Spletna poslovalnica Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija Vedno prava rešitev (klik? www.nlb.si/klik Avgust 2004, št. 8, leto 5 NOVICE IZ OBČINE LITIJA www.litija.net/tiskarna-aco Kmečki dan na Polšniku Iz uredništva... Društvo podeželskih žena in deklet Polšnik je v soboto, 31.7.2004, organiziralo prireditev Kmečki dan. Bil je že četrti po vrsti in je letos potekal na Hribarjevi domačiji na Polšniku. Ker se pri Hribarjevih ukvarjajo z obdelavo lesa (Tesarstvo Hribar), smo se odločili, da bomo na 4. Kmečkem dnevu prikazali stare načine obdelave lesa. Zanimanje med obiskovalci je bilo zelo veliko, saj so prišli od blizu in daleč. Med številnimi obiskovalci so bili tudi župan Občine Litija gospod Mirko Kaplja In poslanec v DZ gospod Franci Rokavec ter svetovalka iz Kmetijsko svetovalne službe Litija Sonja Urbanija - Zidar. Sobotno popoldne je bilo vroče in sončno, kot nalašč za delo na prostem. Pred veliko novo hab Tesarstva Hribar [e bilo vse pripravljeno za žaganje, tesanje, drničenje. Številni obiskovalci so imeli enkratno priložnost videti stare načine obdelovanja lesa. K delu smo povabili izkušene tesarje iz domačih bgov. Nekateri so se dela naučili v šoli, drugi pa so samouki oziroma so veščine povzeli od svojih očetov in dedov. Vsi skupaj pa so dokazali, da so pravi strokovnjaki na svojem področju. Z žago robidnico so požagali visoko smreko, hlod drničili in obtesali s plankačo. Zelo zanimiv je bil prikaz oblanja trsk, ki so jih v starih časih potrebovali za razsvetljavo, ali pa da so podkurili v kmečki peči. Z žago amerikanko so žagali drva in v tem so se poskusili tudi nekateri obiskovalci. Med samim delom so se vrstili tudi hudomušni prizori, za katere sta poskrbela Slavko Kos in Matejajager. Po končanem programu, ki je trajal dobri dve uri, je sledil zabavni del z ansamblom Cvet. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo domačih dobrot, ki so jo pripravile č lanice DPŽD Polšnik in s tem še bolj obogatile sre č e bv. Veliko dela in truda so vložite v peko kruha in peciva, za kar se jim predsednica Marinka Bevc iskreno zahvaljuje. Posebna zahvala gre prav gotovo družini Hribar za izkazano gostoljubje in pomoč pri izvedbi prireditve ter Trgovini Čop, LD Polšnik ter polšniškim gasilcem. Za konec lahko zapišemo, da smo uspešno predstavili delček preteklosti in poskrbeli za to, da staro ne gre v pozabo. Mnogi so nas spraševali, kaj bomo pripravili za naslednji kmečki dan. V tem trenutku tega še ne vemo, gotovo pa vam bomo pravočasno naznanili, saj 5. Kmečki dan gotovo bo! Amalija KADUNC NIK RAZBORŠEK OSVOJIL SVOJ PRVI TURNIR Nik Razboršek je osvojil svoj prvi turnir v karieri. Na močnem tunirju v Mariboru za Bergantov memorial je v kategoriji do 12 let premagal prav vse nasprotnike in odšel domov s pokalom za 1. mesto. Glede na to, da je Nik leto mlajši, je to izreden uspeh. Nik, ki je trenutno na 5. mestu slovenske lestvice do 12 let, ter prvi med svojimi letniki, pa je s tem nakazal, da bo naslednjo sezono skušal osvojiti sam vrh te lestvice. Maribor pa je bil očitno srečen kraj tudi za Blaža Bizjaka. Le-ta pa je celo dve leti mlajši od večine konkurentov in je presenetil že v kvalifikacijskih dvobojih, kjer je premagal celo osmega igralca s slovenske lestvice, v glavnem turnirju pa je zabeležil prvo uvrstitev v 2. kolo na tako močnem turnirju. Tudi Blaža bodo novo osvojene to č ke povzdignile na lestvici do 12 let, med svojimi letniki pa že sedaj. Tako kot Nik zaseda prvo mesto. Bravo Nik, bravo Blaž! Uspeh je zabeležil tudi Tim Prašnikar, ki se je tudi uspel uvrstiti v A-finale. nadaljevanje na strani 10 Aeroklub Milan Borišek prireja v soboto 04.09.2004 in v nedeljo 05.09.2004 na vzletišču Zavrstnik S Sobota 04.09.04 ob 10. uri pričetek letenja z RC modeli letal in helikopterjev - svetovni prvak, ob 18. uri LETALSKA VESELICA z ansamblom Svvissairband iz Švice. Nedelja 05.09.04 -pričetek ob 10. uri, uradni del in otvoritev ob 13. uri. Sodelujejo letalci in modelarji iz vse Slovenije in iz tujine. Atrakcija mitinga reakcijsko letalo Galeb G2, helikopter in akrobatsko dvokrilno letalo Pitts special! Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. m umNusEOii Vljudno vabljeni. Varovanje otrok ob začetku novega šolskega leta Varovanju otrok, ki ga sicer policisti izvajajo vse leto, bomo posvetili še posebno pozornost v prvih dneh novega šolskega leta. Največ pozornosti bodo policisti posvetili varovanju učencev nižjih razredov s poudarkom na varovanju otrok prvega razreda. Menimo namreč, da so učenci nižjih razredov najbolj potrebni varovanja, saj so v prometu najbolj ogroženi, ker so praviloma manjši In zato slabše vidni, so pa tudi bolj razigrani in manj previdni. Da bi varovanje otrok ob prihodu oziroma odhodu iz osnovnih šol potekalo čimbolj učinkovito, staršem, predvsem pa staršem prvošolčkov svetujemo, da si na osnovnih šolah ogledajo načrt varnih poti za prihod oziroma odhod iz šole ter da skupaj z otroki to pot tudi večkrat prehodijo in jih opozorijo na nevarnosti. Vsem osnovnim šolam predlagamo, da pregledajo načrte varnih poti, staršem pa predlagamo, da z vodstvi osnovnih šol sodelujejo pri izdelavi ali obnovitvi načrtov varnih poti za hojo otrok. Vsem lokalnim skupnostim predlagamo, da pregledajo prometno signalizacijo v bližini osnovnih šol in otroških vrtcev ter poskrbijo, da se po potrebi dopolni oziroma obnovi. Istočasno vse obveščamo, da se za informacije, mnenje in nasvete ter za pomoč lahko obrnete na vodjo policijskega okoliša Policijske postaje Litija, ki je pristojen za vaše območje (g. Bojan LIBER-predvsem Občina Šmartno pri Litiji in KS Dole pri Litiji in KS Gabrovka ali g. Borut BOKAL - ostalo območje) oziroma na pomočnika komandirja PP Litija g. Zorana OBREZA, ki je neposredno odgovoren za delo in ukrepanje na področju varnosti cestnega prometa. Veseli bomo tudi vseh sugestij in dobronamernih kritik, ki nam bodo posredovane z namenom odprave morebitnih napak in nepravilnosti v preteklem letu. nadaljevanje na strani 2 Za letošnje poletje se najbrž lahko strinjamo, da je bilo namreč vsaj zanimivo, če že kaj drugega ne. Zanimivo v smislu drugačnosti. Če nismo sami poskrbeli za to, je to naredila narava. Še vedno ima dosti skritih adutov, to ji priznavamo vsakič znova. Kljub poletnemu zatišju pa lahko iz vsebine avgustovskega Občana razberete, da so si ljudje iskali takšnih ali drugačnih izzivov, popestritev, s katerimi so si skušali začiniti lenobne poletne dni. Pohvalno in vzpodbudno je tudi, da je pri nas še vedno dosti ljudi, ki delajo za dobro drugih - predvsem mladih. Po odzivu sodeč lahko sklepamo, da zna večina to tudi ceniti. Z mislimi smo se že preselili tudi v šolske klopi, na šmarski strani Občana pa si lahko preberete, da bo šola na Javorju letos samevala, saj je v kraju premalo otrok, da bi podružnična šola še naprej delovala. Nedvomno se z zaprtjem šolskih vrat spreminja tudi kulturni utrip kraja, saj je bila šola, kot so nam dopisniki s prispevki večkrat dokazovali, tudi kulturni hram v Javorju, šolarji iz podružnice pa nepogrešljivi nastopajoči na krajevnih prireditvah. Upam si zapisati, da bo še naprej tako, le drugače, malo težje bo vse skupaj. A le kdaj, spoštovani bralci in bralke, je bilo na podeželju kaj lahkega, podarjenega? Morda znajo zato vaščani bolj ceniti trud amaterskih kulturnikov in ga tudi nagraditi z obiskom prireditev. O kakšni kulturni apatičnosti v teh krajih do zdaj ni bilo govora... Vse dobro Vam želim ob pričetku šolskega leta, dragi šolarji in šolarke, pa tudi učitelji in učiteljice ter seveda vsem staršem, Andreja ŠTUHEC Tudi v Litiji poteka žetev Tudi v mestu Litija lahko srečamo kombanj pri žetvi pšenice in ječmena. To je posnetek 19/7-2004 pri žetvi ječmena na polju ob reki Savi ob magistralni cesti Litija- Ljubljana. Žal so takšni prizori v Mestni skupnosti Litija vedno redkejši, ker se kmetovalci ne odločajo več za setev pšenice oziroma ječmena. Tekst in foto: Ciril GOLOUH V Ribčah smo v soboto, 10. julija 2004 praznovali 75-letnico delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Ribče ter odkrili in blagoslovili nov kipec Sv. Florjana, zavetnika gasilcev. 