsemu temu garanju še danes nimam urejene pokojnine. Prošnja je sicer odšla v Rim; toda»
in dejal je po domače, «penzjon ne prčakam, bom prej umru». Koliko tragike in humorja hkrati v tem stavku, ki nam še zdaj zveni v ušesih v vsej svoji narečni barvitosti.
Pobarali smo ga tudi, koga voli, kadar so pač volitve. Na odgovor nam ni bilo treba čakati:	«Kadar
potrebujejo moj volilni glas, me précej najdejo. Že tri tedne pred volitvami me zaposlijo, bodisi v gozdu ali pri urejevanju potoka in popravljanju ceste, potem mi prine-so «bon», s katerim lahko dvignem brezplačno v trgovini nekaj živeža, hkrati pa mi seveda priporočijo, katero stranko naj volim. Ko pa so volitve mimo, pozabijo tako name kot na mojo zaposlitev in moj penzjon. Toda jaz dobro poznam naše politike, ki radi veliko obljubljajo, storijo pa kaj malo. Samo našo vas poglejte,, pa boste videli, kako se od obljub ne dà živeti».
Prosili smo ga, če ga lahko fotografiramo. Prav rad se je odzval naši prošnji in poziral pred kamero kot pravi igralec. Rončejo je imel
bolje vidite kar na objavljeni fotografiji. Ko smo ga opozorili, naj se tudi ustrezno nasmehne, je kmetica poleg nas malce zlobno pripomnila: «Kaj se bo smeju, saj nima zob».
Edijeva mati je prišla izza hiše s košem gnoja na rami. Zaustavila se je in se vpletla v naš razgovor. Potrdila nam je že zgoraj omenjena dejstva, da je vas zapuščena, hkrati pa je pridala, da kljub vsemu temu oblasti in občina «skrbnuo nam storijo plačat vsak dva mjesca fon-diarijo». Torej, davščine (fondiario) pridno pobirajo, vendar pa se njihov denar v nobeni obliki ne vrača nazaj, pa čeprav bi se po vsej človeški in naravni logiki moral. Ob koncu pa se je obrnila name, še vedno s košem na ramah, in nepričakovano dejala:
«Vi ste ver Slovenj», torej pravi Slovenec sem, ker je pač slišala mojo književno slovenščino, ki sem jo namenoma govoril zato da bi videl, če me razumejo. In razumeli so me popolnoma, kot sem jaz razumel
na rempinu, sicer pa ga lahko naj- njihovo domače narečje, (dž)
i n iiiiiiimiiii im ih limimi umnimi im iiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
(r SEJEM ALPE- ADRIA
D vajset	podj
naše pokrajine
razstavlja	v
Od lanskega sejma letos velik konak naprej glede udeležbe
naših podjetij
V soboto, 13. maja, so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli letošnji šesti, že tradicionalni sejem «Alpe-Adria», ki gospodarsko in trgovsko vsako leto uspešneje združuje in povezuje gospodarstvenike iz treh obmejnih področij: pokrajine Benečije-Julijske Krajine, avtrijske Koroške in Štajerske ter seveda republike Slovenije.
Za omenjeni sejem je videmska trgovinska zbornica pripravila skupen nastop furlanskih podjetij in posameznih trgovcev. Treba je ob tej priložnosti tudi priznati, da je videmska zbornica hkrati pokazala tudi hvalevredno prizadevanje za pospeševanje in poglobitev poslovnih stikov med obmejnimi področji. Trgovci s Tržaškega razstavljajo na sejmu posamič, medtem ko je goriška trgovinska zbornica apelirala na krajevne operatorje, naj čim bolj sodelujejo na sejmu v Ljubljani.
Za nas pa bo morda najbolj zanimivo, katera podjetja iz naše pokrajine razstavljajo na tradicionalnem sejmu v Ljubljani. Število podjetij iz naše pokrajine ni majhno, kakih dvajset jih je, in prepričani smo, da bo njihov poslovni uspeh na sejmu zadovoljiv.
Morda ne bo nezanimivo, če naštejemo nekatera naša podjetja, ki razstavljajo v Ljubljani. Podjetje IFAB - F ìlli Bruseschi iz Palmanove razstavlja izbor izdelkov za vsakdanjo rabo, videmsko podjetje Co-missionaria Edile pa vrsto preprog; tekstilno področje zastopajo tri ali štiri naše pomembne tvrdke, znano založniško podjetje Del Bianco
pa na sejmu «Alpe-Adria» sodeluje približno v istem obsegu kot na pravkar zaključenem spomladanskem velesejmu v Zagrebu. Iz Pordenona razstavlja podjetje Officine Ruffati, iz Cordenonsa pa znana tvrdka TEC - Termocoperte, ki je že večkrat nastopila na sejmskih prireditvah v sosednji Sloveniji. Videmska tvrdka Nimfa razstavlja v Ljubljani izbor kemičnih izdelkov in parfumerijskih konfekcij, medtem ko drugo podjetje iz Vidma, Giusto, razstavlja na odprtem prostoru pred paviljonom večje število kmetijskih strojev. Na področju kmetijstva sodelujejo na sejmu še tvrdka Cecchini iz Premariacca, medtem ko je podjetje Moretti iz Risana posvetilo svoj štand prikazovanju posebnih naprav za sodobno živinorejo. Končno omenimo med podjetji, ki razstavljajo na 6. sejmu «Alpe-Adria» še videmsko podjetje Intermerc, ki je pripeljalo na razstavišče nekaj večjih strojev in mehanskih naprav.
Če primerjamo letošnjo udeležbo podjetij iz videmske pokrajine z lanskoletno udeležbo, lahko zapišemo samo napredek in razveseljiv porast: lani je razstavljajo v Ljubljani 14 podjetij iz naše pokrajine letos pa jih je že kakih dvajset. To je vsekakor lep napredek. Zato je razumljivo, da je videmska zbornica najela v Ljubljani za svoje raz-stavljalce 160 kvadratnih metrov razstavne površine v velikem paviljonu, poleg tega pa še 80 kvadratnih metrov razstavnih površin pred paviljonom na prostem za razstavo kmetijskih strojev.
