VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Ktagenturt izhajavCeiovcu Erscheinungsort Ktagenturt Posamezni izvod 7 šitingov mesečna naročnina 25 šitingov cetotetna naročnina 250 šitingov P. b. b. LETNtK XL. CELOVEC, PETEK, 6. SEPTEMBER 1985 ŠTEV.^35(2241) S!ovo od Vaientina Po!anška Žitara vas: So za zaščito okoija in proti zaščiti manjšine Večina občinskega odbora se pri dvojezičnih označbah izmika odgovor nosti - FPO zaostruje in zahteva odstranitev ravnateija Kukoviče O vktjučitvi žitrajske občine v ..Skupnost za čiščenje odptak" o nadaijnjih korakih gtede dvojezičnih označb v notranjosti šote je v sredo razpravijat občinski odbor v Žitari vasi. Značiino za trenutno PoMtični potožaj je, da so vse potitične frakcije izrekie za zaščito ži-"aii in čioveka pred škodijivimi zunanjimi vptivi, da pa večinske frakci-'s hkrati ne trpijo stovenskih označb v notranjosti šote. So torej za laščito okotja, ne pa za zaščito in pospeševanje manjšine! ČiSTiLNA NAPRAVA Tri točke dnevnega reda občinske seje v sredo so bile namenjene čistilni napravi, ki naj bi do leta 1990 poskrbela za čistejše okolje ^ občini Železna Kapla, predvsem PO tovarni celuloze Obir in v južnem predelu Žitare vasi. Župan Michael Posod je poudaril, da omo-9oča pozitivni sklep žitrajskega občinskega odbora za pristop k '^Skupnosti za čiščenje odplak" Sele nadaljnje korake tovarne ce-uloze Obir. Tovarna celuloze šele po tem sklepu lahko zaprosi za sredstva iz fonda za vodno gospodarstvo, ki so potrebna za čistilno Napravo. SPO, OVP in Enotna lista so 9lasovale za pristop k ..Skupnosti ^a čiščenje odplak". FPO pa je b'ia načelno za zaščito okolja v svoji kratkovidnosti pa je glasovala Proti, in govorila o ..prevelikem ri-?'ku za občino, če bi prišlo pri Obir-ie do stalne ukinitve produkcije!" S leni stališčem se je osmešila v občinskem svetu in tudi ni mogla do-čiti odgovora na vprašanje kako visoki bodo priključitveni stroški za Posameznika, saj še ni določeno ali b°sta občini Železna Kapla in Ži-*3ra vas (skupaj z Obirjem) zgradili lastno čistilno napravo ati pa bo dobila celotna Podjuna centralno čistilno napravo. , 2upan Posod je oba FPO-jevca Se enkrat opozoril, da tovarna Obir Santa ne zmore investicij za čistll- Današnjo števitko Stovenkega vestnika pošiljamo vsem gospodinjstvom v Žeiezni t^apli in Žitari vasi. PREBERiTE no Hrani 4 Ptodno sodeiovartje med Kartatsko in Zitj-sko dotino 5 Pred Kiadivo-mitin-gom ? Pripomočki za detoz miadino 8 Piiberški sejem in aiibi-funkcija sioven-ščine 8 Kompjuter iz Šentjakoba no napravo, ki bo šele omogočila razširitev tovarne (investirati hočejo 2 milijardi šilingov) in s tem zagotovila domača delovna mesta. ŠE VEDNO PROT! DVOJEZiČ- N!M OZNAČBAM Nato je debata šla spet za dvojezične označbe v notranjosti ljudske šole Žitara vas. Dipl. trgovec Joža Habernik se je pritožil na ustavnem sodišču na Dunaju, ker je kot zakoniti zastopnik hčerke Simone mnenja, da so mu z odstranitvijo dvojezičnih označb kršili njegovo pravico do uporabe slovenskega jezika. Sedaj pa je ustavno sodišče pozvalo občino naj zavzame stališče do te pritožbe. V stališče občine, ki je bilo sprejeto z glasovi SPO, OVP in FPO, so skušali predvsem dokazovati, da so napisi enostavno del šolske opreme, ne pa del vzgojnih sredstev, ki naj pomagajo graditi sporazumevanje med narodoma. Skušali so tudi dokazati, da Habernik po obstoječih zakonih sploh nima pravne podlage za pritožbe in da pač enostavno ni predpisov, ki bi obvezali občino, da mora pritrditi dvojezične napise. Razprava o pritožbi Habernika je pokazala, da se v občinski hiši v resnici nič ni spremenilo v prid slovenske narodne skupnosti. Večinske frakcije vztrajajo na svojem stališču, češ da napisi niso potrebni in ga skušajo z dolgo vrsto paragrafov utemeljevati. GROŽNJE ŽUPANA )N NOVA TAKTfKAOVP Ko je v diskusiji odbornik Tine Hribernik župana opozoril na pismo bivšega predsednika deželnega zbora Josefa Guttenbrunnnerja, ki je opozoril, da ni predpisov, ki bi prepovedovali dvojezičnih