75-LETNICA PGD RIBČE Prireditve se je ob 18.00 uri udeležilo 88 gasilcev iz sosednjih gasilskih društev in gasilskih društev GZ Litija ter gostje: podpoveljnik in član predsedstva Gasilske zveze Slovenije, Jože Berlec, župan občine Litija, Mirko Kaplja, predsednik GZ Litija, Ivan Lovše, poveljnik GZ Litija, Drago Poglajen, predsednik KS Ribče, Jožef Lajevec, predsednik GZ Domžale, Marjan Slatnar, poveljnik GZ Domžale, Janez Breceljnik in gospod župnik, Tone Dular. nadaljevanje na strani 5 Litijski alpinisti I Prvi pogled na Tocllaraju (6032m), kije postal tudi j prvi osvojen šesttisočakAO Litija._____________ nadaljevanje na strani 6 V večini alpinističnih odsekov si alpinisti žele osvajati tudi tuja gorstva. Tudi naš odsek ni pri tem prav nič drugačen. Ko smo si na Jančah ogledali diapozitive prijatelja Tineta Miheliča iz Andov, smo bili nad njimi navdušeni. Tako je Štunf prišel na dan z idejo, da se tudi mi odpravimo v Ande. Na odseku ni bilo prevelikega zanimanja za to pot. Tako je nastala le majhna odprava: Štunf, Goran, Peter in Joe. Rekli smo si: »Južna Amerika, Andi, bela gorska veriga Cordillera Blanca, prihajamo!« PO 40.1 PGD LETIH PROSTOVOIJNO GASILSKO DRlSTVO LITIJA Litija je ravno v teh vročih dneh pričelo z obnovo fasade na gasilskem domu in s tem tudi na pripravo 120-let-nico društva, ki bo maja prihodnje leto. Toda kaj, ko se s tako velikim finančnim zalogajem spodada gasilsko društvo samo. Objekt, kot je gasilski dom je širšega družbenega pomena, zato bi morala tudi občina oziroma Občinska gasilska zveza imeti postavko obnova in vzdrževanje gasilskih objektov, kajti v nasprotnem primeru brez popravila in obnove lahko dobimo še eno razpadajoče naselje (stara pošta in hiša pri mostu), kateremu bi lahko rekli RAZDRTO pri Litiji. Torej gasilci se ne damo, zato bomo obnovili vsaj dom, tako kot se za gasilce spodobi. NA POMOČ! Zvone ULANEC, predsednik PGD Litija ' GCP %•' GCP Zgornji Log 12,1270 litija tel./fax: 01/8985-140 Razvoj in proizvodnja opremo za dom in vrt {■ero* j DO KONCA SEPTEMBRA ugodna ponudba PRANIH PLOŠČ in ŠKARPNIKOV! BESE EM mmm WM Prispevke pošljite do 10. SEPTEMBRA 2004 na naslov Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net 2_____________O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE______Avgust 2004 Zagotovitev kakovostnejše oskrbe z električno energijo v Litiji Elektro Ljubljana bo konec avgusta začel z izgradnjo nove razdelilne transformatorske postaje (RTP110/ 20KV) Litija - v prihodnjih letih bo to ena največjih investicij na oskrbovalnem območju Elektra Ljubljana, ki bo pomembno prispevala k zagotavljanju kakovostnejše oskrbe z električno energijo. Širše območje Litije se v glavnem napaja po dvosistemskem daljnovodu DV 2x35 kV iz Zagorja preko razdelilne transformatorske postaje RTP 35/20 kV Litija z dvema transformatorjema z močjo po 8 MVA. Rezervno se navedeno območje napaja po DV 35 kV, ki poteka od po južni strani Save od termoelektrarne Trbovlje preko Renk do Litije. Dva večja odjemalca električne energije železniška elektro napajalna postaja ENP Sava in Predilnica Litija sta priključena neposredno na omrežje 35 kV, do drugih odjemalcev se električna energija prenaša preko transformacije 35/20 kV iz RTP Litija po štirih izvodih 20 kV. Deloma se to območje napaja po daljnovodih 20 kV iz sosednjih območij: DV 20 kV iz RTP Grosuplje, DV 20 kV iz RTP Kamnik in DV 20 kV iz RTP Domžale ti daljnovodi nudijo tudi rezervno napajanje v primeru izpada ali v primeru vzdrževalnih del na transformaciji 35/20 kV v RTP Litija. V letu 2003 je znašala največja obremenitev RTP Litija okrog 8 MVA in obremenitev obeh DV 35 kV, ki napajata RTP Litija in omenjena dva odjemalca iz smeri Zagorje, je znašala okrog 16 MVA. Na osnovi analize porabe električne energije in obremenitev predvidevamo, da bo z upoštevanjem kriterijev zanesljivosti napajanja do leta 2012 presežena prenosna zmogljivost transformacije 35/20 kV v Litiji in že do leta 2008 presežena prenosna zmogljivost napajalnih vodov 35 kV. Kakšno je stanje elektroenergetskih naprav? Razdelilna transformatorska postaja Litija 35/20 kV je stara okrog 40 let s transformacijo in sistemom obratovanja, ki je bil ustrezen za tedanji obseg in