(nadaljuje na 2. strani)
Šestletni Edi Stremic mora takole samevati v teh prijetnih popoldnevih pred hišo, ker nima nikogar, da bi se z njim igral, kajti ostal je edini otrok v vasi. Večina ljudi iz Grmuščice je v inozemstvu, doma so ostali le stari ljudje, ki nimajo časa zanj
vw*1«
II lih
1
DUtK JU UH UU
^ firn
STRAŠNA NESREČA V GORENJEM BRNASU
Bral umrem men igranjem sesirico
Dvanajstletni Donato Cerno ja po nesreči ustrelil devetletno sestrico Gracielo - Nesreča je globoko pretresla ne samo Nadiško dolino, ampak vso Furlanijo
Dne 27. aprila se je dogodila v Gorenjem Brnasu, vasici, ki leži visoko v bregu, strašna nesreča, ki je terjala življenje devetletne Graciele Cernoje. Kmalu po kosilu tistega dne sta se Graciela in njen brat Donato, ki je star 12 let, igrala v sobi v prvem nadstropju, medtem ko se je njuna mama zadrževala v spodnjih prostorih, ker je pospravljala. Kar naenkrat je zaslišala strel in ko je pritekla k otrokoma, je Graoiela ležala na tleh v mlaki krvi.
Cernojeva hiša stoji na samem in zato je mati kupila že pred leti pištolo, da bi jo v sili rabila, kajti njen mož dela že več časa v Švici, starejši sin pa študira v Vidmu, in se je bala, da je ne bi kdo ponoči strašil.
\7sak večer je pištolo nabila, zjutraj pa jo je izpraznila in spravila v predal. Otroka sta to videla in zato je bil Donato prepričan, da je pištola prazna. Ko sta se igrala, morda Indijance, je pištolo naperil priti sestrici, a to pot je bila še nabita ker jo je mati pozabila izprazniti, in krogla je zadela deklico naravnost v čelo. Ni bilo nobene pomoči, da bi ji rešili življenje. Peljali so jo v čedadsko bolnico, a je že med prevozom izdihnila.
Ta nesreča je globoko pretresla ne samo vasi Nadiške doline, ampak vso Furlanijo in časopisi so o tem dogodku več dni zapovrstjo na obširno pisali. Na pogreb je prišel tudi oče nesrečne Graciele, ki dela že več let v Švici in se vrača domov samo za božične praznike. Ob izredno velikem spremstvu ljudi so deklico prepeljali iz čedadske bolnice v Gorenji Brnas, da so jo pokopali na domačem pokopališču.
Prometna nesreča
Precej hudo se je poškodovala pri prometni nesreči sedemletna Flavia Marginai iz Lipe. Ko je prečkala cesto, jo je podrl nek avtomobil, ki ga je upravljal 37 letni Peter Spekonja iz Čedada. V bolnici so izjavili, da bo ozdravile v približno treh tednih.
Srednje
Nesreča pri delu
Precej hudo se je ponesrečil 36 letni Ivan Stulin, doma iz Trbi-lja. Ko je nesel domov po strmem bregu težko breme sena, mu je spodrsnelo in je tako nesrečno padel, da si je močno poškodoval roko. Ker ni rane takoj dobro obvezal, je nastopila infekcija in je moral v čedadsko bolnico, kjer so ga pridržali na opazovanju. če se stanje ne poslabša, bo ozdravil v treh tednih.
Pedbonesec
Iz občinske seje
Na zadnjem zasedanju občinskega sveta, ki se je vršilo pretekli teden pod predsedstvom župana Chiabudinija, so sprejeli več zelo važnih sklepov. Najprvo so potrdili proračun za tekoče leto, ki znaša 168 milijonov 645.347 lir in je uravnovešen, predvideva se toliko dohodkov kot izdatkov, ker bodo razliko (2 milijona 349.683) krili s posojilom. Predvidevajo, da bodo potrošili več kot 100 milijonov lir za izvedbo
javnih del, kot so napeljava novega vodovoda, kanaliznacije in ureditev občinskih cest. Imenovali so tudi revizorje računov za leto 1966 in svojega zastopnika v šolskem patronatu. Nadalje so sprejeli sklep, da bodo ustanovili ba-biški konzorcij z občinama Sv. Peter in Sovodnje. Razgovarjali so se tudi o sejmu, ki naj bi se vršil enkrat na teden v Podbone-scu. Ob koncu zasedanja pa so še pooblastili župana, da prosi deželo za prispevek, s katerim bodo obnovili cesto Ofjan, Tarčet, Landar, Laze, ki je sedaj zapuščena in za gradnjo vodovoda v Gorenjem Roncu.
Mali obmejni promet meseca aprila
Meseca aprila je bil mali obmejni promet med našimi kraji in sosednjo Slovenijo precej velik, saj so zabeležili vsega skupaj 41.008 prehodov, od katerih z obmejno prepustnico z italijanske strani 27.096, iz jugoslovanske 12.870, z dvolastniško prepustnico pa iz italijanske strani 536, iz jugoslovanske pa 506.
Največ prehodov je bilo skozi obmejni blok v Štupci, kjer so jih zabeležili 36.240. Skozi Učjo jih je bilo 795, skozi Most na Nadiži (Ponte Vittorio) v tipanski občini 389, skozi most v Miščku 919, skozi most Klinac 208, skozi Polavo pri čeplesiščih v sovo-denjski občini 837, skozi Robedi-šče 938, skozi Solarje pri Dreki 678, skozi Klobučarje, kjer je prehod samo za dvolastnike pa so bili 4 prehodi.
Izbrana živina za ronski zadružni hlev
Kot znano, so v Roncu zgradili velik in moderen hlev, tele dni so pa nabavili na Koroškem še 50 glav selekcionirane živine. Vse krave so breje in zato bo hlev, ki je precej velik, kmalu poln. Živinorejci pričakujejo, da jim bo ta izbrana živina dobro uspevala in da bodo imeli od nje velike kori-
sti. Ronec je namreč zelo prikladen kraj za živinorejo, ker je naokoli dosti dobrih senožet in zato ne manjka sladkega sena. Ronski sir je že sedaj zelo renomiran na furlanskem trgu, odslej ga bodo lahko pridelali pa še več, ker bodo živino gojili z bolj modernimi kriteriji.
Ogenj povzročil za pol milijona lir škode
Pretekli teden sta bila v Nadi-ški dolini kar dva požara, ki sta povzročila za okoli pol milijona lir škode. Gorelo je v hiši Ivana Batističa v črnem vrhu, kjer je prišlo do požara, ker je uhajal plin iz « bombole » in se je vnelo kuhinjsko pohištvo. Drugi požar pa je bil v Šenčurju, kjer so se vnele v dimniku saje.
ČEDAD
Avtomobilske dirke na Staro goro
Preteklo nedeljo so se vršile avtomobilske dirke na progi Čedad Stara gora. Računajo, da je prišlo za to priliko v Čedad nad 30 tisoč ljudi. Največ jih je bilo iz Veneta, Lombardije, Emilije, Koroške in seveda tudi domačinov. To je bila že sedma avtomobilska dirka, ki jo organizira na tej progi avtomobilski klub iz Vidma.
