SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXMI (57) • ŠTEV. (N°) 12
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 8 de abril - 8. aprila 2004
Kaj bi naš narod
brez Vstalega
O, vi vsi, ki se ponašate z zgodovino -Kaj bi naš narod brez Vstalega bil?
Prišel k nam je; zlahka najdemo Ga s spominom. Prišel je zmagovit. Smrt je ubil.
V Njem je narod naš vrednot se zavedel svojih: grude, jezika, poslanstva rodov.
Z upom Vanj je zmagoval v neizbežnih bojih, trgal si člen je za členom okov.
V svetem molku zemlja hrani kosti mučencev: v Vstalem od mrtvih so našli si moč.
Majhen narod žari od herojskih vencev,
ki ne trohnijo v pozabljeno noč.
O, vi vsi s ponosom naroda v svojih žilah -Vstali iz groba še vodi naš rod!
Včeraj, danes, jutri nepremagljiva sila, narodu v slavo nesmrtnosti Pot.
Vladimir Kos (za veliko noč, z iskrenimi voščili za obilja velikonočne milosti.)
Svobodna Slovenija želi vsem sotrudnikom, raznašalcem> naročnikom, dobrotnikom in bralcem, tako v Argentini kot po svetu in v Sloveniji blagoslovljene in vesele velikonočne praznike!
SLS NI VEC V VLADI
"Izbrisani" ostanejo izbrisani
Po delnih neuradnih podatkih Republiške volilne komisije je po preštetih 97% glasovnicah od skupno
500.252 oddanih glasovnic na naknadnem zakonodajnem referendumu proti uveljavitvi t.i. tehničnega zakona o izbrisanih glasovalo 438.709 volivk in volivcev ali 94,66 odstotka, za potrditev pa 17.915 ali 3,87 odstotka. Neveljavnih je bilo 6853 glasovnic oziroma 1,48 odstotka.
Po zadnjih neuradnih podatkih RVK se je referenduma udeležilo več kot 30 odstotkov volivcev ali
500.252 od skupno nekaj več kot 1,6 milijona volilnih upravičencev v državi.
Do zadnjega trenutka so vsa propaganda in mediji govorili proti referendumu, celo med volitvami - v času volilnega molka - so priredili /^spreyod proti referendomu, '% in se nj nikomur nič zgodijo
eset predstavnikov za levico, gibanja
Dost je! in drugih levičarskih civilnodružbenih gibanj ter drugi posamezniki se je nekaj po poldnevu s Prešernovega trga odpravilo prek Wolfove ulice mimo Kongresnega trga in parlamenta do Cankarjevega doma, kjer so na ploščadi pred kulturnim hramom razvili napis Bleferendum! Dost jel. Pod napisom pa so posamezniki sežigali referendumska vabila in tako opozorili, po njihovem mnenju, na nesmiselnost referenduma.
Pohod je potekal pod budnim očesom policijskega spremstva, udeleženci pa so se mirno razšli kmalu po dogodku. Na notranjem ministrstvu v zvezi z dogodkom niso prejeli prijave zaradi kršitve referendumskega molka.
Večinsko izraženo nasprotovanje uveljavitvi tehničnega zakona o izbrisanih na referendumu, ki se ga je udeležilo dobrih 31 odstotkov volilnih upravičencev,
po besedah izvršnega direktorja LDS Bogdana Biščaka ni presenečenje. Da bo rezultat približno tak, kot je, je bilo namreč popolnoma jasno, glede na to, da so šli na volišča tisti, ki so proti uveljavitvi zakona. Sicer pa je po Biščakovih besedah izid referenduma popolnoma nepomemben. Kot so povedali že vnaprej, izid referenduma namreč nima vpliva na rešitev problema.
REFERENDUM
V ARGENTINI
Tudi Slovenci v Argentini smo se lahko izrazili na referendumu 4. aprila.
Kdor se je prijavil za volitve po pošti, je moral overoviti svoj podpis v raznih Domovih pred pooblaščenci veleposlaništva, nakar so tem izročili svoje volilne liste, ki so jih nato ti posredovali veleposlaništvu, ali pa so jih posamezniki poslali po pošti.
Splošne osebne volitve pa so so vršile vso nedeljo na uradu veleposlaništva. Predsednica volilne komisije je bila advokatinja dr. Marjana Poznič Menzieres.
Rezultati, kakor smo jih izvedeli od tukajšnje volilne komisije, so naslednji.
Osebne volitve na veleposlaništvu
387 glasov (od teh 7 iz Slovenije)
oddanih po
pooblaščencih	15
skupaj	402
od teh je bilo 12 ZA 387 (96%) PROTI 3 neveljavni
Tako je vidno, da so se rojaki v Argentini skoro soglasno odločili proti „izbri-sanim", kar je približno enak procent kot v Sloveniji-
Predsednik vlade Anton Rop na sestanek predsednikov koalicijskih strank ni več povabil predsednika SLS Janeza Podobnika, tako da koalicijo sestavljajo le še LDS, ZLSD in DeSUS. Premier je pojasnil, da je SLS z glasovanjem proti ministroma za zdravje in notranje zadeve odstopila od koalicijske pogodbe, zato ljudske stranke ni povabil na sestanek.
"Naše obveznosti do SLS so se s tem prenehale," je dejal Rop in tako ubral pot, ki so jo visoki predstavniki LDS in ZLSD v minulih dneh omenjali kot najverjetnejšo. SLS bo tako izključena iz vseh koalicijskih usklajevanj. Kljub temu predsednik LDS pričakuje, da bodo trije ministri SLS še naprej „v skladu z ustavo in zakoni" opravljali svoje funkcije, ker bi jih bilo nekaj mesecev pred volitvami nesmiselno zamenjati. Rop tudi meni, da bo s SLS v prihodnjih mesecih mogoče sodelovati pri posameznih projektih, kot so na primer ustavne spremembe.
SLS se je namreč pridružila pomladnikom, ki oporekajo predvsem ministru za notranje zadeve Bohincu, ki je na svojo roko, brez zakonske podlage in le na izjavo ustavnega sodišča, pričel izdajati izbrisanim odloke o „popravi krivic".
Predsednik SLS Janez Podobnik je izjavo predsednika Ropa, da je SLS z glasovanjem proti ministroma za zdravje in notranje zadeve odstopila od koalicijske pogodbe, ocenil kot prenagljeno. „Mi ne izstopamo iz koalicije. Ne želimo je rušiti, ker bi bilo to neodgovorno. Naši ministri so delali dobro in predsednik vlade očitno nima nobenih očitkov na njihovo delo," meni Podobnik. Prvak ljudske stranke upa, da bodo Ropove odločitve „zapisane na papir", o Ropovi odločitvi pa se bodo v stranki pogovarjali tudi na ponedeljkovi seji izvršilnega odbora.
Tako se prvak SLS ne strinja s tezo premiera, da je SLS sama izstopila iz koalicije. „Ropa sem po telefonu vprašal, če mi lahko navede, kateri člen koalicijske pogodbe govori o tem, pa ga ni našel, ker ga ni," pravi Podobnik.
Rop sicer pričakuje, da bo „večina ministrov SLS ali pa vsi" podali odstopne izjave, prosil pa jih je, da v primeru formalne odločitve za odstop to storijo čim prej. Premier želi namreč v najkrajšem možnem času predlagati kandidate za kmetijski, pravosodni in prometni resor, ki bodo po zagotovilu predsednika vlade predvsem nestrankarski strokovnjaki.
Slovenska Cerkev tudi stopa v Evropo
4. marca je bilo na sedežu koprske škofije 18. redno zasedanje Slovenske škofovske konference.
Poleg članov Slovenske škofovske konference je bil na seji navzoč tudi apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. Santos Abril y Castello. Nuncij je škofom povedal, da v Ljubljani še vedno iščejo nove prostore za sedež nunciature, vendar lokacija še ni določena.
Škofje so se podrobno seznanili s sklepnimi pripravami na Srednjeevropski katoliški shod, ki bo od potekal v romarskem središču Mariazell v Avstriji. Shod bo dosegel vrhu-
Nad. na 2. str.
			
SLOVENSKA VAS	3	ŽENA IN NJEN SVET	... 4
SLOMŠKOV DOM	3	VELIKONOČNI OBIČAJI	... 4
MONIKA KAMBIČ	3	VELIKONOČNO BRANJE...	... 4
IZ	ŽIVLJENJA ARGENTINI
TONE MIZERIT  ______________________
Bajuk: Ustavni zakon je edina možnost za ureditev problematike
Odločnost volivk in volivcev izkazuje nestrinjanje z dosedanjim načinom reševanja problematike izbrisanih, je prepričan predsednik NSi Andrej Bajuk. Izid referenduma omogoča, da se problematiko izbrisanih reši na dolgotrajen in pravičen način, in sicer z ustavnim zakonom. V NSi so namreč prepričani, da je problematiko treba rešiti na pregleden način. Današnja odločitev bi morala vplivati tudi na sistemski zakon o izbrisanih, ki čaka na tretjo obravnavo v državnem zboru, je prepričan Bajuk. Omenjenega zakona v tretji obravnavi namreč ni več mogoče spreminjati, ker pa v pomemb-
nem delu povzema tudi rešitve tehničnega zakona, bi ga bilo treba po mnenju predsednika NSi zavrniti.
Volivci so izrazili nestrinjanje z vlado, meni Bajuk, ki poudarja, da je nedeljska odločitev za državni zbor zavezujoča.
Volilna udeležba je bila v primerjavi z ostalimi primerljivimi referendumi nadpovprečna, kar je po njegovem mnenju pomembno zlasti zato, ker so stranke vladajoče koalicije pozivale k bojkotu referenduma. Ob tem pa Bajuk pojasnjuje, da slovenska ureditev določa, da tisti, ki se glasovanja ne udeležijo, odločanje prepuščajo tistim, ki
se ga udeležijo.
V NSi so sicer prepričani, da je stalno bivališče za nazaj treba povrniti vsem tistim izbrisanim, ki jim je bila možnost pridobitve nezakonito zavrnjena, oziroma vsem tistim, ki svoje možnosti niso mogli izpolniti iz objektivnih razlogov, kot so denimo vojne razmere. Prav zato pa bi bilo smiselno sprejeti ustavni zakon, v katerem bi odpravili napake, ki so bile pri reševanju problematike izbrisanih storjene doslej. Tako bi moralo biti med drugim jasno razvidno v katerih primerih in zakaj se neka pravica podeljuje za nazaj, je še prepričan Bajuk.