izvedbo razdelilnega omrežja 20 kV in zahteve odjemalcev električne energije. Porast porabe električne energije in vse večje zahteve po večji zanesljivosti napajanja odjemalcev je narekoval v preteklem obdobju posodobitev te osrednje napajalne točke z dograditvami sistemov zaščite in daljinskega vodenja. Življenjska doba elektroenergetskim in pomožnim napravam je potekla, ravno tako gradbenim objektom razdelilne transformatorske postaje. Kako je s kakovostjo električne energije? V normalnem obratovanju, ko so odjemalci električne energije napajani preko transformacije 35/20 kV, so napetostne razmere pri odjemalcih v glavnem v okviru standardov. Zanesljivost napajanja v pogledu števila in trajanja presega povprečne vrednosti na območju Elektro Ljubljane kot celote. Ob vse večjem obsegu kabelskega omrežja 20 kV, ki ga narekuje priključevanje transformatorskih postaj v gosto naseljenem okolju, obstoječi sistem obratovanja omrežja ne zagotavlja zanesljivega delovanja relejnih zaščitnih naprav in lokalne avtomatike ob motnjah obratovanja zaradi vremenskih in drugih zunanjih vplivov. V primeru izpada transformacije 35/20 kV v Litiji oziroma ob rednih vzdrževalnih delih se Litija o okolico napaja po dolgih nadzemnih vodih iz Grosuplja, Domžal in Kamnika. Pri takem načinu obratovanja so seveda tudi napetostne razmere pri odjemalcih izven standardnih mej .Verjetno ni potrebno posebej omenjati, da je v takem načinu obratovanja tudi zanesljivost napajanja odjemalcev slabša. Kaj načrtujemo na območju Litije v bližnji prihodnosti? Zaradi zagotovitve ustrezne zanesljivosti napajanja je potrebno pričeti z izgradnjo RTP Litija že pred letom 2008, tako položitev temeljnega kamna načrtujemo jeseni tega leta. V prvi fazi načrtujemo izgradnjo novega stikališča 20 kV, kot prvo etapo nove RTP 110/20 kV. Novi objekt bo stal na Ježi med našim nadzorništvom in sedanjo razdelilno transformatorsko postajo ter bo napajan preko obstoječih transformatorjev 35/20 kV 2 x 8 MVA, postavljenih na temelje transformatorjev nove RTP. Oba transformatorja bosta v novem objektu obratovala neodvisno drug od drugega, novi sistemi zaščite, lokalne avtomatike in vodenja bodo omogočali zanesljivejše obratovanje. V novo stikališče 20 kV bo mogoče priključiti več izvodov 20 kV. Poleg sedanjih izvodov 20 kV načrtujemo izgradnjo štirih novih izvodov ter ustrezne dograditve omrežja 20 kV na ožjem območju Litije. Kaj bodo odjemalci električne energije na širšem območju Litije pridobili? Z več izvodi 20 kV iz nove razdelilne transformatorske postaje bo mogoče ločiti napajanje ožjega mestnega območja s pretežno kabelskim omrežjem od podeželskega z nadzemnim omrežjem. Odjemalcem na mestnem območju in odjemalcem v industrijsko obrtnih območjih, katerih tehnološki procesi zahtevajo višjo kakovost električne energije, se bo pomembno izboljšala zanesljivost napajanja. Z več izvodi iz RTP se zmanjšajo tudi dolžine izvodov v podeželskem omrežju in s tem zmanjša število in dolžina izpadov napajanja odjemalcev ob okvari določenega voda. Zaradi ločitve obratovanja obeh transformatorjev bo mogoče večjemu delu odjemalcev zagotavljati ustrezni nivo napetosti tudi ob izpadu ali ob delih na enem od transformatorjev. Za izvedbo opisanega obsega izgradnje RTP Litija in elektroedistribucijskega omrežja Elektro Ljubljana načrtuje potrebna finančna vlaganja okrog 380 milijonov SIT, za celotni obseg izgradnje pa okrog 500 milijonov SIT Kakšen bo končni obseg izgradnje RTP 110/20 kV Litija? Že uvodoma je bilo ugotovljeno, da po letu 2008 z napajalni vodi 35 kV ni mogoče zagotavljati zanesljivega napajanja v potrebnem obsegu. Vlogo napajalnega omrežja ob vse večjih obremenitvah prevzema 110 kV omrežje, glavni vir napajanja distribucijskega omrežja pa RTP Litija z dvema transformatorjema z močjo vsak po 20 MVA. RTP Litija bo priključena na dvosistemski daljnovod 110 kV, ki bo potekal od termoelektrarne Trbovlje mimo Litije do razdelilne transformatorske postaje 400/110 kV Beričevo. Na ta daljnovod bodo priključene tudi načrtovane hidroelektrarne na Savi, daljnovod je zato prenosnega značaja in izgradnjo pripravlja