Nov avtobusni vozni red Videm-Stara gora
Na avtobusni progi Videm-Stara gora je stopil v veljavo nov vozni red, ki je sledeč: odhod iz Vidma (avtobusna postaja) ob delavnikih ob 9 uri, ob nedeljah in praznikih pa ob 6., 8. in 9. uri. Odhod iz Stare gore ob delavnikih ob 16. uri, ob nedeljah in praznikih pa ob 7,05, 12,05 in ob 16. uri.
Sv. Lenart
Umrl je najstarejši mož
Pretekli teden je umrl po zelo kratki bolezni v čedadski bolnici najstarejši mož šenlenarške občine: Anton Klinac iz Jesičevja. Star je bil 92 let. Njegovo dolgo življenje je bilo posvečeno izključno le delu in zato je bil zelo priljubljen med vaščani. K zadnjemu počitku ga je spremilo izredno dosti ljudi, saj je bil rajnki poznan daleč naokoli. Vsi, ki so ga poznali in imeli radi, ga bodo ohranili v lepem in trajnem spominu.
ZA POGLOBITEV ODNOSOV DOBREGA SOSEDSTVA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiimmiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiitiiiitMiiiit
IZ KRNAHTSKE DOLINE
Melioraeijska dela na gricevitem področju
Dežela Furlanija-Julijska krajina je s svojim zadnjim ukrepom sklenila dodeliti gričevitemu področju Ter - Kmahta za melioracijska dela 40 milijonov lir. S tem denarjem nameravaj o najprvo urediti nekatere kolovozne poti, med katerimi tudi ono, ki se odcepi pri kraju « Cjaron » v občini Neme in vodi proti Sedigli, ki spada pod čentsko občino. Ostali milijoni, ki jih je nakazala dežela za melioracijska dela tega bazena, se bodo večina potrošili za javna dela v čisto furlanskih vaseh kot so Fraelacco, Mazzillis, Tržizem, Reana in drugih, ki tudi komaj pričakujejo, da se bo kaj popravilo ali na novo zgradilo.
Za spomenik padlim v Nemah
Občinski svet je na svojem zadnjem zasedanju na široko o-bravnaval vprašanje postavitve novega spomenika padlim. Kot znano, so spomenik, ki je bil postavljen pred kakimi desetimi leti, odstranili, ko so urejali glavni trg v vasi in so tudi sklenili,
da bodo postavili novega na prostoru, kjer je danes staro pokopališče. Sedaj je prevzel občinski svet nalogo, da bo sestavil poseben odbor, ki bo sprejel načrt za spomenik in ki bo tudi poskrbel za potrebne fonde.
Ob tej priliki so tudi razpravljali o vzdrževanju vodovoda v Nemah in v črneji. To službo so dali v zakup in sicer podjetju Vizzutti. Ob koncu pa je svet tudi sprejel obračun za leto 1965.
iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiamimiiiiiiiiiimii
Fojda
Regulirali bodo reke
V kratkem bodo regulirali vse reke in potoke, ki tečejo ob vznožju gričev, ker ob vsakem večjem nalivu prestopijo bregove in delajo polju veliko škodo, ker odnašajo rodovitno zemljo, naplavljajo pa prod in pesek. Ta dela bo dala izvesti dežela. Z deli ob hudourniku Ellero v Čampeju in ob Reklužani v Racchiusu so že začeli tele dni.
Delegatila iz
Na povabilo deželnega prised-nika za šport Cumbata je pretekli teden delegacija fizkultume Zveze iz Slovenije obiskala nekatere športne ustanove v deželi Furlani ji-Julijski krajini. Delegacijo je vodil predsednik Janez Zemljarič, poleg pa sta bila tudi tajnik zveze Marko Rozman in ravnatelj višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani prof. Drago Ulaga. Delegacija je vrnila prised-niku Cumbatu obisk, ki ga je opravil skupaj s pokrajinskimi delegati CONI lani oktobra v Sloveniji. Gostje, ki so jih vodili pokrajinski delegati CONI, so si ogledali več športnih naprav v Trstu, Tržiču (Monfalcone), Gorici in Vidmu. V našem mestu so obiskali jahališče furlanskega jahalnega krožka in športno dvorano.
Med obiskom so si športni predstavniki obeh dežel izmenjali razne informacije in poglobili svoje odnose sodelovanja. Predvsem je deželni prisednik Cumbat orisal kriterije uresničenja deželnega zakona za zgraditev športnih naprav (zakon št. 20 od dne 10. avg. 1966) ter sedanje potrebe v deželi. Delegati CONI so pojasnili, kako je koristno sodelovanje med deželno upravno in njihovo organizacijo, tako da skladno izvajajo razne posege.
Slovenski gostje so ugodno ocenili deželne zakonske pobude na športnem področju ter so poudarili važnost izmenjave izkušenj v športu med obema deželama. Ob koncu obiska je prisednik Cumbat poudaril tudi koristnost nadaljevanja in okrepitve stikov za poglobitev odnosov dobrega sosedstva med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo tudi na področju telesne kulture.
Občni zbor potrošne zadruge v Vidmu
V prostorih trgovinske zbornice v Vidmu se je pretekli teden vršil občni zbor članov potrošne zadruge. Po uvodnem poročilu o doseženih rezultatih te ustanove v lanskem letu, so na zborovanju obravnavali nove razvojne momente na trgovinskem področju.
Sledila je diskusija, pri kateri so se oglasili tudi številni prisotni iz Gorice in Tržiča (Monfalcone). Obravnavali so probleme sadnega trga v Vidmu v zvezi s projektiranim centrom za sadje in povrtnino v Trstu ter posebne gospodarske in socialne probleme obmejnega področja, s posebnim ozirom na odnose s sosednjo Slovenijo. Govora je bilo tudi o
možnostih povečanja stikov z Avstrijo.
Ob koncu zborovanja so odobrili še obračun zadruge ter dopolnili upravni in nadzorni odbol z nekaterimi novimi imenovanji'
Nova tovarna v Ausa-Como
Na furlanskem industrijskefl1 področju Ausa-Corno so zgradil' zelo velik industrijski kompleks «Marzotto», ki deluje na področju oblačilne stroke. Njegova celotna površina znaša 350.000 kvadratnih metrov, od tega jih je
55.000 na pokritem za skupno
400.000 kubičnih metrov. V tovarno so vložili 7,5 milijarde lir; v njej bodo zaposlili 800 ljudi, od tega skoraj 700 delavcev.
IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlIllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniillllll
TAVORJANA
Nesreča ne počiva
Pred dnevi se je precej hude ponesrečil pri prometni nesreči do katere je prišlo v Ipplisu, naš vaščan 40 letni Ennio Pascolini Ko se je peljal s svojim motociklom po cesti, ki vodi v Manzano, se je vanj zaletel nek drug motociklist, ki je privozil nasproti Oba sta dobila hude poškodbe p° glavi in telesu in bosta ozdravil® tako prvi kot drugi v 40 dneh.
Pri delu se je ponesrečil tudi 51 letni kamnosek Alojz Grafih iz Tavorjane. Nek kamen mu je močno poškodoval obe roki in je moral zato v bolnico. Ozdravil b® v dveh tednih.
Tudi 16 letni Elio Cencič iz M®" žerol je moral v čedadsko bolni' co, ker je med igranjem tako n^ srečno padel, da si je zlomil da sno roko. Ozdravil bo v enem ma secu.
IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM111
IZPOD KOLOVRATA
V Solarjih naj bi bil obmejni prehod prve stopnje!
Pred nekaj dnevi je prišla v Solarje skupina tehnikov in neka-teri predstavniki obmejnih org®; nov, katere je spremljal drešlč župan Namor, da so si ogledal' obmejni prehod in proučili mož-nosti, da bi postal prehod prV® stopnje, to se pravi, da bi tu mogli prekoračiti mejo tudi z avtomobili in s potnimi listi. Sedaj f namreč tega prehoda poslužujejo samo domačini, ki imajo obmejno propustnico ali pa dvolastniško izkaznico.
Domačini si žele, da bi čimprel prišlo do te realizacije, ker bi t®; ko oživele vse okoliške vasi, k1 sedaj životarijo v samoti.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiimiimimimimmiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'
Hi"
iz prve strani
Dvajset podjetij iz naše pokrajine razstavlja v Ljubljani
Naše tvrdke razstavljajo posamič, vendar pa je videmska zbornica odprla na sejmu za vse skupno informacijsko pisarno, ki povezuje na eni strani medsebojno zainteresirane partnerje, na drugi strani pa nudi domačim razstavljal-cem vso potrebno tehnično pomoč. Videmska Zbornica je šla našim podjetjem celo tako na roko, da je poskrbela za brezplačni prevoz blaga na razstavišče v Ljubljano in pripravila lesene bokse za posamezna podjetja.
Zbornica je na sejmu pripravil tudi svojo turistično-gospodarsk0 razstavo s fotografskimi posnetk1, panoji in drugim propagandnim a1®' terialom.
Vsekakor lahko zaključimo, da je letošnja udeležba podjetij iz nase pokrajine na 6. sejmu «Alpe-Adri®' v Ljubljani vsekakor zadovoljiva k1 prepričani smo, da bo prihodnje le' to v Ljubljani razstavljalo še več n®' ših podjetij in tvrdk.
Sejem v Ljubljani bo odprt do 21-maja.
Pesem ■ zrcalo ljudske duše
Prežihove v italijanščini
Narodna pesem govori z nara vo in srcem. Če hočemo globoko doumeti beneške Slovence in njihovo zemljo, moramo pogledati v zrcalo njihovih narodnih pe-| smi in pripovedk. V njih najde-I mo bistvo ljudske duše, temperament ljudi, vso pestrost samosvojega življenja, toploto besede, milino izražanja - pa naj bodo te ; pesmi nabožne, pripovedne ali ljubezenske.
Ljubezen je v teh pesmih naj-skrivnostnejša « rosa mistica »,
; tiha spremljevalka dekliških in fantovskih src. V ljubezenskih i Pesmih se izdajajo beneški Slovenci, da tudi pri njih snubijo Puobje ali vabijo Čeče z istimi klici, z istimi čutili kakor fantje in dekleta drugje po Sloveniji. V nekaterih pesmih so le majhne raz-; like. «Prkleta jubezen kakuò si ! močna!».
Dekletu se je fant izneveril, sedaj bije srčni vihar, a ž njo obe-| tiem sožaluje narava. Od znotraj °d zunaj - grom grmi.
Grom grmi, inoj se bliska, tnuoj puobič po puoji vriska. Vriski, vriski, al' pa puoj, basta k' prideš k men' nocoj.
■last pod okance bom paršu, an na škurance potrkù: lubca vstani, al’ pa spiš še, saj si že naspala se.
last bi ti še uon vstajala, sam n jek druzga od tebé zv jedla, iast sem zvjedla od tebé, da jubiš drugo dekle
Geča se je zagledala v krejskega fanta, iz Kred doma, ob Nadiži, °nstran na Stolu ji maha pozdrav, a dekle ga zvabi žez mejo, ljube-2cn ne pozna ne meja, ne blokov.
Lam gor na Krejskem Stolu Spancira krejski fant.
*Oj fantič, pridi k mené, kjer sem sama domà.
«Jest bi rad paršii k tebé,
! Pa se bojim zaspat!»
*0, nič ne boj se zaspat, lrnam petelince tri:
Oj, kadar ta parv’ zapuoje, la ura pounoči.
Oj, kadar ta drug’ zapuoje, so tri po pounoči.
Oj, kadar ta treč zapuoje Se d jela bjeli dan.
, Sredi mjesca maja, u buj visokih ktsjah pa u začetku mjesca junija, Učenja letat okuol jablane majhan Metuljček (tičica), tuole je jabolčni zavijač (carpocapsa ali Cydia po-'Lonella), ki ga par nas kličejo tud’ Crv. Ta črv ne gre samo na jabuka j^Pa tud’ na hruško, češplo an leskvo. Teli metuljčki letajo po navad samo zvečer. Kar drevje ?dcvete, samice odložijo na use ze-,er|e kraje drevesa trideset do pet-6set jajčk. U osmih do štjernaj-sf'f> dneh seizležejogosenice (črvi) ^ zljezejo par muhi u sredino sa-■u an ga razjedajo. Jamica skuozi afero zljeze črviček se hitro zara-s*e an zatuo se od zunaj pru neč l^e Pozna, de bi biu sad črviu. U .akih 20 do 25 dneh postanejo nvvički 15 do 20 milimetru dougi an tftugi polovici mjesca junija za-pstijo sad an si pojiščejo skrivale, navadno u razpokah u deblu, l6r se zabubijo takuo kot svilo-i rejka. Augusta mjesca pride iz bu-® metuljček an hitro napravi dru-
91 tod.
larvivi sadovi zaostanejo u ra-T ne zdebelijo an hitro odpadajo ^ drevja. Kajšenkrat padajo z dre--Ja Pru usi sadovi. Ker parnese ta .arv dosti škode, ga muoramo uni-p'mt. Dosti jabolčnih zavijačeu se lame, če nastavimo mjesca junja 0 deblih adné varste pasove. Te-
Oj, kadar spet zapuoje, je ura za iti»
V pesmih nagajivkah Čeča podraži puoba, tako lepo ga «riamala, da kar uteče:
Gor pr’ svetem Jakope klobuk je meu uon s praprote. Ojà - smo ga vidli, smo ga ja.