Srednjeevropski katoliški shod
Kučan in njegov Forum 21
Več kot dvesto javnih osebnosti je ustanovilo Društvo za politična, gospodarska, razvojna, socialna, kulturna in etična vprašanja Forum 21, ki mu bo predsedoval bivši predsednik države Milan Kučan.
Kučan je v obrazložitvi ustanovitve društva med drugim povedal, da želijo vplivati na razmere, ki „bodo določale prihodnost slovenstva in njegovo aktivno in odgovorno vlogo v svetu". Poudaril je še, da se društvo sicer ne bo potegovalo za udeležbo v porazdelitvi politične moči, bo pa opredeljevanje članov Foruma 21 do političnih vprašanj pomembna, a ne edina in prevladujoča oblika delovanja.
Kučan je omenil tudi tiste javne odzive, ki so ustanovitev društva sprejeli „odbojno in s predsodki". Po oceni bivšega predsednika države gre za bojazni, da bo društvo v volilnem letu vplivalo na novo porazdelitev politične moči. Društvo želi imeti vpliv na politično in družbeno dogajanje, vendar ne gre za to, „koga bo društvo podpiralo v tej tekmi za porazdelitev politične moči, ampak kaj bo podpiralo". Pomembni so politični koncepti, projekti, stališča, opredelitve, vrednote, njihova prepričljivost in verodostojnost, je zatrdil Kučan.
Nekdanji član predsedstva Slovenije Matjaž Kmecl je predlagal kasneje sprejeto dopolnitev izjave, tako da je referendum označen tudi kot „sramota za demokratično Slovenijo". Velja spomniti, da je bil Kmecl nekaj dni po odločitvi ustavnega sodišča aprila 2003 sopodpisnik izjave, v kateri je bilo med drugim zapisano, da pri odločitvi sodišča ne gre zgolj za politično izredno občutljiv, temveč tudi za pravno zelo vprašljiv poseg v pristojnosti zakonodajne veje oblasti in s tem v celotni pravni red..
Janša predlaga odstop vlade
Srednjeevropskega katoliškega shoda v avstrijskem romarskem kraju Mariazell, ki bo letos potekal od 21. do 23. maja, se bo udeležilo tudi več kot 5000 slovenskih romarjev.
Shod pripravlja osem škofovskih konferenc z Madžarske, Poljske, Češke, Slovaške, Hrvaške, iz Avstrije, Slovenije in BiH, potekal bo pod geslom Kristus, upanje Evrope, skupno pa naj bi se ga udeležilo med 80.000 in 90.000 romarjev. ,,Romanje ima pozitiven pomen, saj je zbiranje različnih narodov možno le na podlagi krščanske dediščine. Stoletja so ti narodi živeli skupaj v skoraj istih mejah, danes, bodo meje zopet izgubile svojo omejevalno vlogo," je dejal ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode.
Rode je tudi poudaril, da se ob takšnih romarskih srečanjih različnih narodov prebudi in poglobi krščanska zavest. „Mnogi od teh narodov so šli skozi komunizem, ki je naredil vse, da je zbrisal zgodovinski spomin teh narodov in da ti narodi ne bi več čutili svoje identitete.
Z zakonom o glavnem mestu Republike Slovenije, ki je stopil v veljavo v četrtek, 1. aprila, naj bi celovito uredili poseben status
Mariazell bo privilegiran kraj, kjer se bodo ti narodi globlje zavedali, kaj so," je dodal. Dunajski kardinal Cristoph Schoenborn je povedal, da je ideja o srednjeevropskem shodu nastala že leta 1983. Ideje shoda so sprava med različnimi narodi, saj morajo tudi katoliki dati svoj prispevek ,,na gradbišču Evrope, v katero morajo biti vpete krščanske vrednote". Pomembno je tudi, da ima Evropa dušo, je dodal Schoenborn, ki pričakuje, da bo Evropska ustava v središče postavila človekovo dostojanstvo, zagotovila varovanje človekova življenja in njegovih socialnih pravic. Če tega ni, potem je vse skupaj samo muzej, je opozoril dunajski kardinal.
Avstrijski predsednik Thomas Klestil je v Mariazell povabil predsednike vseh osmih držav udeleženk, predsedniki škofovskih konferenc pa so povabili predsednike vlad in parlamentov ter nekatere ministre. Slovesnosti se bo udeležil tudi predsednik Evropske komisije Romano Prodi, mašo pa bo prenašala avstrijska televizija ORF.
Ljubljane kot glavnega mesta ter razmerja med ljubljansko občino in državo pri izvajanju nalog glavnega mesta.
Po Janševih navedbah so dobili nekateri kandidati, za katere je LDS napovedala podporo, manj glasov, kot ima LDS poslanskih sedežev v DZ. "Gre za neenotnost in razpadanje vladne koalicije ter za velike probleme znotraj največje vladne stranke", je prepričan Janša. V primeru, da bi vlada sprejela predlog o odstopu, ne bomo prihranili samo neposrednih stroškov zaradi združitve dveh volitev, temveč tudi nekaj dragocenega časa, ki bo drugače potrošen za spremljanje agonije vladne koalicije in očitno največje vladne stranke, dodaja Janša. Kot je še povedal, bi odstop tudi volivci zagotovo nagradili bolj kot pa bodo nagradili takšno stanje.
Prvak SDS pa je spregovoril tudi o poznejšem referendumu o tehničnem zakonu, v zvezi s katerim se mu zdi "nesprejemljivo, da predstavniki vladnih strank in njenih satelitskih delov t.i. civilne družbe pozivajo ljudi k bojkotu referenduma". Po Janševem mnenju bi morala namreč vlada v javnosti zavzeti stališče do zakona, ki ga je sama predla-
gala. S tem, ko vlada tega ni storila, po Janševem mnenju priznava, da je predlagala slab zakon, ki ga ni pripravljena zagovarjati. Eden izmed argumentov je tudi, da zakon ne odloča o ničemer, ob tem pa se Janša sprašuje, zakaj je vlada predlagala zakon, ki ne odloča o ničemer. "Po tej logiki ni nepotreben samo referendum in zakon, temveč tudi vlada, ki predlaga nepotrebne zakone", je povedal Janša.
Z zavrnitvijo zakona na referendumu bodo pobudniki referenduma prisilili oblast, da pripravi novo in boljšo rešitev, ki bo selektivna in ne bo mešala in metala v isti koš upravičene in neupravičene primere. Ob tem je Janša pozval vse volivke in volivce, da se udeležijo referenduma in glasujejo proti tehničnem zakonu. "Z glasovanjem proti tehničnem zakonu bodo preprečili veliko moralno in materialno škodo, ki se obeta, če bi bil takšen zakon uveljavljen", je prepričan Janša. Po mnenju SDS je sicer še vedno edina "pametna" rešitev ustavni zakon.
Ponovno so si dogodki bliskovito sledili drug drugemu. Celo zelo pozornim opazovalcem so se zmešale štrene, saj so dogodki, čeprav navidez neodvisni, v globini tesno povezani.
Obglavljena stranka. Predsednik je vsaj delno uspel v svoji ofenzivi na novo vodstvo peronistične stranke. Pod hudim pritiskom je odstopilo toliko funkcionarjev (predsednik, dva podpredsednika, razni tajniki), da o kakem organskem vodstvu sedaj ni mogoče govoriti. Stranka je še bolj obglavljena kot je bila. Vendar ta navidezni predsednikov uspeh še daleč ni dokončen. Težko da bi četudi začasno njega samega postavili na vodstvo. Poleg tega pa se lahko zaplete njegov načrt o izvedbi notranjih volitev. S to idejo sicer soglaša tudi Du-halde, a sestava kandidatnih list za delegate posameznih okrožij lahko sproži novo trenje, nove spopade, ki bodo tako številni, kakor so številne posamezne province.
Čas je zlato. Ne
predsednik, niti kdo drugi si ne more privoščiti, da bi z odločitvijo v stranki odlašal v nedogled. Vprašanje vodstva je treba rešiti v prihodnjih mesecih, ker potem se bodo bližale parlamentarne volitve 2005, ko bo nastalo ponovno trenje zaradi kandidatnih list, tako za okrajne zbornice kot za zvezni parlament. Po drugi strani pa vemo, da je lahko zameriti, a težko odmeriti. In tisto pravilo, da se peronisti sicer hitro skregajo, a še bolj hitro pobotajo, ne velja več. O tem lahko zgovorno priča bivši predsednik Menem. Mnogi so menili, da se bo tedanji spor z Duhaldejem končno mirno rešil, pa ni bilo tako. In to je pomenilo njegov politični zaton in nato noč „brez vse rešnje poti", kot je pel Prešeren.
Ljubi sveti Jakob. Da počisti ozračje in se pokaže odločnega in dostopnega splošnim željam, je Kirchner presenetljivo hitro odločil intervencijo v provinco Santiago del Estero. Predsednik je imel namen s federalnim posegom še nekoliko odlašati. A zaplet okoli stranke je kazal potrebo take geste, ki bi mu ponovno zagotovila simpatijo javnega mnenja. Ljudje so namreč precej tenkočutni na politične pohode, ko je toliko konkretnih problemov, ki bi jim vlada morala posvetiti več pozornosti. Parlament je po hitrem postopku potrdil intervencijo. Za zveznega komisarja je bil imenovan jurist Pablo Lanusse. Vendar njegovo delo ne bo lahko. Šest mesecev ali pa nekaj več je premalo, da se uravna pot (in družba), ki je bila pol stoletja v fevdalnem sistemu, z izvršilno, zakonodajno in pravosodno oblastjo popolnoma v rokah „juariz-
ma". Čeprav podoben, je bil položaj v provinci Catamar-ca različen v tem, da je že prej obstajala neka politična alternativa. Te pa v Santiagu ni in jo bo treba zgraditi.