označb, ga je zavrnil župan Posod: „Kaj me zanima Guttenbrunner!?" In na odsotnega navnatelja Kukovico je naslovil naslednje besede: ..Pokazali mu bomo z vso silo (mit aller Ge-wa!t) da z nami ne more delati kar hoče!" Ko pa je videl, da je še! predaleč, in ko je morda čutil, da z manjšinskimi pravicami ne more ravnati vsaka občina po svoje, je rekel: ..Pojdite h kanclerju in govorite z njim o napisih. Pristojna je zvezna vlada!" Vedno ko pridejo v zadrego naenkrat nočejo več prevzeti odgovornosti in jo potiskajo na deželo ali na zvezno raven. Zato tudi ni čuda, da je Posod in njegova spo-jevska frakcija ra-devolje podprla predlog gospe Al-tersberger (OVP), naj župan predlaga deželnemu glavarju, da v okviru nove šolske ureditve določijo tudi smernice, kje se naj namestijo dvojezični napisi. KLAVZULE TUD) ZA NAPfSE? Deželna poslanka Altersberger je govorila o ..določenih mejah, v okviru katerih bi prišli v poštev dvojezični napisi". Torej naj bi spet kake procentne klavzule dale „orien-tacijo", ki jo prakticirajo že pri krajevnih napisih, pri uradnem jeziku in kmalu že pri vsaki slovenski besedi? Dejstvo je, da večinske stranke v Žitari vasi niso naletele na mev-žasto slovensko občinsko frakcijo in tudi nimajo opraviti z nenačelnim ravnateljem. Slovenske strukture se branijo proti odstranjevanju slovenskega jezika iz javnosti, zato išče občinski odbor sedaj pomoč pri deželi, da bi morda tu in tam dali kakšen napis, ampak z generalno ureditvijo zgradili jez proti podobnim zahtevam Slovencev tudi v drugih občinah. Tega se je zavedala tudi EL-frak-cija v Žitari vasi, ko je predlagala, naj se spremni Altersbergerjev Preteklo nedeljo smo na poko-pa!išču na Obirskem potožili k zadnjemu počitku koroškega pesnika in pisateija ter vsestranskega kui-turnega delavca Valentina Polanska. Preko dva tisoč ljudi je prišlo na Obirsko, da velikemu sinu naše zemlje izkaže poslednjo čast. Med njimi je bito mnogo predstavnikov političnega in kulturnega življenja od tu in onstran meje, nekateri so v poslovilnih besedah orisali velike zasluge, ki jih ima pokojnik za razvoj naše narodne skupnosti. O pogrebnih svečanostih, o življenju in delu pokojnika poročamo na 2. in 3. strani. Otroci, ki odraščajo dvojezično, imajo nadpovprečne kognitivne lastnosti in so bolj nadarjeni za učenje tujih jezikov kot drugi otroci. To je ugotovitev raziskave, ki jo je napravila Ameriška psihološka družba (American Psyhogizal Association — predlog na ta način: ..Občinski svet občine Žitara vas apelira na deželnega glavarja VVagnerja in na koroško deželno vlado, da se zavzameta za dvojezične napise (znotraj in zunaj) na vseh dvojezičnih ljudskih in glavnih šolah veljavnost-nega območja manjšinskega šolskega zakona iz leta 1959." Predlog seveda od drugih ni dobi) podpore, pač pa je podkrepil stališče manjšine: „Naj se pravice uresničijo, ne pa s kompromisi uničijo!" ŠKANDALOZNA FPO Če bo razprava o žitrajskih napisih torej tekla tudi na deželni ravni, je to ponoven dokaz, da gre tukaj za vprašanje osnovnih pravic narodne skupnosti, ki morajo zanimati vsakega poštenega demokrata. še posebej, če bodo na prihodnji občinski seji v Žitari vasi obravnavali predlog FPO, naj učitelja F. Kukovico odstranijo kot ravnatelja ali ga celo premestijo kam drugam! ... APA). Dr Kenji Hakuta, jezikovni psiholog na univerzi v Yal,o-u, je na kongresu APA poročal o negativnih posledicah v duševnem in intelektualnem razvoju dvojezičnih otrok, ki so prisiljeni sled 11 enojezičnemu (angleškemu!) pouku. Po ocenah ameriškega minic.rstva za vzgojo živi v ZDA trenutno med 1,3 do 4,5 milionov šoloobveznih otrok, ki v svojih družinah ne govorijo angleško (se pravi, da imajo drug materin jezik). Ameriški znanstveniki so se na zasedanju APA izrekli za dvojezičnost in za pospeševanje dvojezičnega pouka: to bi lahko dvignilo tudi ameriški izobraževalni nivo, saj večina Amerikancev obvlada v povprečju samo en jezik. Južnotiroiski zgiedi ?:)% /?o pn/roc/H/i ter/en FMft/% na irrJncfnem rrmJncm Trc- Ju $M!0!f