Čebulo je 'menu za uro.
Nože je ’meu ku pinjo.
Brgeške je 'meu brez pasa Glavò je ’meu ku strjeha, še ta je vrjedna smjeha.
Ojà, smo ga vidli, smo ga ja.
Užaljeno dekle pa se maščuje nad fantom, da je veselje. «Naj le pride, bo že videl, kakuò sladka je gubanca», se tolaži.
Če pride moj fantič, gubanco mu dam, tam v hlevu pod kravo napravljeno imam.
Leri, leroj - la!
Če pride moj fantič, pastejco mu dam, čeriješnjevo lubje napravljeno 'mam.
Če pride moj fantič, večerjo mu dam... itd
Prva zakonska leta minejo, mladost ne pride več nazaj in hči gre k materi se potožit:
Mama mojà, ki sam nardila, k’ sem se mlada oženila?
Vsa se grivam nuoč in dan, kam je šu muoj lejdih stan!
Sam postejco pogrinjàla, sem se milo razjokala an suzè so mi teklé ku studenci te uodé.
Poglejte pa drugo ženo, kako je srečna z možem in kako ponagaja sosedam:
«Če druzga b’ ne mjela ku Ijebga možd, bi za mizo sedjela in gledala ga».
Sosede ji škodoželjno zavrnejo:
«Le glej ga, le glej ga,
še štufa ga boš,
vina in kruha šeljela boš!»
le je trjeba, de jih nastavimo tam kjer se skrivajo čarvi, kar pridejo von iz sadja. Ta pas se napravi ta-kuole: no pest slame, lesene volne al cunje an ondulano karto, ki jo namočite u naftolu parvežite okuol debla. U tele skrivališča se radi skrivajo čarvi, de bi se zabubili. Tele pasove muorate usakih 15 dni pregledat, jih zažgat an potlé nastavit druge. Ondulane karte, ki je namočena u naftolu, nje trjeba zamenjat. Če njemate tiste ondulane karte, zavežite debla s slamo, čez katero parvežite tardo karto. Enako uničujemo ta čarv tud na češplah an slivah.
niiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Če se krava ne pusti moust
Če se krava ne pusti moust je dostikrat krivo tuole, de ne znamo z njo prau raunat. Dostikrat je krivo tud vime, če je inflamano an zatuo je trjeba pogledat, če je zdravo. Če pa nje krivo ne parvo ne drugo je narbujš, de kadar mouzete, zvežete kravi zadnje dve noge. Krava se bo počas parvadla an jo boste potlé mogli lahko mousti. To se gaja največkrat par mladih telicah, kadar jik parvekrate mouzemo.
POKROMANIH predmetov, ki so za vlago silno občutljivi, ne shranjujte v vlažnih prostorih. Če že dolgo niso bili v rabi in so medtem izgubili svoj lesk, jih je treba pred ponovno uporabo zdrgniti z vazelino. V vsakdanji uporabi pa pokromane predmete brez skrbi lahko čistite s toplo vodo, nakar jih z mehko krpo posušite.
Koščenim predmetom povrnemo prejšnji sijaj, če jih umijemo v razredčenem vodikovem super-oksidu. Koščene žlice zdrgnemo z mešanico magnezije in bencina.
JEDI, ki bi jih rade znova pogrele, postavimo v vročo vodo, tako bomo namreč očuvale dragocene vitamine in tudi jed bo okusnejša.
PRESLANE JEDI so zopet užitne, če jim dodamo nekaj surovih krompirjevih rezin, kajti te vsrkajo odvečno sol. Včasih zadostuje tudi, če preslanim jedem dodamo sladkor.
NOVE CVETLIČNE LONČKE po-topimoza nekaj ur v vodo, s tem bomo spravile zrak iz njih in pore se bodo napolnile z vodo. Sicer bi kljub rednemu zalivanju vpili toliko vode, da bi rastline težko uspevale.
Kako zavarujemo volno pred molji
Kolikokrat se tudi skrbni gospodinji zgodi, da jo pregled zimskega perila in obleke tam proti koncu poletja ali na jesen spravi v slabo voljo, če že ne v obup. Tako je pazila, da bi molj ne prišel do volnenih kosov, in vendar je ob prvem hladnem dnevu, ko je iz omare potegnila volneno majico opazila na njej luknjo.
Da bi se nam kaj takega ne ponovilo, moramo volneno perilo in obleko čez poletje primerno shraniti pred molji, ki v poletnih mesecih tako nevarno stikajo za njimi. Moljeva samica izleže v volnene tkanine, preproge ali v kožuhovino do 200 jajčec. V dveh tednih se iz teh jajčec izležejo male gosenice, katerim volneno predivo služi kot hrana. Posebno rade imajo mastne madeže na volnenih tkaninah. Od tod one nesrečne luknje.
Moljem pa kafra, naftalin, pelin, tobak, petrolej, terpentin, sivka (lavanda) in tiskarske barve niso povšeči in se jih izogibajo. Zato so to glavna sredstva proti moljem. To pa še ni dovolj.
Sedaj, ko zimske obleke ne bomo več potrebovali, jo znesemo na zrak, prezračimo, izprašimo, skrtačimo in očistimo madežev. Nato jo spravimo. Toda kako?
Načinov je več. Najenostavnejši je ta, da volnene predmete zavijemo v časopisni papir in zložimo na police ali v omare. Če nimamo ori roki kakega drugega sredstva ki odganja molje, nam pomaga časopisni papir, bolje pa je, da med obleke obesimo vrečice z naftalinom, šopke ali vrečice sivke (lavande) ali kakega dugega sredstva. Med temi sopriporičljivatista, ki imajo prijeten duh, da se volnena obleka ne navzame močnih duhov n. pr. tobačnih preparatov ali preparatov na bazi petroleja ali terpentina. Nadalje moramo obleko ali perilo zaščititi še tako, da jo ovijemo v nylonske ali celofanske vrečice oziroma vreče, ki varujejo obleko in perilo pred molji in pred prahom, ki se ga v poletnih mesecih kljub vzorni čistoči vendarle precej nabere.
Nadalje si lahko pomagamo tudi s kartonastimi ali lesenimi zaboji in kovčki. Pri tem je važno, da kovček ali zaboj otremo z notranje strani s krpo namočeno v terpentinu, ki molje odganja.