Družba na nogah. Vendar je ta predsednikova poteza politično takoj ostala brez moči. Družba, predvsem pa v zadnjih krizah hudo kaznovani srednji sloj, je odločno izrekla obsodbo na enem izmed ključnih področij javnega življenja: na področju varnosti. Samo v nekaj dneh in z minimalno podporo nekaterih nevladnih organizacij, je Juan Carlos Blumberg, oče pred dnevi ubitega fanta Axela, organiziral protestni shod. V četrtek 1. aprila se je na Kongresnem trgu zbrala množica 150.000 ljudi, ki so v miru zahtevali od vlade, naj naredi državo bolj varno. Podroben seznam točk, ki ga je delegacija izročila v parlamentu, govori o raznih potrebnih ukrepih. A mimo tehničnih odtenkov in zakonskih variant je zahteva ena sama: oblast se mora odločiti, da napravi red in postavi meje razbesnelemu kriminalu. In če je za to potreben jasen in udaren kirurški poseg v varnostne organe, zlasti v policijo province Buenos Aires, je to treba izpeljati brez odlaganja in brez pomišljanja.
Konec medenih tednov? Tako je vsaj označil položaj med predsednikom in družbo buenosaireški tednik. Nekaj resnice je v tem. Ko je množica, kakršne že dvajset let demokracije nihče ni spravil na cesto, zahtevala red in varnost, se je Kirchner nahajal na jugu. A namesto da bi stvar takoj vzel v roke, se je izgovarjal na buenosaireškega guvernerja, ta pa obratno na predsednika, od katerega je zahteval dodatne fonde in dodatno moštvo za policijo. Kar nekam pozno sta oba spoznala, da so ju dogodki prehiteli in je ljudska nejevolja nevarna za politično prihodnost. Ista skupnost okoli Blumberga je začela zbirati podpise, da parlament prisili v obravnavo zakonodajnih sprememb za večjo varnost. Zatem se je pričela tekma, kdo bo prej -država ali provinca - pokazal, da ga stvar skrbi in da je pričel resno delati na tem. Pravosodni minister (Beliz) in državni tajnik za varnost (Quantin) sta pripravila načrt za potrebne varnostne spremembe. Vendar zadeva ni enostavna. Prvotna ideja združenja provincijske in zvezne policije je naletela na hud odpor na obeh straneh. Guverner Sola noče izgubiti oblasti, avtonomni župan Ibarra pa se boji, da bo korupcija v provincijski policiji zapeljala še mestno na močvirnata tla. Od hitrih, odločnih in pozitivnih ukrepov je odvisna javna varnost, a tudi dosedanja naklonjenost javnosti predsedniku.
Slovenska Cerkev...
Nad. s 1. str.
nec v romanju narodov, v soboto, 22. maja. Gre za pobudo osmih srednjeevropskih škofovskih konferenc ob vstopanju novih članic v Evropsko zvezo.
29. in 30. marca bo v Celju v Domu sv. Jožefa na Plečnikovi 29 srečanje glavnega pripravljalnega odbora za katoliški shod, katerega se bodo udeležili predsedniki vseh osmih škofovskih konferenc, med njimi tudi pobudnik shoda dunajski kardinal Christoph Schonborn ter generalni tajniki iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije. Govorili bodo o sklepnih pripravah in neposredni izpeljavi shoda. Ob vstopu Slovenije v Evropsko zvezo bodo slovenski škofje pripravili pastirsko pismo, ki ga bodo duhovniki prebrali pri nedeljskih mašah na 3. velikonočno nedeljo, 25. aprila.
Obravnavali so tudi različne dopise, ki so povezani z udeležbo na mednarodnih kongresih, simpozijih in romanjih v letošnjem letu npr. mednarodni evharistični kongres v Mehiki, romanje mladih v Santiago de Compostela, srečanje evropskih in afriških škofov v Rimu, udeležba na škofovski sinodi o evharistiji v Rimu, udeležba na katoliškem shodu v Ulmu, mednarodni pastoralni simpozij oziroma forum o mladinski pastorali v Celju.
KONČNO ZAKON O GLAVNEM MESTU
SVOBODNA SLOVENIJA • 8. aprila 2004
•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
Stran 3
■■■■I
SLOVENCI V ARGENTINI
Občni zbor Društva Slovenska vas
V nedeljo, 21. marca ob 17. uri se je vršil v Hladnikovem domu redni letni občni zbor Društva Slovenska vas.
Vrstni red je potekal po predvidenem programu. Najprej je predsednik Stane Jemec povabil k molitvi za v pretekli dobi umrlega člana Ludvika Šmalca, ki je vsa leta zelo aktivno sodeloval pri raznih društvenih dejavnostih in tudi bil njegov predsednik v dobah 1970/72 in 1976/78.
Po sprejetju zapisnika lanskega zbora so sledila poročila. Predsednik Stane Jemec se je ob celostnem pregledu letnega delovanja zahvalil vsem odbornikom za zvesto sodelovanje.
Tajnik Franci Urbančič je poročal o sejah, ki so se med letom vršile, in o njihovem poteku. Društvo šteje sedaj 203 člane, od katerih jih je 152 na tekočem s plačevanjem članarine. Blagajničarka Rotija Grbec je podrobneje pojasnila letni obračun, ki ga je vsak član prejel ob vhodu.
Gospodar Marko Zorko je poročal o storjenih delih, predvsem v kuhinji, kjer so obnovili vso vodno napeljavo ter delovne mize in stene ob njih. Nakupili so novo zmrzovalno skrinjo in opravilo mnogo najrazličnejših popravil, ki se jih v skupnem domu še več nabere kot pri osebnem stanovanju.
Marko Pallotta je poročal o kulturnem delovanju, ki je bilo posebno bogato. Višek je seveda doseglo z gostovanjem Gledališke skupine s Casonovo „Barko brez ribiča", najprej v Mendozi, nedavno pa z uspešno turnejo po Sloveniji in zamejstvu. Poleg tega je še omenil vsakoletno domobransko proslavo, program obletnice doma z igro I. Hladnika „Na cura campo", sodelovanje mladine na Pevsko-glasbenem festivalu, razne nastope folklorne skupine in Miklavževanje.
Knjižničarka Zali Vire je obvestila, da so poleg knjig na razpolago tudi videokasete.
Voditeljica slovenske šole Lucijana Servin je omenila, da je bilo v preteklem letu 27 učencev in 5 odraslih, ki se učijo slovenščino. Poučevalo pa je osem učiteljic in dva kateheta.
Skupino ,,starejših mladeničev" že nad desetletje uspešno vodi Mari Urbanija. Zahvalila se je Društvu za vso dobrohotno pomoč, ki so jo v svojem delovanju deležni.
Po vsem tem je zastopnik nadzornega odbora Franci Stanovnik poročal o opravljenem pregledu knjig in zato predlagal razrešnico dosedanjemu odboru.
Pri volitvah je bila z veliko večino od 45 navzočih članov potrjena predlagana lista, ki jo sestavljajo kot predsednik Franci Stanovnik; podpredsednik Peter Rot; tajnik Ciril Jan; blagajničarka Rotija Grbec; gospodar Vinko Glinšek; kulturni referent Marko Pallotta; športni referent Aleksander Strah; knjižničarka Zali Vire; gradbeni referent Vinko Sušnik; odborniki: Andrej Nabergoj, Franci Sušnik, Franci Urbančič in Marko Zorko; namestniki odbornikov: Anton Boštjančič, Marko Burja, Pavle Jemec in Martin Sušnik. Nadzorni odbor sestavljajo Kristina Grbec, Jože Mehle in David Rot, namestnika nadzornega odbora pa sta Friderik Cerar in Marjan Grbec.
Iz življenja v Slomškovem Domu
PREDSTAVITEV KNJIGE
V nedeljo 21. marca je bila v Domu predstavitev knjige Mirka Vasleta „Breve historia de la literatura eslo-vena". Podpredsednica Doma prof. Neda Vesel Dolenc je pozdravila navzoče, še posebej pa avtorja knjige ter arh. Jureta Vombergarja -oba domačina iz okoliša - , ki je razgrnil vsebino knjige. Če je rojstvo vsake vredne knjige kulturni dogodek, je še toliko bolj izid pionirskega dela, kot je pričujoči zgodovinski pregled slovenskih piscev in njihovih del, in to v'svetovnem jeziku kot je španščina oz. naša kasteljanščina. Knjižni izid je
Arh. Jure Vombergar in Mirko Vasle
upravičeno podprlo ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Arh. Vombergar je kot zelo razgledan bralec poudaril značilnosti dela,
predvsem veliko skrbnost po čim popolnejšem zajetju vseh slovenskih piscev, prestavljenih tudi po slikovni plati, še posebno tistih, živečih izven matične domovine. Želeti je, da bi arh. Vombergar svoja bistra opažanja priobčil v tisku.
Avtor zgodovinskega pregleda dela že vrsto let kot ljubiteljski radijski urednik v odmevni tedenski oddaji „Okence v Slovenijo". Za te oddaje je skozi več let pripravljal prispevke o slovenski literaturi in jih sedaj povezal v knjigi. Pri razgovoru po izvajanjih arh. Vombergarja se je Mirko Vasle zahvalil za sodelovanje in pomoč, ki jo je bil deležen pri zbiranju in pripravi gradiva, še posebej prof. Alojziju Geržiniču za pregled.
Knjiga bo še posebej dobrodošla kot darilo argentinskim prijateljem, ki se zanimajo za Slovence in Slovenijo, pa tudi našim tu rojenim generacijam, ki študirajo jezik in zgodovino (npr. študentom slovenskega lektorata na buenosaireški državni filozofski fakulteti). Pomembno bi bilo prodreti s to knjigo tudi v tukajšnje javne knjižnice.
ROMANJE ZSMŽ
V torek 23. marca sta odseka Zveze slovenskih mater in žena Slomškov dom in Naš dom San Justo povabila žene na romanje k Materi božji iz Schoenstadta v Florencio Varela. Nad 30 udeleženkam se je pridruži-
Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil za izkazano zaupanje in po sklepanju manjših formalnosti zaključil občni zbor.
Po prvih znakih sodeč je novi odbor z obnovljenim navdušenjem poprijel za delo, da bi skupni dom ponovno pritegnil čim več rojakov, katerim naj bi nudil raznolike možnosti in jih aktivno vključil v delo za skupnost.
lo tudi nekaj mož in skupina žena iz Berazateguija. Sicer že jesenski dan je žarel kar poletno, zato je bil toliko blagodajnejši prihod v sc-hoenstadtsko oazo, sredi industrijskega predmestja. Kaj vse se da narediti, kjer je ljubezen, znanje in volja! Vse to so dokazale redovnice tega nemškega reda, ki izhaja iz mesta Schoenstadt in ima svoje postojanke po vsem svetu.