podjetje za prenos električne energije ELES. Transformatorje 110/20 kV v RTP Litija bo mogoče priključiti šele tedaj, ko bo izgrajen vsaj en krak daljnovoda 110 kV, na primer od Beričevega do Litije, ali pa od termoelektrarne Trbovlje do Litije. Izgradnja daljnovoda v skupni vrednosti preko 1, 5 milijarde SIT je potrjena s sprejetjem načrta razvoja omrežja za desetletno obdobje. Trenutno poteka urejanje dokumentacije v zvezi z umeščanjem daljnovoda v prostor in nato pridobitev lokacijske dokumentacije. Terminski plan izgradnje je vsekakor odvisen poleg planov izgradnje in od investitorja tudi od drugih vplivnih faktorjev: lastnikov zemljišč, drugih interesentov za rabo prostora, upravnih organov itd. Z dokončno izgradnjo RTP 110/20 kV Litija priključeno na DV 110 kV TE Trbovlje - Litija - Beričevo bo Litija s širšo okolico pridobila najvišji nivo kakovosti električne energije, ki je uravnotežen z drugimi območji in mogoč v obsegu gospodarskega razvoja v Sloveniji. VABILO 24. avgusta, ob 14. uri bo minister za okolje prostor in energijo mag. Janez Kopač ob prisotnosti župana Litije Mirka Kaplje in predsednika uprave Elektra Ljubljana Vincenca Janše POLOŽIL TEMELJNI KAMEN ZA IZGRADNJO NOVE RTP LITIJA. Na svečanost, ki bo potekala na Ježi v Litiji, toplo vabljeni vsi občani in občanke, podjetniki in gospodarstveniki Litije.___________^ Predsednik uprave: Vincenc Janša, univ.dipl.inž.el. | nadaljevanje s L strani Varovanje otrok ob začetku novega šolskega leta Vse občanke in občane obveščamo in istočasno opozarjamo, da bo Policijska postaja Litija predvsem v prvih dneh novega šolskega leta dosledno in poostreno izvajala kontrolo cestnega prometa. Kontrola cestnega prometa bo še posebno natančna in povečana v bližini osnovnih šol. Istočasno bomo kontrolirali prevoze učencev z javnimi prevoznimi sredstvi, kakor tudi prevoze učencev, ki jih bodo izvajali občani in občanke z lastnimi vozili. Zoper morebitne kršitelje cestno prometnih predpisov bodo policisti dosledno represivno ukrepali. Vse omenjene ukrepe bomo izvajali izključno z namenom, da vsaj v začetku novega šolskega leta, otroci ne bi bili udeleženi v prometnih nesrečah. Seveda pa bi bilo še najbolje, da otroci nikoli ne bi bili žrtve prometnih nesreč. Za dosego tega cilja pa lahko veliko storijo sami udeleženci v cestnem prometu, če bodo spoštovali cestno prometne predpise. Sicer pa smo opravili tudi analizo prometnih nesreč na območju Policijske postaje Litija in ugotovili, da se je stanje na tem področju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem izboljšalo. V prvem polletju 2004 so sicer policisti na cestah na območju Policijske postaje Litija obravnavali 196 prometnih nesreč oziroma šest več kot v enakem lanskem obdobju, vendar pa so bile posledice v teh prometnih nesrečah bistveno manjše, saj je bilo manj smrtnih žrtev, manj pa je bilo tudi hudo in lahko telesno poškodovanih. Še vedno se največ prometnih nesreč zgodi na glavni cesti Ljubljana - Zagorje ob Savi. V prvem polletju 2004 se je največ prometnih nesreč na območju naše policijske postaje zgodilo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo ter zaradi vožnje po levi strani, ki je velikokrat posledica vožnje z neprilagojeno hitrostjo, vendar to policisti povzročiteljem iz različnih vzrokov niso uspeli dokazati. Veliko prometnih nesreč se je zgodilo tudi zaradi izsiljevanja prednosti, ki je velikokrat tudi posledica vožnje z neprilagojeno hitrostjo oziroma nezbranosti med vožnjo. Nemalokrat so bili povzročitelji teh prometnih nesreč pod vplivom alkohola. Na območju delovanja Policijske postaje Litija še vedno beležimo več prometnih nesreč kot na območjih sosednih občin, višji pa je tudi odstotek vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč, zato bodo policisti v jesenskem času še pogosteje in doslednejše izvajali kontrolo prometa na celotnem območju delovanja Policijske postaje Litija. V nadzor se bodo vključevali tudi policisti drugih policijskih enot, predvsem policisti Postaje prometne policije Ljubljana. Policisti bodo še posebno pozornost posvečali ugotavljanju prekoračene in neprilagojene