Da bi se nam kljub vsej pozornosti ne zgodila nesreča, žrtvujmo od časa da časa kako uro In si oglejmo, kako je s shranjeno volneno obleko.
Italijanska založba «La scuola» v Brescii je pred nedavnim izdala zbirko črtic znanega slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca (Lovra Kuharja) «Solzice. Delo je prevedel Mirko Rijavec iz Gorice, knjigo pa ilustriral Antonio Larocca. Predgovor, ki daje italijanskemu bralcu poglavitne podatke o avtorju, je napisal Giovanni Simeich, prav tako iz Gorice. Knjiga bo italijanskemu bralcu dostojno predstavila enega izmed vidnih predstavnikov slovenske književnosti.
Illlllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Sodelovanje med RAI in jugoslovansko televizijo
V Beogradu so podpisali protokol o sodelovanju med italijansko radiotelevizijo in skupnostjo jugoslovanskega radia in televizije. Za RAI je podpisal pooblaščeni
upravnik dr. Giovanni Granzotto, za jugoslovansko radiotelevizijo pa Ivo Bojanič.
Z novim protokolom se formalno ureja že dosedanje široko sodelovanje med obema ustanovo-ma zlasti glede izmenjave programov, tehničnih izkušenj ter novinarskega osebja.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Družinska doklada la kmete
Italijanski senat je končno odobril zakon, po katerem bodo odslej prejemali doklado za svoje otroke tudi neposredni obdelovalci, spolovinarji in koloni. Družinska doklada bo znašala 22.000 lir za troke do 14. leta starosti. Ako gre za dijake srednjih ali strokovnih šol, se podaljša podeljevanje doklade do 21. leta, a za univerzitetne študente do 26. leta starosti. Skupno bo država nakazala za doklade 28 milijard lir.
oAjiicomecc
V naših trgovinah dobite vsakovrstno blagoi n boste hitro postreženi Nei nostri negozi troverete un vasto assortimento di merci - Servizio inappuntabile
Naravna zdravilišča Slovenije
Luoghi di eura nella Slovenia
ČATEŠKE TOPLICE
Revmatizem, rehabilitacija lokomotornega aparata Reumatismo, riabilitazione dell'apparato locomotore DOBRNA
Ženske bolezni, rehabilitacija lokomotornega aparata
Malattie di donna, riabilitazione dell'apparato locomotore
DOLENJSKE TOPLICE
Revmatizem, ženske bolezni
Reumatismo, malattie di donna
LAŠKO
Medicinska rehabilitacija lokomotornega aparata Riabilitazione medicale dell'apparato locomotore RADENSKA SLATINA
Bolezni srca in ožilja, ledvic in sečnih potov
Affezioni cardiache e dei vasi sanguigni, renali e delle vie urinarie ROGAŠKA SLATINA Zdraviliško - gostinsko podjetje - Rogaška Slatina
Bolezni jeter in žolča, katarji želodca in dvanajstnika, bolezni presnove Malattie epatiche e biliari, catarri gastrici e duodenali, malattie del metabolismo ŠMARJEŠKE TOPLICE
Managerske bolezni, vegetativno-hormonalne motnje
Malattie del manager, disturbi vegetoormonici
GOZD MARTULJK
Psihoneurastenia, bronhialna astma
Psychoneurasthenia, asthma bronhiale
MORAVSKE TOPLICE
Revmatizem
Reumatismo
Poslovanje celoletno
Aperto tutto 1’ anno
I
m
Bjflm
Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa.
Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti.
Dobite ga po konkurenčnih cenah v
TRGOVINI
Cf
MEBLO
»
KIDRIČEVA V NOVI GORICI
Kupcem š področja Furlanije - Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo.
CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE v trgovini «MEBLO» v NOVI GORICI
"""iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiMmiiiiiiiiiumnimmmiiimiiiiMiimiiii
Sada’ je cajt, de preprečimo čarvivost sadja
4
_j
S
m
mČcucLt (naJtaČ
ZCLTKX6C
FRANCE’ BEVK
Poslednje hruške
Zakaj se maček šele po zajtrku umije
Naša hiša stoji v bregu, nekako do polovice v zemljo pogreznjena. Na gorenji strani bi se lahko z glavo dotaknil slamnate strehe. Tam stoji hruška, ki ji pravimo pšeničnica. Tako ime nosi morda zaradi tega, ker sadje zori takrat kot pšenica, ali pa ker je pšenic ne barve.
Drevo je doživelo neviht nič koliko, srednji vrh je bil odlomljen ko sem nosil še krilce. Zaradi tega ni bilo nič manj v časti, saj je vsako leto rodilo. Hruške so bile tako slastne, da na našem vrtu ni bilo boljših. Nisi jih smel tresti, kadar se ti je poljubilo. Če jih je kdo jedel, ki jih je ponoči veter otresel, so izginile v moj žep, če sem dovolj zarana vstal. Pa to je bilo bolj poredko.
Vsake stvari je enkrat konec, vsako leto je bilo konec tudi pšeničnic. Nekega poletja jih je ostalo na drevesu le kakih deset, ki se nikakor niso hotele ločiti od vej. Držale so se jih tako krčevito, da jih ni bilo mogoče otresti in tako visoko v vrhovih, da jih ni dosegla prekla. Nekatere so vendar počepale na tla. Pobral jih je, kdor jih je našel. Ostalo jih je le šest.
In tu šele začenja prava zgodba. Ded si je bil namreč ubil v glavo, da morajo tudi te hruške priti na mizo. Vsakokrat, ko se je ozrl po njih, je pokimal kot da jim grozi; nato se je globoko zamislil.
Bilo je po dežju. Zemlja je bila še mokra, debla so bila spolzka, z vej so visele debele koplje. Ded je sedel na čevljarskem stolcu in pripravljal dreto. Bolj ko je razmotaval prejo in jo navijal čez laket, trdovratneje je mislil na hruške. Nazadnje je vrgel dreto na klop in se je dvignil:
«Vzemi berač», mi je rekel.
Sedel sem ob peči na klopi, zvonil z nogami in predel dolgčas. Deda sem takoj razumel. To pa, to. Poskočil sem in že sem bil pri vratih.
Nič ne boš hodil na pšeničnico», se je oglasila babica. Še danes se čudim, kako je mogla vedeti, kam greva. «Z drevesa boš cepnil in se pobil, to bo. Jih bo že veter otresel».
Z dedom sva za trenutek obstala kot polita kužka. Nato je ded nekaj zamomljal in znova sedel na čevljarski stolec, a jaz na klop.