Po prihodu je v votivni kapeli Matere božje Janez Cerar CM iz Slovenske vasi daroval romarsko mašo, po namenih romarjev, še posebej pa za pravkar umrlega rojaka iz San Justa Jožeta Levstika. Po kosilu je bil ogled obširne ustanove, nato pa pri kapelicah v parku križev pot. Obisk veličastnega sodobnega svetišča Boga Očeta je bil že kot slovo in zahvala za lepo doživetje.
OBČNI ZBOR
V nedeljo 28. marca je bil letni občni zbor Slomškovega	doma.
Predsednik cont. Gregor Hribar je odprl 33. občni zbor s spominom na pokojne člane in prijatelje Doma, ki so nas zapustili v obdobju od lanskega občnega zbora. Župnik Franci Cukjati je načeloval molitvi za pokojne in nato naslovil nekaj vzpodbudnih besed na zborovalce.
Letošnji občni zbor je imel na dnevnem redu poročila odbora, ustanovitev paralelne pravne osebnosti sedanji zadrugi in dopolnilne volitve. Poročali so: Tajnica Marjanka Lenarčič Dobovšek, blagajnik cont. Miha Bokalič, kulturni referent Marko Selan, gospodar inž. Miha Podržaj in družabno-organizacijski referent lic. Martin Dobovšek. O delu organizacij in ustanov v Domu so poročale: za slovensko šolo voditeljica Helena Rode, za odsek ZSMZ predsednica Metka
Erjavec Tomazin, za mladinski organizaciji SDO-SFZ Lučka Kinkel. Dejavnosti v pretekli delovni dobi je povzel predsednik cont. Gregor Hribar. Poudaril je, da je za nami razgibano in naporno leto. Iz poročil se razbere široko zastavljeno delo na različnih odsekih, ki ga je s pomočjo članstva vodil odbor. Naše delo je zaslužilo tudi priznanje oblasti v Republiki Sloveniji v obliki podpore, kar je sicer razveseljivo, a nas ne sme zavesti od dejstva, ki je bilo temelj delu tudi naših prednikov: naš obstoj in napredek je odvisen predvsem od nas samih in naše iznajdljivosti. V imenu nadzornega odbora je poročal dr. Boris Štr-fiček, nakar so bila odobrena vsa poročila.
Predsednik je nato utemeljil potrebo po ustanovitvi paralelne pravne osebnosti „Asociacion Centro Esloveno Slomškov Dom" iz vidika davčnih olajšav, ki so jih deležne te vrste pravnih osebnosti. Po pojasnilih je bil predlog sprejet.
Pri dopolnilnih volitvah so bili na zapadla mesta nekateri odborniki ponovno izvoljeni, v zastopstvu ustanov pa sta vstopili v odbor Metka Erjavec Tomazin in Lučka Kinkel.
V novi poslovni dobi bo Slomškov dom vodil sledeči odbor:	predsednik cont.
Gregor Hribar, podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc, tajnica Marjana Lenarčič Dobovšek, blagajnik cont. Miha Bokalič, gospodar inž. Miha Podržaj; ostale odseke vodijo: kulturni Marko Selan, družabni MBA Martin Dobovšek, obveščanje prof. Neda Vesel Dolenc, dušno pastirstvo župnik Franci Cukjati, odseka mladinskih organizacij. Lučka Kinkel, slovenska šola lic. Helena Rode, odsek ZSMŽ Metka Erjavec Tomazin; nadzorni odbor: Herman Zupan in dr. Boris Štr-fiček.
Nad. na 8. str.
Monika Kambič na Fitz Royu
Prva ženska naveza na vrhu
cent Jonatanom v svoji navezi.
Tako sta Monika Kambič in Tina Di Batista kot prva ženska naveza prišli na vrh, kar je eden najboljših slovenskih vzponov ter prva taka naveza, ki je prišla na vrh kake pomembne gore v Južni Ameriki.
O MOŽGANIH, MIŠICAH IN VERI
Moniki Kambič Mali in Tini Di Batista, alpinistiki obe, je za revijo Ona (30.marca) Tina Horvat stavila vrsto vprašanj in z odgovori sestavila zanimiv in bogat intervju. Pet strani teksta in portretov o prvi ženski navezi v Patagoniji, ki je priplezala na vrh Fitz Roya (3.441 m). Tekst ima kot izgovor plezarijo, vendar se ves pogovor v veliki meri vrti okoli moško-ženskih (ali žensko-moških...) razmerij, predvsem med alpinistično-andinistično nastrojenimi ljudmi.
Tina Di Batista je absolventka geografije, dvakrat alpinistka leta in gorska vodnica pripravnica. Moniko poznamo malo bolj, saj je ,,naša", ne? Tudi ona je bila trikrat alpinistka leta. Odločili sta se, da se kot prva ženska naveza v Patagoniji proslavita z vzponom na Fitz Roy, kar jima je tudi
uspelo. Zadali sta si najprej najtežjo smer, po Casarotovem stebru, pa so ju po treh dneh in dveh tretjinah preplezavanja popolnoma zaledenele in zasnežene razpoke prisilile na umik in na pristop po drugi poti.
Iz intervjuja naj navedemo nekaj Monikinih odgovorov:
Sta takrat razmišljali tudi bolj duhovno? Sta gori zamerili, ker vaju je zavrnila?
laz vedno razmišljam zelo praktično, nikoli tako, da imajo gore dušo in podobno. Če veš, da si jo sposoben preplezati, se je pač lotiš. Vse je v tvoji glavi. Že na začetku so nas naučili, da so možgani najpomembnejša mišica v alpinizmu. Sicer izhajam iz verne katoliške družine in hodim v cerkev, vendar ne v povezavi s plezanjem. Ne zaobljubljam se in ne prižigam svečk za vzpon, vera je del mojega življenja.
Prej sta govorili o navadnih ljudeh v primerjavi z alpinisti. Se kdaj počutita nekoliko nad tistimi, ki živijo običajno dolinsko življenje?
Ne v tem smislu, da bi bila kaj več od njih, a včasih, ko se vračam s plezarije, si predstavljam, kaj vse zamujajo, ko nikoli ne doživijo česa podobnega. A verjetno ima vsakdo kaj, kar mu pomeni toliko kot meni plezanje.
Kaj pa na vajino nevarno dejavnost pravijo starši?
Tudi mene so v hribe vpeljali starši. Moj oče je alpinist in to mi je blizu že od otroštva.
Vendar pa sem resno začela plezati šele po prihodu v Slovenijo. \/ Argentini sem raje deskala in za oboje ni bilo časa.
Vaša zgodba je zelo zanimiva. Rodili ste se v Argentini in tam odrasli.
Sem hči slovenskih staršev, živeli smo v mestu Bariloče, v Buenos Airesu pa sem diplomirala iz notranje arhitekture. Pred desetimi leti sem se prijavila na razpis za podiplomski študij v Ljubljani, bila izbrana in prišla sem za eno leto. Seveda nisem nameravala ostati, a še isti teden, ko sem prišla v Slovenijo, sem začela obiskovati alpinistično šolo in postala zasvojena. Mislim, da sem zato tukaj.
Letos je veliko Slovencev plezalo po patagonskih gorah. A znano slabo vreme jih je precej oviralo. Klemen Mali je lahko zadnji dan splezal na Agujo Guillamet, na Cerro Torre vrsta štajerskih alpinistov ni prišla. Enako na agujo Saint Exupery.
A glavni uspeh sta dosegli Monika Kambič (Mengeš) in Tina Di Batista (center). Hoteli sta na Fitz Roya po Casarotovem stebru, ki je zelo redko preplezan. Nista uspeli. Zato sta šli po Francosko-argentinski
smeri, po
J
kateri	je
Monika pred šestimi leti z možem Klemenom prišla na vrh.
V zadnjem delu sta	ju
spremljala
Tomaž Ja-kolčič z izraelaskim s o p I e z a I -
Velikonočni blagoslov
FR. S. FINŽGAR
Popoldne je stopila mati na prag in poklicala: ,Otroci, pridite, bomo nesli k blagoslovu!"
Leško, Peter in Marjanica so pritekli z vrta. Prijeli so se za krilo matere, ki jih je odvedla v hišo.
Na mizi je bil star pisan jerbas. Otroci so zlezli na klop, se naslonili na mizo in gledali. Mati je skladala v jerbas.
„Vidite kolač - to je krona Kristusova."
Jagnje - Jezus je nedolžno jagnje, za nas darovano."
„ln pirhi - rdeče kaplje božje krvi."
„ln tu korenina hrena - trije bridki žeblji."
Tako je razlagala mati, pregrnila jerbas s pisanim prtom in ga zadela na glavo. Potem so šli.
Mati se je vrnila od blagoslova. Tedaj je vzel oče nož, prekrižal kolač in odrezal. Dal je dva kosa vsakemu in dva pirha vsakemu.
„Kaj boš pa sedaj, Petrček?" je vprašala mati.
„Vse bom pojedel," je rekel Peter. „Kaj boš ti, Leško?"
„Danes en kos, jutri en kos."
„ln ti, Marjanica?"
Marjanica pa je rekla: „Pol kosa pojem danes, pol ga pojem jutri. Enega pa ponesem v bajto ubogim gostačem. Nič niso nesli k blagoslovu, ko nimajo."
„To je lepo, Marjanica," izpregovori oče.
Leško gleda, Peter gleda.
„Jaz tudi, jaz tudi," se oglasita oba. Hitro vzamejo otroci vsak svoj kos in gredo v bajto.
Siromaki v bajti so večerjali krompir v oblicah.
„Nate, nate!" so jim ponudili prišleci kolača.
Uboščkom se je samo smejalo od veselja. Zasadili so lačne zobke v beli, sladki kolač.
Njih mati, vdova Jera, je od veselja jokala.
Otroci so se vrnili domov. V njih srcih je bilo veselo, kot da jih sam Bog hvali za njih dobro dejanje.
BOG JE UMRL
IVAN PREGELJ
Ko bi še enkrat v sebi in drugih obuditi mogel tisto sveto otroško žalost velikega tedna, žalost oči in src ob božjem grobu: „Bog je umrl!"
Ko bi obuditi mogel sveto otroško usmiljenje, ki se čudi, kako neki more sonce sijati, kadar Bog v grobu spi.
Ko bi mi ga vsaj deca obudili iz žalosti, ki je v raglji, iz žalosti, ki je v temnožoltih voščenkah, iz žalosti privezanih zvonov, iz žalosti pesmi, otroški duši temnih! „Bog je umrl!"