hitrosti in ugotavljanju psihofizičnega stanja udeležencev v prometu. Lep pozdrav in čim manj nesreč oziroma neprijetnih dogodkov v prometu! Jože PAVLI, komandir policijske postaje Poročilo o delu občinskega sveta v mesecu juliju 2004 Občinski svet Občine Litija je imel v mesecu juliju svojo drugo korespondenčno sejo, na kateri je sprejel Sklep o določitvi mest za plakatiranje v času volilne kampanje za volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. V skladu z Zakonom o volilni kampanji je občina dolžna vsem organizatorjem volilne kampanje na svojem območju zagotoviti enakopravno zastopanje na brezplačnih plakatnih mestih. S sprejetim sklepom so bila določena brezplačna plakatna mesta na območju Občine Litija in sicer na betonskih stebrih (na Prvomajski, Ponoviški, Maistrovi ulici, Cankarjevi cesti in Ulici Mire Pregelj) ter na aluminijastih panojih, ki so v lasti podjetja TAM TAM d.o.o. (Cankarjeva-Kidričeva cesta, Kidričeva-Ljubljanska cesta, Občina Litija, Savska cesta in Ulica Mire Pregelj). Sklep določa, da je mogoče brezplačno plakatiranje na območju krajevnih skupnosti v skladu z dogovorom s predsednikom krajevne skupnosti. Organizatorji volilne kampanje morajo pisno namero za sodelovanje oddati v Tajništvo Občine Litija najkasneje do petka, 20.08.2004. Javno žrebanje brezplačnih plakatnih mest bo v torek 31.08.2004 ob 14.00 uri v mali sejni sobi Občine Litija. Organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v roku petnajstih dni po dnevu glasovanja, odstraniti vse plakate in druga predvolilna propagandna sporočila. Sklep je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 84/04. POLETNE PRIREDITVE V LITIJI Poletni večeri so idealna priložnost za posebna doživetja in v Litiji smo jo letos imeli. Od 27. julija do lO.avgusta so se v cerkvi sv. Nikolaja zvrstili 4 koncerti, ki smo jih zaradi raznolikosti izvajalcev, poimenovali s skupnim imenom Dnevi evropske kulture v Litiji. V sodelovanju s Skupino Festival Brežice so se nam v okviru Evromreže trikrat predstavili najboljši študentje evropskih glasbenih akademij iz Nizozemske, Nemčije, Poljske, Italije in Finske, ki poslušalcem približajo staro glasbo in glasbila ter ustvarijo posebno vzdušje srednjeveških prizorišč širom Evrope. Daje doživljanje tovrstne glasbe še posebej globoko, poskrbi izjemna akustičnost litijske cerkve, ki z vztrajno prenovo vse bolj pridobiva tudi reprezentančno vlogo za izvedbo tovrstnih glasbenih prireditev v starem mestnem jedru. Vrhunec vseh koncertov je predstavljal nastop moskovskega komornega zbora Pravoslavni pevci, ki je z briljantno izvedbo in visoko profesionalnostjo navdušil prepolno litijsko cerkev. Občina Litija je že dalj časa članica Ustanove Imago Sloveniae, kar ji omogoča povabiti v Litijo vrhunske svetovne umetnike. Letos so bili to Pravoslavni pevci, sicer uradni zbor Moskovske patriarhije, ki so poleg liturgičnih skladb zapeli tudi nekaj najbolj znanih pesmi iz bogate ruske narodne zakladnice. Občina Litija in Zavod za izobraževanje in kulturo želita, da bi poletne prireditve v starem mestnem jedru postale tradicionalne ter da bi se v sklop mednarodnih koncertov postopoma vključili tudi kvalitetnejše domače skupine. Letos se je vseh koncertov udeležilo preko 600 obiskovalcev, kar je nedvomno lep dosežek in vzpodbuda za organizatorje. Prenovljen prostor pred cerkvijo pa bo omogočal tudi različne prireditve na prostem, ki bi v dremavih poletnih večerih v naše mesto prinesle osvežitev in popestritev dopustniških dni. Med obiskovalci je bilo opaziti tudi precej ljudi iz drugih krajev Slovenije, kar pomeni, da takšne prireditve privabljajo v kraj turiste, ki bi si morda želeli poleg poslušanja glasbe tudi kaj ogledati. Sama Litija nima pestre turistične ponudbe, vendar se tudi počasi premika. Mestno jedro dobiva novo privlačno podobo, ki bi mu poletne prireditve nedvomno vdahnile novo življenje in smisel. Članstvo v tako uglednih in priznanih ustanovah kot sta Imago Sloveniae in Skupina Festival Brežice Litiji omogoča vključitev v evropske kulturne tokove in s tem tudi promoviranje lastnega kraja in lokalne kulturne