Babica je govorila čisto resnico. Ded je bil svoje dni vojak, prehodil je polovico laških dežel, a se mu ni nič zgodilo. Če pa je doma zlezel na kako drevo, je bilo več kot gotovo, da bo cepnil na tla. Je bilo že tako. Nekoč si je zlomil nogo, drugič roko, še rebrom ni prizanesel.
Tako je bilo, temu se ni dalo ugovarjati... Babica je dalje pletla nogavico, ded pa je razmotaval osnovano dreto. Povoščil jo je, nato je hodil venomer od vrat do okna, a smola je pela kot bi grčal maček. Pa na hruške ni pozabil. Babica je zataknila iglo v. klopec in odšla v kuhinjo, kjer sta z materjo pripravljali kosilo. V tistem renutku so delu vabljivo zabingljale hruške povsod, kamorkoli je pogledal. Snel je dreto, jo zvil čez palec in kazalec v osmino in jo vrgel na okno. Pomežiknil mi je Z enim očesom.
«Pojdiva!».
Šla sva ko dva tatinska mačka. Ne
da bi bil naju kdo videl, sva prišla za nišo. Ded je pristavil lestvo in splezal v rogovilo. Postal je, odprl usta in se oziral po vrhovih. Kje so hruške? Tu je ena, tam je druga. Vzpenjal se je od veje do veje, otresel en vrh, potresel drugega. Na mojo glavo in na pleča so se usipale debele kaplje. Nekatere hruška je zletela na streho, se skotalila na tla. Pobral sem jo, jo obrisal ob hlače in jo vrgel v berač.
«Koliko hrušk imaš? sem zaslišal od zgoraj.
«Pet».
«Še ena mora biti. Ali jo vidiš?».
Hodil sem okoli drevesa ko mačka okoli vrele kaše in zijal v veje. Kam se je skrila šesta hruška? Zagledala sva jo hkrati, obema se je razjasnil obraz.
Skrita med listjem je bingljala, kot bi se norčevala iz naju. Ne boš!
«Pazi, zdaj bo priletela», mi je zaklical ded.
Šesta hruška! Gledal sem v tla, prisluškoval, kdaj bo priletela skozi veje in liste. Vrh je zašumel, usule so se deževne kaplje, nato je nekaj hrestnilo.
Preden sem se utegnil ozreti, mi je priletela pred noge suha veja, a nato je nekaj težkega zamolklo udarilo na tla.
Bil je ded.
Ležal je postrani na hrbtu, hotel se je dvigniti, a je zaječal in znova položil glavo na zemljo.
Hruška pa se je rumeno svetila izza listja in se je rogala vsemu svetu.
Pa kdo je takrat mislil na hruško? Ali na kaj drugega? Saj vem, da ste bahavi. Porečete, da bi bili na mojem mestu Bog ve kaj naredili. Zavpili, tekli naznanit nesrečo. Če bi bili v moji koži, bi biti morda isto naredili kot
iiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiii
Buoh an kraj Matjaž
IZ NADIŠKE DOLINE
jaz. Kaj? Nič. Stal sem začaran, odpiral usta in oči, v beraču pa je bilo pet hrušk, a šesta na drevesu. In ded na tleh.
Moja mati je bila takrat v izbi, slišala je štrbunk in pritekla pogledat, kaj se je zgodilo. Ko so prišli ostali, se je bil ded že dvignil. Delal se je, ko da ga nič ne boli. Vsevprek so naju vprašali, a nisva znala nič pametnega povedati. «Zdaj imaš hruške», je rekla, ko je videla, da ni nič hudega. «Ali ti nisem rekla?».
Da, res, rekla mu je bila. Pa kako prav mu je prerokovala. Ded ni rekel nobene, še zabrundal ni. Če bi bile hruške na mizi in ded zdrav, za mizo, bi bilo kajpak vse dobro.
«In ti si mu še pomagal», so mi rekli. Seveda sem mu pomagal. Nazadnje bi bil kmalu sam vsega kriv. To mi je tako zagrenilo hruške, da sem postavil berač na klop in nisem nič več hotel vedeti zanje.
Izkazalo se je, da si je ded. izpahnil roko. Če jo je le zganil, je zastokal. Babica e nehala godrnjati. Poslali so po Streharja, ki se je spoznal v takih rečeh. Potegnil mu je roko in mu jo obvezal. Ded je ostal tri dni v postelji. «Če bi nihče ne bil prišel, ali bi nas bil poklical?» so me vedno vpraševali. Molčal sem. Kaj pa sem hotel? Saj nisem vedel, če bi jih bil poklical, ko pa sem bil od presenečenja ves odrevenel. Še danes tega ne vem.
Le to vem, da je šesto hruško otresla nevihta. Pobral sem jo in jo v zatišju pojedel. Ko je ded vstal in prišel v izbo, mi je poredno pomežiknil: ali sva jo nakuhala?
Hrušk pa nisva več tresla.
Gaspuod Buoh je bju dau dekli kraja Matjaža adnò peščico soli; dekla je z njo osolila močnik an ga dala kraju Matjažu.
«Joj, kakuo je dobar! Ki s’ ložla not?» je vprašu kraj Matjaž.
«Su, su», mu je odguorila ona. «Kaduo ti jo je dau?» «Buoh!» «Tee' za njim an prosi ga, de naj t’ je še da. Prosi ga tud', de naj ti povje, kje, jo je ušafu.».
An dekla je šla an je vprašala Boga, de kje je ušafu su (sol).
Buoh ji je odgovorju: «Je imam ejele brjebi ».
An dekla je tuo povjedala kraju Matjažu an kraj Matjaž se je moč-nuo razsardju an je jau: «Kje ima Buoh breguove? Al njeso usi bre-guovi muoji?».
An je začel zbirat sudate an bru-
sit sable an se parpraujat na uojsko pruot Bogu. Buoh pa je mirno stau an mu se smejau.
Kadar je imeu kraj Matjaž use parpraujeno, je jau jezno Bogu: «Kje imaš tvoje sudade, de bomo vidli, čegavi so breguovi?».
«An takrat je Buoh samuo magnu z očmi an hitro se je zablisknilo prvikrat od konca do kraja sveta an je zagrmjelo takuo strašnuo, de prestrašeni Matjaževi sudadje so upili na vso muoč: «Breguovi, pokrite nas!» An breguovi so zasul’ an pokril’ sudade an kraja Matjaža.
Od takrat kraj Matjaž pod zemljo spi z glavo naslonjeno na mizo an brada mu raste okuol mize. An kadar mu zraste trikrat okuol nje, se bo zbudju an takrat zo začela uojska.