Saj sem hotel kakor lani imeti žalost in usmiljenje oči in src pred božjim grobom: „Bog je umrl!"
Pa so moji dijaki deca. In sto in sedemdesetkrat so mi pisali v nalogi: „Pirhi, pomaranče, potica in gnjad."
In eden je pisal „gnad" in ne eden ni pisal, da je Bog umrl in da se čudi, kako more sijati sonce na nebu, ko Bog v grobu spi...
Pirhi, pomaranče, potica in gnjad!
Gabijo se mi pirhi, pomaranče, potica in gnjad!
ŽENA IN NJEN SVET
Družinski
Po napornem marcu je v družinah napočil mesec praznovanja. V krogu domačih obhajamo največji krščanski praznik - veliko noč. Vsi družinski člani se poglobimo v skrivnost tega praznika in se skušamo čim bolj versko in duhovno vživeti v njega. Zunanje okolje nas včasih odvrača od potrebne zbranosti. Po trgovinah je vse polno velikonočnih dobrot, po medijih pa vabil in reklam, kako in kje preživeti veliki teden.
Slovenske družine ohranjamo v Argentini lepe velikonočne navade in običaje, ki jih ima slovenski narod že od nekdaj in ki so se s časom tudi spreminjale. O teh lahko poizvemo v strokovnih knjigah in revijah, sežemo lahko tudi po literarnih delih slovenskih pesnikov in pisateljev, si ogledamo razne slikarske mojstrovine kot npr. Gasparijeva dela ali poslušamo velikonočne skladbe. Vsi ti viri nam poročajo o tem prazničnem času.
Anka Smole Kokalj pa je ubrala enostavnejšo pot. „Vprašala sem mamo, kako so oni doživljali veliki teden v Sloveniji. Pripovedovala mi je, kako so otroci z očetovo pomočjo pripravljali butaro za cvetno nedeljo. Najprej so odrezali toliko leskovih šibic, kolikor njiv so imeli; dodali so jim oljčne veje, to so povili, ostali del pa povili z bršljanom. Bila je bolj preprosta butara, saj je niso mogli okrasiti z jabolki in pomarančami. Na cvetno nedeljo so butaro nesli peš štiri kilometre v ribniško cerkev, da so šli za procesijo. Ko so se vrnili domov, so na vsako njivo zapičili po eno blagoslovljeno šibico, bršljan so dali živini, oljko pa spravili za Božič, da so lahko pokadili.
Tako se je pričel veliki teden. Stara mama je spekla kolač in še za deklice majhne kolačke, ki so jih spominjali na Jezusovo trnjevo krono. Pirhe so barvali na veliki petek, samo enobarvne in sicer tako, da so jajčka povili v rdeč papir. Ti so bili simbol kapelj krvi.
Na veliko soboto so vse položili v jerbas, dodali še gnjat, klobase, Špeh, hren in žolco (neke vrste želatina), ki jih je spominjala na Jezusa, ko se je tresel na križu. Kaplan
je prišel v vsako kapelico, matere ali starejša dekleta so nesle jerbas na glavi, deklice pa male košarice s kolačkom. V soboto zvečer so imeli v Ribnici vstajenjsko procesijo, h kateri so prišli iz vseh bližnjih vasi. V nedeljo zjutraj so zaužili velikonočni žegen."
Tako je svoji hčerki podrobno pripovedovala Anica Ambrožič Smole. Tak razgovor lahko postane za vsakega izmed nas ne le verodostojen ampak predvsem prisrčen in oseben vir o preteklosti. A mama ni ostala le pri pripovedovanju o nekdanjih časih. V novih okoliščinah je prejeto bogastvo predala svoji družini.
„Tudi mi smo doživljali podobne navade že od malega" nadaljuje Anka, „sedaj jih posredujemo našim otrokom. Posebno za majhne otroke, kot so moji (na sliki), se začne veselje na cvetno nedeljo, ko vzame vsak svojo butarico in se udeležimo procesije na vrtu Slomškovega doma. Najprej križ, potem ogromna „mladinska" butara, nekaj narodnih noš, ministranti, duhovnik in vsi ostali z butaricami ali oljčnimi vejami v rokah... petje in vonj po kadilu! Kako čudovito!
Nato veliki teden. Mamica speče potico, otroci pa komaj čakajo na barvanje pirhov. Pobarvamo jih na veliki petek. Pri tem opravilu se pozna otrokov napredek, saj si vsak lahko zbere svojo barvo, potem si jih med sabo menjajo. Ko so pirhi pobarvani, jih položimo v leseno posodo, ki ima v sredini prostor za butarico. Potica in pirhi so pripravljeni, potem kupimo še vse potrebno za žegen.
Na veliko soboto zjutraj položimo vse v košaro, pokrijemo z naštikanim prtičkom in malo pred 11. uro odidemo v bližnjo cerkev Fatimske Marije, kjer g. Franci Cukjati blagoslovi velikonočna jedila. Po končanem obredu otroci pohitijo, da dobijo podobico, mame se pa zvrstimo in nalijemo malo blagoslovljene vode. Preden odidemo iz cerkve, poljubimo križ, ki je vedno izpostavljen pred oltarjem. Ko se vrnemo domov, položimo žegen na pogrnjeno mizo do naslednjega jutra, ko skupaj užijemo velikonočni zajtrk.
Po možnosti se na veliki četrtek, petek in soboto udeležimo obredov v slovenski cerkvi Marije Pomagaj, v nedeljo pa gremo k vstajenjski maši v Slomškov dom."
V Sloveniji ali v Argentini, sredi pomladi ali jeseni, sredi vasi ali velikega mesta dajejo slovenske navade velikonočnim praznikom prav poseben pečat. Besede pirhi, potica, butarica, žegen so neprevedljive in tako slišimo mlade: „Hi-cimos las butarce, comimos potica in pintamos los pirhi."
Neizogibna pa je vrsta besed, ki jih ne moremo zaznati niti s čuti niti z razumom a so srčika velike noči: trpljenje, odpuščanje, smrt, darovanje, vstajenje, odrešenje. Pojmi, o katerih človek noče imeti pojma. Pojmi, ki so bistveni del vsakega posameznika in družine. Pojmi, ki jih dojamemo le z globoko vero v Vstalega.
Veselo Alelujo vsem našim družinam!
vbp
Otroci Anke Kokaljeve
Velika noč
v Sloveniji! Praznik Vstajenja in Prerojenja čudovito sovpada s prebujajočo naravo, ki se po zimskem spanju pripravlja na novo rast svojih dobrin!
Za nas kristjane je velika noč največji in tudi najstarejši praznik, ki nas spominja na Kristusovo trpljenje in na njegovo vstajenje v noči od sobote do nedelje. Tista noč je res bila velika noč, zato je naše slovensko ime najbolj primerno za ta veliki praznik. Datum ni vedno isti, ker je določen po luninem koledarju - to je na prvo nedeljo po prvi spomladanski luni. Takrat je na severni polobli pomlad. Cerkev ga praznuje že od 4. stoletja. Sovpada pa z judovskim praznikom „pasha", ki spominja na rešitev Izraelcev iz egiptovske sužnosti.
Velika noč kristjanov je povezana z mnogimi lepimi obredi, ki se pričenjajo na cvetno nedeljo in nadaljujejo na veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto in veliko nedeljo. Ime bela nedelja izhaja še iz starokrščanskih časov, ko so novi krščenci hodili v cerkev v belih oblačilih, katera so v nedeljo odložili. Marsikje še sedaj jedo žegen vse dni do bele nedelje, katero imenujejo tudi „mala velika noč".
Velikonočni obredi so po naših krajih različni, a vsem skupen je strogi post na veliki petek. Na veliki četrtek utihnejo orgle, utihnejo pa tudi vsi zvonovi in zvončki v cerkvi, katere otroci nadomestijo z „ragljami". Kako lepe so bile pred tri četrt stoletja! Bile so lepo poslikane in zrezljane in otroci smo se radi z njimi ponašali! Navada je bila tudi, da je morala biti hiša počiščena, da smo vstalega Kristusa „spodobno" sprejeli v naše domove. Obiskovanje božjega groba, prinašanje živega ognja na sobotno jutro, vstajenjske procesije in še mnogo lepih šeg in navad imamo. Vsem je v spominu še sekanje pirhov. Kakor je zemlja sveže dehtela, tako je bila navada, da smo na veliko noč ovrgli stare obleke in se skušali poleg notranjosti tudi zunanje prenoviti. Sicer so pa že v antični dobi ljudje poznali pomladansko očiščevanje, zamenjavo oblačil in podobno.
Praznovanje velike noči se je pri nas pričelo z velikim petkom, ko na polju niso smeli več delati. Na Štajerskem so menili, da je tedaj tudi zemlja mrtva in postane nerodovitna, če jo na veliki petek obdelujejo. Res lepe so bile vstajenjske procesije, združene z blagoslovitvijo polja. Ker je tedaj pri nas pomlad, imamo na mizah prvo spomladansko cvetje.
Značilna slovenska velikonočna jed je žegen - gnjat, potica, pirhi in seveda tudi hren. Vsaka od teh jedi ima svoj pomen. V mnogih družinah so gospodinje tiste dni pripravile tudi žolco. Zanimivo je, da je v Evropi najbolj tipična jed povezana z jajci, kar omenja že Valvazor. Jajca, ki so bila kot star simbol razširjena po vseh verstvih sveta, so v ljudskih izročilih pomenila življenje stvarstva. Egipčani so menili, da je iz kozmičnega jajca prišel sončni bog Ra, v Grčiji je bilo jajce stvarjenje in ponovno rojstvo, v Iranu je jajce simboliziralo stvarjenje in tudi Rimljani so dajali v grobove poslikana gosja jajca, kot znamenje nesmrtnosti in ponovnega oživetja. Sicer pa mnogi narodi poznajo poslikana jajca, kot npr. Kitajci, Perzijci, Grki in Egipčani. Slovenska velikonočna jajca imenujemo pirhe ali pisanice, v Prekmurju pa remenke. Slovijo kot med najlepše okrašenimi v Evropi. V vsakem okraju jih orišejo na drug način. Poleg krščanskih simbolov najdemo tudi rože in druge rastline. Na slovenskem zahodu pa so značilni geometrično stilizirani liki.