dediščine. Litija se tako priključuje veliki družini slovenskih mest, ki s poletnimi koncerti visoke kakovosti privabljajo v svoja središča obiskovalce, jih hkrati seznanjajo s svojo kulturo in preteklostjo, obenem pa svojim prebivalcem nudijo vrhunske kulturne užitke. Zavod za izobraževanje in kulturo Helena HAUPTMAN z--------------------------------------------------\ Letos mineva 60 let, odkar so bile požgane domačije v Zgornji Jevnici, Goliščah in Kresniškem vrhu. VABLJENI V GOLIŠČE NAD JEVNICO V spomin na te tragične dogodke, ko so ponekod zgoreli tudi ljudje, pripravljajo borčevski organizaciji in Sveta krajevnih skupnosti Jevnica in Kresnice spominsko slovesnost. Proslava s kulturnim programom bo v soboto, 11. septembra 2004, ob 11. uri v Goliščah nad Jevnico. Borci in občani, posebno mladi, prisrčno vabljeni! Krajevna organizacija ZB NOB Jevnica s___________________________________________________________J Avgust 2004_0 DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE / NOVICE 3 60-LET VOJAŠKEGA SODELOVANJA Z ZAVEZNIKI (Napad partizanske vojske na železniški most in Pogonik) Ob 60-letnici bojnega sodelovanja NOV in ROS z zavezniki bo v nedeljo, 19. septembra 2004, v Litiji osrednja slovenska proslava v spomin na partizanske ofenzive na okupatorjeve prometne zveze in komunikacije. Ena glavnih akcij v tej ofenzivi je bilo tudi uničenje nemškega oporišča Pogonik in rušenje železniškega mostu pri Litiji 20. septembra leta 1944. Napad so ob pomoči zavezniškega letalstva izvedle enote VII. korpusa in enote IV. operativne cone - Štajerske. Čeprav je bil poraz Nemcev pri Stalingradu v začetku 1943 strateško najbolj prelomna situacija II. svetovne vojne, je Evropa začutila spremembe šele z desantom zaveznikov v Južni Italiji sredi leta 1943, kar je v septembru tega leta na to privedlo do kapitulacije Italije. Zgodovinski dogodek, ki je najavil, da se končno bliža konec vojne, pa je bil zavezniški desant v Normandiji 6. junija leta 1944. Narodna osvobodilna vojska Slovenije je bila s strani zaveznikov obveščena o vseh večjih aktivnostih in se je temeljito pripravila za ofenzive na železniške in prometne komunikacije z namenom, da oteži Nemcem preskrbo na Balkansko in Italijansko fronto, ter premike strateških rezerv v zvezi z desantom na zahodni fronti. V prvem valu ofenzive so bili porušeni Štampetov most, viadukt Dolič in predor Lipoglav na Štajerskem ter mostovi v dolini Soče in železniški objekti v Baški grapi na Primorskem. Uspeh slovenskih partizanov je odmeval po vsem svetu, to so bile akcije več tisoč kilometrov od zavezniških front, ki so ohromile nemške vojne transporte. Ko je bil vrhovni poveljnik NOV maršal Tito 12. avgusta 1944 na razgovoru s predsednikom Churchillom v Napoliju, se je sestal tudi z vrhovnim poveljnikom zavezniških sil v Sredozemlju generalom VVillsonom. Dogovorila sta se o nadaljevanju ofenzive na komunikacije in to od Soluna do Tržiča s podporo zavezniške aviacije. V tem okviru je Glavni štab NOV Slovenije načrtoval in tudi vodil akcijo rušenja tedaj največjega obstoječega železniškega mostu v Sloveniji pri Litiji. Obenem je bilo nujno uničiti tudi oporišče Pogonik, saj je ta posadka varovala most. Iz sestave VII. korpusa je to nalogo izvedla 15. udarna divizija, ki je Nemce napadla iz desne obale Save, iz leve obale Save pa so napadli Šlandrova in Zidanškova brigada ter Kamniško Zasavski odred iz sestava enot IV. operativne cone. 15.divizija je s Cankarjevo brigado ščitila napad iz smeri Šmartno, 15. brigada in Dolenjski odred sta ščitila smer Stična - Šentvid, napad pa je izvedla Gubčeva brigada, ki je z II. bataljonom blokirala Kresnice, I. bataljon okrepljen z artilerijo in minersko grupo je udaril na železniški most, III. bataljon pa na oporišče Pogonik. Tu je prvič v Sloveniji sodelovala tudi zavezniška aviacija, ki pa je delovala zaradi protizračne obrambe z višine. Ni bilo pričakovanih zadetkov, vendar so Nemci pobegnili v zaklonišča, kar so partizani izkoristili in z artilerijo porušili bunker, vdrli na most in minerjem omogočili miniranje. Enote na levem bregu res niso uspele prodreti na