Nekoč zarana je vrabček prifrčal v ječmen, da bi se posladkal z zrnjem. Maček pa brž za njim! Pritajil se je, se priplazil, planil na vrabčka in si ga odnesel za zajtrk.
Vrabček mu je rekel:
«Gospod maček, vi ste tako gosposki! Nikoli se še ni zgodilo, da bi tak velik gospod zajtrkoval, ne da bi se prej umil!».
Mačka je bilo sram. Vrabčka je položil na tla in se začel s taco umivati.
Vrabček je pa le nato čakal: naglo je zafrfotal in odletel. Maček pa hud. Rekel je: «Gospod gor ali dol — odslej se ne bom nikdar več umil pred zajtrkom, temveč zmeraj šele po njem!».
iiiimimiiimiiiiiimimmiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiii
Lažnivec
(Armenska pravljica)
Nekoč je živel cesar. Ta cesar je dal po vsej deželi razglasiti tole novico:
«Pol cesarstva dobi tisti, ki si bo izmislil tako laž, da mu bo cesar rekel: To je pa laž!».
Pa se zglasi pri cesarju pastir in pravi:
«Moj oče ima tako gorjačo, da z njo seže do neba in zvezde meša».
«To pa res ni nič posebnega», odvrne cesar. «Moj ded ima pipo. En konec si vtakne v usta, z drugim pa gre k soncu po ogenj».
Pastir se je popraskal za ušesom in odšel.
Prišel je k cesarju krojač.
«Ne zameri, cesar», se je oglasil, «malo sem zakasnil. Včeraj je huda ura divjala in bliski so razparali nebo. Moral sem ga pošiti».
« Lepa reč! Ampak pošil si ga bolj slabo: davi je spet deževalo».
Tudi krojač je odšel praznih rok.
Pa je vstopil reven kmet z merico pod pazduho.
«Kaj bi rad?» ga je vprašal cesar osorno.
«Pri tebi imam v dobrem mero zlata, ponj sem prišel», je odvrnil kmet.
«Ti da imaš pri meni v dobrem mero zlata! To je grda laž!».
«Če je laž, pa mi daj pol cesarstva!»
«Ne, ne, res je!» se je cesar izvijal.
«No, če je res, tedaj mi pa nasUj mero zlata, cesarstva itak ne mfr ram!».
In cesar mu je moral nasuti nitro zlata.
Illlllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll111
Trije metulji
(Nemška pravljica)
V sončnem dopoldnevu so se n® trati poigravali trije metulji:	bel'
rdeč in rumen. Plesali so med tra-vami in sedali zdaj na to zdaj Pa drugo cvetico. Tako lepo jiP1 je bilo, da se niso utrudili. N®' bo pa je prekril črn oblak in padi® so dežne kaplje. Metulji so hoteli domov, toda hišna vrata so bil® zaprta in morali so ostati v dežji* Zmeraj težja in težja so bila njih pl" sana krilca.
Poleteli so k liliji in rekli: - Ljuba lilija, odpri nam svoje cvetne Iiste-da ne bomo čisto premočeni.
Lilija je odvrnila: — Belega me' tul ja že vzamem, vaju pa ne.
Beli metulj je dejal: — Če noče® vzeti še mojih dveh bratcev, tud* jaz ne maram tvojega zavetišč^ Raje bomo vsi trije premočeni, kol da bi eden zopustil druga dva.
Deževalo je in deževalo, pa s® poleteli k tulipanu in rekli : — U' lipan, odpri nam svojo cvetno hiši' co, da se bomo varno skrili pred dežjem.
Tulipan je dejal: — Odprem i° rdečemu in rumenemu, belemu me' tuljčku pa ne.
Rdeči in beli pa sta rekla: — & ne sprejmeš najinega bratca, P°' tem tudi midva ne marava tvojep® varstva.
Sonce za oblaki pa je slišalo, kof so se pogovarjali trije bratje ^ metulji. Prepodilo je dežni oblak i*1 toplo zasijalo nad zemljo. Posušil0 je krilca belemu, rdečemu in run16' nemu metulju, da so spet plesali i*1 sa igrali do večera. Potem so pole' teli domov in utrujeni zaspali.
'iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1111,1
•k -k •k
Atrakcija nekega cirkusa je tovka s sloni. Neki novinar je hO-1 to intervijuval krotilca.
«Kako ste pravzaprav prišli ,1 idejo, da ste začeli dresirati slff ne?».	_	i
«To vam lahko povem. Zo-ci< nem z bolhami, nato pa sem pos& kratkoviden.
HIMMII1IIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI n Illumini....................................................................ululili   imi iiiiiiiiiiin il milil um limimi luminili minili.............mm....un....................m.............mi....immillimi.....................mi........iiinnii...........................un...............mimimi"1
il«11
JOSIP
JURČIČ r
s
L
O
Q
ai
ra V E N
s
K I
9
Q
X
o
£
Q
CÀ
J
A
N
IN
Č
A
X R
Narisal :
M. BATISTA
81. Tistega žalostnega večera korakal je cigan skozi zapuščeno požgano vas. Krenil je naravnost proti cerkvi. Na pokopališču grede razgleda vse mrtvece, kakor da bi nekoga iskal; ali ne najde ga menda zunaj, zato gre v cerkev, mrmrajoč; «Ni tukaj starega Marka, torej je v kloštru. Ravno prav. Kesal se boš še, Peter, da si me dal vreči v vodo».
82. Tako godrnjaje hoče zopet zapustiti kraj, kjer je popred smrt bogato košnjo imela. Zdajci se začuje izmed mrtvih jek. Cigan pristopi bliže in ugleda pod mrtvo kopico opata. Precej se pripogne, vzdigne opata, oprta ga čez ramo in ga odnese ven iz cerkve, s pokopališča na zeleni grič, kjer čista večerna sapa kmalu zdrami opala.
83. V ciganovi glavi je dozorel načrt, kako se bo maščeval Petru. Opatu razloži vso umazano Petrovo zgodbo. Pove tudi, kdo je poveljnik janičarjev pred kioštrom. Opat Petra ni imel za takega malopridneža, ko pa se je domislil marsičesa, kar mu je potrjevalo to neznano hudodelstvo, privoli ciganu, da mu hoče pomagati.
84. Razloži mu, kod bode po skrivnem r° ,, prišel do Marka v kloštru, in da mu bodo 1 verovali, izroči mu svoj prstan.	«,
Ko sta se opat in cigan razgovorila doV.J pelje ga Samoi v skrivališče h Krčanom, k®*|| so duhovna spoštljivo sprejeli. Cigan pa j® .. premoder, kakor da bi ostal tam, kjer so ga hali prejšnji večer tako nemilo.