Zelo zanimive so slovenske velikonočne voščilnice. Poleg naslikanih pirhov najdemo čestokrat velikonočnega zajca. Velikonočni zajec je pravzaprav germanskega poganskega izvora. Čeprav ni nobena značilna mitološka žival, je pa prastar simbol plodovitnosti. Znan je tudi v azteški miselnosti. Pri ameriških indijancih je bil veliki zajec oče in varuh, ponekod gospodar vetrov. V Angliji, Avstraliji in na evropskem severu zajček še sedaj obdaruje otroke. Darilo jim skrije na vrtu pod kakšnim grmom ali rožo. Otroci imajo posebno veselje, ko iščejo skrita darila. V Sloveniji, posebej na severu in vzhodu, otroci tudi iščejo pirhe, položene na vrtu. V meščanskih ljubljanskih družinah so otrokom dodajali v košarice še kakšno darilce.
Poleg zajcev so bili na voščilnicah velikokrat naslikani tudi piščančki, ki naj bi predstavljali življenje, ki se je razvilo iz jajca. Zato naj bi bili znanilci pomladi.
V Argentini je Zveza slovenskih mater in žena več desetletij zalagala rojake z lepimi voščilnicami. Osnutke so naredili naši umetniki, na Koroškem pa pok. župnik Zaletel.
Priredila D-ova.
TRŽAŠKA PINCA
1 kg moke, 4 dkg kvasa, 7 rumenjakov, 1. jajce, 10 dkg masla, 1/2 dl olja, 15 dkg sladkorja, 1 dl ruma, mleko, sol, jajce za mazanje.
Postavimo kvas. Rumenjakom in jajcu dodajamo med mešanjem oziroma stepanjem maslo, olje, rum, sladkor in približno 1 kozarec mleka. Ko je vse penasto stepeno, počasi vlijemo v moko, ki ji dodamo tudi vzhajan kvas in naredimo mehko testo. Vzhajano testo pregnetemo, naredimo tri hlebčke in jih pustimo ponovno vzhajati. Preden jih denemo v pečico, jih zarežemo na površini v tri dele. Namažemo s stepenim jajcem in pečemo 1/2 ure. Ponudimo h kavi, čaju, vinu ali tudi kot sladico.
SVOBODNA SLOVENIJA • 8. aprila 2004 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Stran 5
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE GOSPODOVEGA VSTAJENJA
ŽELI VSEM ROJAKOM
ZEDINJENA SLOVENIJA
SLOVENSKI DOM CARAPACE
želi vsem rojakom blagoslovljene velikonočne praznike
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
želi vsem rojakom v tujini in domovini blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja
ROJAKOM TU IN PO SVETU ŽELI
BLAGOSLOVLJENO
VELIKO NOČ
Društvo Slovenska vas
Društvo Slovenska pristava
želi vsem članom, prijateljem in znancem blagoslovljene velikonočne praznike
Vesele velikonočne praznike vsem članom in prijateljem želi
SLOMŠKOV DOM
NAŠ DOM - SAN JUSTO
vošči vsem članom in prijateljem srečne in blagoslovljene VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Iz temine Velikega tedna naj žari vstali Kristus v naše duše terr osrečuje vsa srca!
Zveza slovenskih mater in žena
Vsem rojakom v Argentini, po svetu in v domovini želimo blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja. Njegova luč nam kaže pot pri delu za narod in Slovenijo.
NSi - Nova Slovenija
območje Argentina in Južna Amerika
Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vsem Slovencem po svetu in v domovini!
Bog daj, da bi bil Vstali Zveličar večni simbol svobodnega naroda!
Slovenska demokratska stranka Odbor Argentina
Gospod življenja je vstal, vstali bomo tudi mi.
Da bi ta resnica postala podlaga našemu krščanskemu pogledu na življenje in vedremu pričakovanju prihodnosti, želijo vsem rojakom v Argentini:
• DUŠNOPASTIRSKA PISARNA
• ODBOR ZA SLOVENSKO HIŠO
• DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO
• VINCENCI JEVA KONFERENCA
Vsem rojakom želi vesele in blagoslovljene velikonočne praznike
Florida 138 Corrientes 460 Buenos Aires - Argentina
Blagoslovljene velikonočne praznike vošči vsem rojakom
BAJDA s.r.i.
parketi
http://www.bajda.com.ar
Laguna 383 - C1407JV A Capital Federal, Tel/Fax: 4671-2494;
Mendoza
Srečne in blagoslovljene velikonočne praznike vam želijo
.1AKOE
Blagoslovljene praznike Gospodovega vstajenja žele vsem rojakom
TONS PODRŽAJ in SINOVI S.R.L.
INDUSTRIJSKO METALURGIČNO PODJETJE IN MONTIRANJE STROJEV
Diagonal 160 N° 5776/82 - Villa Ballester Tel. 4769-1653 - Fax: 4769-0581
Rojakom v Argentini in po svetu želi blagoslovljeno veliko noč!
Av. Emilio Castro 7423 — Ciudad Autonoma de Buenos Aires Tel: 4643-2140 Želi vsem Slovencem vesele in blagoslovljene
velikonočne praznike!____________________
Želim vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike
DR. DAMIJANA SPARHAKL
zobozdravnica
Splošna odontologija (DOCTHOS, GALENO, TIM, OPDEA, in druge)
Belgrano 123 — 6. nadstr. "4"
Ramos Mejfa	Tel.	4464-0474
Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljene velikonočne praznike
Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča
Veselo Veliko noč vsem Slovencem želi
briganfi
Usr\jeni čevlji in suknje Florida 146 - Buenos Aires - Tel.: 4326-1549
Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov slovenske matere...
Blagoslovljene velikonočne praznike želi
TINTORERIA INDUSTRIAL RAMOS MEJI A S. A.
Blagoslovljene velikonočne praznike vam želi
Talleres Crovara S.A.
Rezanje pločevine 6 mts. x 19 nun. Krivljenje pločevine 7 mts. x 13 mm.
Juan S. Bach 3818 - B1765KKR Isidro Casanova Tel: 4694-6655 - Fax: 4694-6677
Vesele velikonočne praznike želi
dr. Katica Cukjati
advokatinja
civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske in nepremičninske razprave
Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638
Ponedeljek, sreda, petek od 1 7 do 20 ure
Vesele in blagoslovljenje velikonočne praznike želi vsem rojakom
GABER MADERAS
de Marjan Petkovšek
Av. Churruca 9862 - Loma Hermosa - Pcia. de Buenos Aires Tel.: 4769-0159 - TelVFax: 4769-9756
ALELUJA!
VSTAL JE. KAKOR JE BIL REKEL!
(MT 28. 6)
f se tn Tcjn/io»n m x&limo 'fcte/e jc/i/etwctteJ
ifliE3PDC<
E N V A S E S
TUDI V SLOVENIJI JE POMANJKANJE
Slovenija s svojimi proizvodnimi zmogljivostmi še vrsto let ne bo mogla pokrivati potreb po električni energiji. Samo letos bo primanjkljaj v domači energetski bilanci dosegel poltretjo milijardo kilovatnih ur, druge izbire in rešitve razen uvoza pa ni. To je eden od poudarkov konference z naslovom Slovenska energetika napenja jadra pred vstopom Slovenije v polnopravno članstvo v Evropsko zvezo, ki jo je organiziralo Združenje za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije.
RUSIKI EMIGRANTI V SLOVENIJI
Pri Vojnem muzeju Logatec je izšla knjiga Radovana Pulka z naslovom Ruski emigranti na Slovenskem 1921-1941, ki na 144 straneh opisuje v sodobnem slovenskem zgodovinopisju pogosto prezrto skupno slovensko-rusko zgodovino. Knjigo je s fotografijami odlikovanj, vojaških oznak, ruskega orožja iz prve svetovne vojne in fotografijami nekaterih eksponatov iz Vojnega muzeja Logatec opremil Janez J. Švajncer.
Blagoslovljene velikonočne praznike vam želi
Tiskarna Vilko d. z o. z.
Tisk kakovostnih brošur, vizitk, map Nova ponudba: grafični filmi
Estados Unidos 425 - Buenos Aires - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953
vilko@ciudad.com.ar
				
NOVICE IZ SLOVENIJE		SLOVENIJA MOJA DEŽELA		ESLOVENIA,
ŠE VELIKO DELA
Slovenija mora pred formalnim vstopom v Evropsko zvezo 1. maja letos v svoj pravni red prenesti celotno evropsko zakonodajo, ki jo mora tudi prevesti v slovenski jezik. Ta bo namreč postal eden izmed 20 uradnih jezikov razširjene povezave. V nasprotnem primeru državi grozijo sankcije, tudi v obliki tožbe pred Sodiščem Evropskih skupnosti ter ustavne pritožbe. Da gre za izjemno zahtevno nalogo, pove že podatek, da je Slovenija v procesu približevanja EU morala sprejeti več kot 300 zakonov in 900 podzakonskih aktov, celoten evropski pravni red pa obsega že več kot 100.000 strani. Kljub intenzivnemu delu čaka vlado, ministrstva, državni zbor in prevajalske službe pred 1. majem še kar precej dela.
ČETRTA NORA KRAVA
Tudi rezultati patohistološke in imunohistokemične preiskave tkiva podaljšane hrbtenjače krave, ki je bila s hitrimi testi sumljiva na BSE, so pozitivni. Zato je na podlagi izvidov, ki jih je od Nacionalnega veterinarskega inštituta prejela republiška veterinarska uprava, potrjen četrti primer bolezni norih krav (BSE) v Sloveniji.
OB MAISTROVIH OBLETNICAH
Letos mineva 130 let od rojstva pesnika in generala Rudolfa Maistra - Vojanova, 70 let od njegove smrti in okroglih 100 let od izida njegove prve pesniške zbirke. V sklop številnih dogodkov, ki obeležujejo Maistrovo leto, sodi zgodovinska spominska razstava z naslovom General Rudolf Maister in mesto Kamnik, ki so jo odprli na gradu Zaprice. Na odprtju razstave je nastopilo pevsko društvo Lira, ki je interpretiralo nekaj Maistrovih pesmi. - Mariborska Vojašnica generala Maistra je pripravila dan odprtih vrat. Obiskovalci si lahko poleg spominske sobe generala Maistra ogledajo tudi oborožitev in tehniko 72. brigade Slovenske vojske (SV), ki domuje v omenjeni vojašnici. - V ljubljanskem mestnem gledališču je potekala osrednja državna proslava, ki jo je organizirala Civilna družba Slovenije za mejo v Istri. Na prireditvi, katero je obiskalo le več deset ljudi, je predsednik omenjene civilne družbe Frane Goljevšček poudaril moč in pomembnost Maistrovih sporočil, ki se kažejo v utrjevanju domovinske zavesti in potrjevanju slovenske državotvornosti. Po besedah slavnostnega govornika, pisatelja in esejista Mitje Čandra pa Maister simbolizira samozavest in ambicioznost našega naroda.
Politična emigracija v Argentini
PO SVE
PODATKI SO BILI NAPAČNI
Ameriški državni sekretar Colin Powell je dejal, da so podatki o mobilnih laboratorijih, v katerih naj bi izdelovali iraško orožje za množično uničenje, ki jih je predložil ZN, očitno temeljili na napačnih virih.
Powell je v govoru pred VS ZN 5. februarja lani opi-
sal iraški mobilni laboratorij za izdelavo tovrstnega orožja in pokazal tudi skico tovornjaka, ki naj bi po navedbah očividcev služil v ta namen.
Tedaj je tudi poudaril, da njegovi podatki temeljijo na več virih. V petek pa je Powell izrazil dvom v svoje vire. Torej vojna ni imela veljavnega razloga?..
SLOVENCI IN ŠPORT
ŠE TRETJI ZAPOREDNI PORAZ
V prijateljski nogometni tekmi je Latvija v Celju premagala Slovenijo z 1:0. Prva tekma slovenske članske reprezentance na novem stadionu v Celju ni prinesla ničesar dobrega. V gledališkem vzdušju so varovanci Bojana Prašnikarja zabeležili še tretji zaporedni poraz ter s tem še ojunačili tiste, ki trdijo, da je nogometne pravljice konec in da Slovenci v kvalifikacijski skupini za uvrstitev na svetovno prvenstvo nimajo kaj iskati. Proti Latvijcem, ki bodo letos poleti igrali na evropskem prvenstvu - v Celju z izjemo protinapadov niso pokazali ničesar posebnega, so se predstavili z novo bledo predstavo. Žogo so sicer imeli več v nogah, toda premoč je bila jalova. Edino pravo priložnost so imeli v zadnjih minutah, ko je bil Šiljak sam pred vrati, a je zadel le vratnico. - Po porazu v slovenskem taboru ni bilo moč skriti razočaranja. Selektor reprezentance Bojan Prašnikar meni, da je videl slabe stvari, vendar tudi dobre in z optimizmom zre v prihodnost. Do prvih kvalifikacijskih tekem naj bi bile zadeve na svojem mestu, reprezentanca naj bi igrala moderen in učinkovit nogomet.
Boljše je šlo mladim. V prijateljski nogometni tekmi mladih reprezentanc (U-21) je Slovenija v Velenju premagala Latvijo z 1:0. Brane Oblak je z zmago debitiral na klopi mlade reprezentance. S predstavo svojih varovancev sicer ne more biti posebej zadovoljen, toda napredek glede na igre, ki jih je moštvo kazalo pod vodstvom Lučja Per-tiča, je vendarle viden. Nova reprezentanca je pokazala veliko več želje po igri, napadala je večji del tekme in na koncu zasluženo zmagala, saj je pokazala mnogo več nogometnega znanja od nasprotnika.
Slovenci, ki so po vojni živeli v taboriščih, so sprevideli, da morajo emigrirati v prekomorske dežele. A to ni bilo lahko. Večina dežel je sprejemala samo mlade, zdrave delavce, starejših sploh ne. Socialni odbor v Rimu, ki je skrbel za to, se je obrnil na razne znance po svetu. Tako je izseljenski duhovnik v Argentini Janez Hladnik uspel doseči kratek pogovor s predsednikom države Juanom Peronom, ki mu je dovolil prihod 10.0000 Slovencev. Argentina je sprejela skoraj vse, tudi otroke, stare in bolne. Prvi novi naseljenci so prišli konec leta 1947, večina pa naslednje dve leti. V Argentini se je ustanovil odbor za vselitev, pozneje imenovan Društvo Slovencev, še pozneje Zedinjena Sloveija. Takrat je bilo v Argentini blagostanje, rojaki so dobili delo takoj. Pomagali so drug drugemu z iskanjem služb, stanovanja itd. Slovenski duhovniki so dobili kaplanske službe po predmestjih in so takoj začeli zbirati rojake okoli sebe ter so začeli s slovensko šolo.
V začetku so Slovenci bili zelo povezani, imeli so
skupno slovensko mašo pri sv. Juliji. Ustanovil se je pevski zbor Gallus ter vrsta igralskih družin. Slovenci so gostovali po župnijskih dvoranah, po večjih skupinah so imeli predavanja Društva Slovencev.
Z leti pa so se pojavile lokalne organizacije, v La-nusu, San Justu, na Pristavi, Ramos Mejiji, v San Martinu in Floridi, kjer se je razvijalo osnovno šolstvo in so počasi nastajali prosvetni domovi.
V centru pa se je ustanovila Slovenska kulturna akcija, s predavanji in izdajanjem knjig ter razstavami in koncerti. Poživile so se politične stranke - SLS-SKD in Stražarji, delovala so študentska društva, Slov. Kat. akdemsko starešinstvo, dr. Kremžar je ustanovil Srednješolski tečaj.
V Bariločah pa so se združili v „šumo" za plodno gorniško delovanje. Večja naselbina je bila še v Mendozi.
V začetku je bila napetost med centrom in predmestji, a se je sčasoma pomirilo. Ustanovil se je Med-organizicijski svet, ki je koordiniral delo med nami pod vodstvom organizacije Zedinjene Slovenije.
PISALI	SMO	P
El nuevo estado
Al finalizar la guerra se formo un estado para las naciones eslavas que habian estado bajo el imperio austrohungaro: Estado de los eslovenos, croatas y serbios. Su presidente fue el esloveno Anton Korošec. Pero no llego a tener reconocimiento internacional. Para hacer realidad el sueno de la union de los eslavos del sur los serbios insistian con su reino bajo el cetro de los Karadžordževič, mientras que los croatas y los eslovenos eran republicanos. El dr. Korošec y el liberal Gregor Žerjav viajaron a Ginebra y a Parfs, donde junto a la Comision Yugoeslava enta-blaron negociaciones con el gobierno serbio y su primer ministro Nikola Pašič.
Despues de largos debates se decidio la union de los dos estados bajo el mando del regente Alejandro (el rey serbio Peter I. estaba enfermo).
En Zagreb llevaba la batuta el serbio Pribičevič, que logro convencer a los miembros del Viječe que lo mejor era la union. El Viječe nombro una comision para que negociara en Belgrado con el regente Alejandro. El esloveno Izidor Cankar formaba parte de la comision. En las reuniones con el regente debieron renunciar a muchas de sus pretensiones, especialmente en la forma que tomaria el nuevo estado. El 1. de diciembre de 1918 el regente Alejandro, en nombre del rey Peter L, prodamo la union del Reinado de Serbia y de Montenegro con el Estado de los eslovenos, los croatas y los serbios. El nuevo pafs fue denominado Reino de los serbios, croatas y eslovenos bajo el cetro de la dinastfa de los Karadžordževič.
De esta manera los eslovenos y los croatas se encont-raron frente a un hecho consumado. Lo mismo le habfa pasado al dr. Anton Korošec, al llegar a Belgrado. Asi pudo salirse con la suya el reino serbio, vencedor en la guerra mundial y asistido por los aliados. Como no quedaba claramente establecida la organizacion politica, los serbios tomaron las riendas del nuevo reino.
OSEBNE
LANUS
Slovenska mladina je priredila 4. aprila proslavo na čast slovenskim materam. V cerkvi sv. Jožefa je najprej župnik Hladnik podal nekaj misli o poslanstvu mater, nato pa je v dvorani Stanko Mehle govoril o spoštovanju mater. Mizerit je napisal prizorček otrok, Špacapan pa je pripravil otroški zbor ter dekleta. Slavko Reven je naslikal veliko sliko slovenske matere.
SLOVENSKIM ROJAKOM
Slovenski duhovniki in dušni pastirji Anton Orehar, Janez Hladnik, Albin Avguštin, Jože Jurak, Matija Lamovšek, Janko Mernik, Karel Škulj, Janez Kalan in Vinko Flek so naslovili na vse rojake idejo za nakup Slovenske hiše.
Od vsega začetka smo uporabljali prostore na Victor Martinez, a je bila v zadnjem času izražena želja, da prostore izpraznimo. Zato je bilo treba priti na svoje.
V poštev prihaja hiša na Ramon Falconu, kjer sedaj živi več slovenskih družin. Da se lahko nakup izvede, je treba, da vsi Slovenci nakup podprejo.
Nakup so pričeli dušni pastirji, da tako sodeluje vsak Slovenec, neglede kateremu društvu pripada.
Trdno smo prepričani, da bo Slovenska hiša kmalu postala realnost.
VELIKONOČNE POBOŽNOSTI
Veliki petek: ob 7. v kapeli na Belgrano križev pot, nato pridiga K. Škulja. Pel bo Gallus.
Vel. sobota: na Belgrano vstajenjska procesija ob pol šestih.
Čez dan bodo slov. dušni pastirji obiskali rojake po Vel. Buenos Airesu za blagoslov jedil.
Družinska sreča.
V družini zakoncev Marka Hladnika in Laura Fernandez se je rodil prvorojenec Agustin.
V torek 30. marca se je rodila Marija Sol. Očka je Juan Manuel Roa, mamica pa Kristina Malovrh.
Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Smrt. Umrl je v Buenos Airesu (Capital) inž. Branko Lampret (92).
Naj počiva v miru!
Novi diplomant
Na državni univerzi v Buenos Airesu je 26. marca končal študije geologije Damijan Markež in prejel naslov „Licenciado en ciencias geologicas".
Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Darovali so
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so
darovali rojaki iz Kanade 815 ameriških dolarjev; v spomin na pokojno gospo Miro Ecker pa sledeči rojaki: Ciril Markež 100 pesov, družina Makek 100 pesov, V. P. s Pristave 100 pesov, družina Voršič 50 pesov in ga. dr. Nataša Krečič 50 pesov. Naj vsem Bog poplača!
Podrobnejši program je objavljen v velikonočnem pismu, ki so ga izdali slov. dušni pastirji.
ROMANJE SLOVENCEV V LUJAN.
Letos kot doslej bomo drugo nedeljo v maju poromali v Lujan; vsa navodila boste brali v naših časopisih. Romarski vlak je zagotovljen.
Pripravljalni odbor za Lujansko romanje
Svobodna Slovenija, št. 14; 12. aprila 1954
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@>sinectis.com.ar / debeljakemetizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Pavlina Dobovšek, Vera Breznikar Podržaj, Vladimir Kos, Jernej Tomazin, Franci Sušnik, Ivan Bukovec. Mediji: STA, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,.Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1 WtAAl Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
o
0 = N
a j
U
FRANQUEO PACADO Cuenta N°7211
R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI O
TURIZEM
Letalske karte,
'jmm
rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264/ 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153. e-mail:
estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
Veliki teden v cerkvi Marije Pomagaj
Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires
Veliki četrtek, 8. aprila, ob 20. uri:
Slovesna večerna sv. maša, prenos sv. Rešnjega Telesa in češčenje po tem redu: od 21. do 22. ure — žene in vsi, ki pozneje ne bi mogli; od 22. do 23. ure — možje; od 23. do 24. ure mladina. Sv. maša bo za žive in rajne slovenske duhovnike. Nabirka za Vin-cencijevo konferenco. Bo ljudsko petje.
Veliki petek, 9. aprila ob 19. uri:
Prvi del: branje božje besede: dve berili in evangelij, trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po sv. Janezu; slovesne prošnje. Drugi del: češčenje svetega križa. Tretji del: sv. obhajilo. Za sklep, križev pot. Nabirka bo za Sveto deželo. Pel bo Mešani pevski zbor San Justo.
Velika sobota, 10. aprila ob 21. uri:
Slavje luči, bogoslužje božje besede, krstno bogoslužje, evharistično bogoslužje — slovesna maša. Maša bo za vse žive in rajne Slovence v Argentini. Nabirka za cerkev Marije Pomagaj. Pel bo Mešani pevski zbor San Justo.
Vse dni bo priložnost za sv. spoved.
mpoznic@sfanet.com.ar
dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-
COOPERATIVA DE CREDITO "S.L.O.G.A." LTDA
(Sociedad Legal Orientadora General del Asociado)
Matricula I.N.A.C.y M. N° 5380 Bme.Mitre 97 - Ramos Mejfa - Ptdo.de La Matanza - Pcia.de Buenos Aires
CONVOCATORIA
De conformidad con lo dispuesto por el art.31 de los Estatutos Sociales y conforme con el Acta N° 997 de la sesion ordinaria del Consejo Administrativo de fecha 23 de Maržo de 2004, se convoca a los senores socios a la Asamblea General Extraordinaria, que se realizara el dfa 30 de Abril de 2004 a las 20 horas en el local de la calle Cas-telli N° 28 de la Ciudad de Ramos Mejfa, Partido de La Matanza, Provincia de Buenos Aires para tratar el siguifente:
ORDEN DEL DIA
1) Designacion de dos Asambleistas para suscribir el Acta de la Asamblea segun el Art. 39 de los Estatutos Sociales.
2) Eleccion de la Comision Escrutadora de tres miembros.
3) Presentacion de la Cooperativa Sloga en el Acuerdo Preventivo Extrajudicial.
4) Solicitud de aprobacion de la venta del lote sito en Chascomus.
De los estatutos:
Art. 32 - La Asamblea se realizara validamente sea cual fuere el numero de asisten-tes, una hora despues de la fijada en la Convocatoria, si antes no se hubiera reunido la mitad mas uno de los asociados.
Ramos Mejfa, 26 de Maržo del 2004.
EL CONSEJO DE ADMINISTRACION
COOPERATIVA DE CREDITO "S.L.O.G.A." LTDA
(Sociedad Legal Orientadora General del Asociado)
Matrfcula I.N.A.C.y M. N° 5380 Bme.Mitre 97 - Ramos Mejfa - Ptdo.de La Matanza - Pcia.de Buenos Aires
CONVOCATORIA
De conformidad con lo dispuesto por el art.31 de los Estatutos Sociales y conforme con el Acta N° 997 de la sesion ordinaria del Consejo Administrativo de fecha 23 de Maržo de 2004, se convoca a los senores socios a la Asamblea General Ordinaria, que se realizara el dia 30 de Abril de 2004 a las 19 horas en el local de la calle Cas-telli N° 28 de la Ciudad de Ramos Mejfa, Partido de La Matanza, Provincia de Buenos Aires para tratar el siguiente:
ORDEN DEL DIA
1) Designacion de dos asambleistas para suscribir el Acta de la Asamblea segun el art.39 de los Estatutos Sociales.
2) Eleccion de la Comision Escrutadora de tres miembros.
3) Consideracion de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Resulta-dos, Anexos 1 y 2, Informe del Sindico y del Auditor, correspondientes al Ejercicio Economico N° 43, iniciado el 1 de Enero de 2003 y finalizado el 31 de Diciembre de 2003.
4) Eleccion de los miembros del Consejo de Administracion, segun lo determina-do por el art. 48 de los Estatutos Sociales: Por dos anos: el Vicepresidente, el Secretario, el Tesorero, un Vocal Titular, un Vocal Suplente.
5) Eleccion de un Sindico Titular y de un Sindico Suplente, segun lo determinado por el art.63 de los Estatutos Sociales por el termino de dos afios.
De los estatutos:
Art. 32 - La Asamblea se realizara validamente sea cual fuere el numero de asisten-tes, una hora despues de la fijada en la Convocatoria, si antes no se hubiera reunido la mitad mas uno de los asociados.
Ramos Mejfa, 26 de Maržo del 2004.
EL CONSEJO DE ADMINISTRACION
57. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA
bo v nedeljo, 18. aprila 2004, ob 9.30 uri
v prostorih Slovenske hiše, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
OBVESTILA
rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
Nad. s 3. str.
DOBRODELNO KOSILO
V nedeljo 28. marca, po občnem zboru Slomškovega doma, je bilo v gostinskih prostorih Doma letno dobrodelno kosilo odseka Zveze slovenskih mater in žena. Številne udeležence, ki so prišli podpret delo dobrodelne ustanove je pozdravila predsednica Metka Erjavec Tomazin in se obenem zahvalila Pavli Kovač Škraba, ki je dolga leta vodila odsek. Za okrepitev dobrodelnega sklada je poleg prebitka pri kosilu pripomogel tudi srečolov.	j.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
7. aprila 2004
1 EURO 238,09SIT 1 U$S dolar 196,80SIT
NEDELJA, 11. aprila:
Velika noč ČETRTEK, 15. aprila:
Sestanek zveze slovenskih mater in žena iz San Martina, ob 16. uri v Domu. Razgovor s Tonetom Mize-ritom: „Kirchner, piketeri, prve dame in še kaj".
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 17. aprila:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
Občni zbor Slovenske kulturne akcije, ob 16. uri v Slovenski hiši.
Kafe koncert z nastopom Aleksandra Mežka v San Martinu.
NEDELJA, 18 aprila:
Občni zbor Zedinjene Slovenije, ob 10.30 v Slovenski hiši.
Srečanje mladcev in mladenk z Aleksandrom Mežkom
v Slomškovem domu.
Ponoven koncert Aleksandra Mežka ob 18.30 v San Martinu.
SOBOTA, 24. aprila:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
Mladinski ples z Aleksandrom Mežkom v San Martinu. NEDELJA, 25. aprila:
Misijonska tombola v Slovenski vasi.
Občni zbor na Pristavi, po maši.
SREDA, 28. aprila:
Učiteljska seja v Slovenski hiši ob 20. uri.
SOBOTA, 1. maja:
Mladinski turnir v Slovenski vasi.
NEDELJA, 2. maja:
44. obletnica v Slovenskem domu v Carapachayu. SOBOTA, 8. maja:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
Rock pod ombujem, na Pristavi.
NEDELJA, 9. maja:
Tombola v Našem domu v San Justu.
ČETRTEK, 13. maja:
Sestanek Zveze slovenskih mater in žena, ob 16. uri v
Slovenski hiši. Razgovor z Vero Zurc pod naslovom „Spomini na naš usodni maj".
Protest NSKS proti Haiderju
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je protestiral proti nedavni izjavi deželnega glavarja Joerga Haiderja za celodnevni slovenski radijski spored, češ da razsodba avstrijskega ustavnega sodišča ne narekuje postavitve dodatnih dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem.
V izjavi je Haider menil, da razsodba avstrijskega ustavnega sodišča ne narekuje postavitve dodatnih dvojezičnih napisov, ker naj bi razveljavila "samo pripombo v oklepaju". Za glavnega tajnika NSKS Marjana Pippa je tako stališče, ki je "očitno tudi stališče nove koalicijske vlade" na avstrijskem Koroškem, "absolutno nesprejemljivo".
"Ob takih izjavah je vsako govoričenje o konferenci konsenza odveč.
Odločitev avstrijske socialdemokratske stranke (SPOe), da imenuje Slovenko Ano Blatnik za novo članico zveznega sveta, zgornjega doma avstrijskega parlamenta, je med slovensko manjšino izzvala različne odzive. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je odločitev označil kot "pomemben uspeh Blatnikove" in dodal, da je SPOe s tem "končno potrdila integracijski model na najvišjem strankinem nivoju". Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) pa je v izjavi za javnost sporočil, da bi od Sturma prej pričakovali, "da bi kritično ocenil
podporo svoje podpredsednice Ane Blatnik koalicijskemu paktu s Haiderjevo svobodnjaško stranko (FPOe)".
Koalicije med SPOe in FPOe na avstrijskem Koroškem po oceni NSKS "ne odklanjajo domala vsi pripadniki narodne skupnosti", temveč predvsem tisti, ki so SPOe volili zaradi nasprotovanja Haiderju. Kritičen je tudi predsednik slovenske stranke Enotna lista (EL) Vladimir Smrtnik, ki je menil, da "mandat v zveznem svetu, ki nima bogve kakšnega pomena, ne more upravičiti odločitve Blatnikove". Med pripadniki slovenske narodne skupnost namreč obstajajo sumničenja, da je imenovanje Blatnikove v zvezni svet povezano z njeno podporo delovnemu dogovoru med SPOe in FPOe.
Z žalostjo sporočamo, da je v 73. letu starosti dne 29. marca v miru zaspal v San Pablu (Brazilija), naš dragi mož, oče in brat, gospod
MARKO MARTELANC
Žalujoči: žena Vanda roj. Majcen;
sinova in hčerka: Roy, Martin in Liana z družinami; sestra Lučka z družino.
Sao Vicente, San Pablo, Utah