most, so pa znatno prispevale k uspehu, ker Nemci niso mogli v protinapad na borce Gubčeve brigade. Ko je most odletel v zrak, je tudi III. bataljon slavil zmago na gradu Pogonik. Skupno je bilo ujetih 45 nemških vojakov, zaplenjeno pa precej orožja in druge vojaške opreme. Promet je bil prekinjen vse do februarja leta 1945. V borbi, ki je trajala od 16. do 23. ure, je padlo 6 naših borcev in bilo 27 ranjenih, med njimi pa tudi šef angloameriške misije kapetan Goodvvin. To je bil velik uspeh slovenskih partizanov, ki je odmeval širom sveta, saj je ameriški vojni dopisnik, ki je bil prisoten, o tem objavil široko reportažo v listu Life, ki je takrat izhajal v 7 milijonih izvodih. To sodelovanje z zavezniki pred 60 leti v II. svetovni vojni je bilo tudi zgodovinsko izredno pomembno tudi z vidika današnje pozicije Republike Slovenije, kot članice zveze NATO. Osrednja proslava in svečanost, na kateri bo slavnostni govornik predsednik Vlade Republike Slovenije mag. Anton Rop, udeležili pa se je bodo tudi predstavniki zavezniških sil, bo v nedeljo, 19. septembra na prostoru pri železniški postaji v Litiji ob 11.00 uri dopoldan in predstavlja tudi sicer izredno priložnost za počastitev spomina na te velike zgodovinske dogodke. Že ob 10.00 uri na isti dan pa bo tudi odkritje spomenika rojaku in častnemu občanu Litije, nekdanjemu poveljniku XV. udarne divizije, poveljniku IV. operativne cone in 9. korpusa, ki je zgodovinsko 1. maja 1945 kot prvi vkorakal v Trst, narodnemu heroju generalu Jožetu Borštnarju. Spomenik bo odkrit v aleji Plečnikovega spomenika padlim borcem NOV v Litiji in že pred leti postavljenim spomenikom njegovega rojaka, narodnega heroja, komandanta VII. korpusa, generala Franca Poglajna Kranjca, ki je s svojimi enotami osvobodil Ljubljano. Vsi vljudno vabljeni! Lado KOCIJAN, predsednik odbora VII.korpusa KOLEDAR kulturnih prireditev september 2004 petek 17.9. Pričetek bralne značke v šolskem letu 2004/2005 Knjižnica Litija sobota 18.9 10.00 OTROŠKA MATINEJA Kulturni center torek 21.9. 19.00 Literarni večer: Avtorji novega REGRATA se predstavijo Knjižnica Litija petek 24.9. 19.30 Gledališka predstava: DENIS & DITKA Igrata Mojca Partljič in Jernej Kuntner Kulturni center torek 28.9. 19.00 Potopisno predavanje: KIRGIZISTAN Andreja Gobec Vidali Knjižnica Litija Napoved prireditev ob 60 - letnici napada na Pogonik in vojaškega sodelovanja med enotami slovenske vojske ter zavezniških letalskih sil - sobota. 18. september 2004 ob 20.00 uri na parkirišču pri železniški postaji Litija: »Večer pred napadom« in noč pod šotorom s Petrom Grašom in skupino Kingston; ■ nedelja, 19. september 2004 ob 10.00 uri pri Plečnikovem spomeniku NOV v Litiji: Odkritje spomenika častnemu občanu, poveljniku in generalu Jožetu Borštnarju -Gabrovčanu; • nedelja, 19. septembra 2004 ob 11.00 uri na parkirišču pri železniški postaji Litija: Osrednja slovenska proslava ob 60-letnici vojaškega sodelovanja med enotami slovenske vojske in zavezniških sil z naslovom: »Skupaj smo rušili mostove in zdaj gradimo nove«. Slavnostni govornik bo predsednik vlade RS mag.Tone Rop. Po končani slovesnosti bo družabno in tovariško srečanje. OSTALE PRIREDITVE: nedelja, 19. september 2004 ob 9.00 uri pred spomenikom na Javorškem Pilu: ob 60-letnici Cankarjeve brigade - shod borcev te enote; Vljudno vabljeni I Občina Litija: Župan Mirko Kaplja Vsebino prispevkov zbrali in uredili delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES VARČUJMO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! Zmanjšanje izdatkov za električno energijo ob enaki porabi Uvod: Elektro Ljubljana in država nas znova in znova presenečata s podražitvami in prepričevanjem, daje cena električne energije nižja od evropskih cen, na drugi strani pa pozabljajo primerjati naše plače z evropskimi. Kako zmanjšati znesek na položnici ob nezmanjšani porabi električne energije. Mislite, daje to nemogoče? Na voljo imate nekaj možnosti: a) zmanjšanje obračunske moči: Vzemite v roke položnico za plačilo el.energije. Pod osnovnimi podatki o odjemnem mestu, št.števca, tarifne skupine boste našli jakost varovalk (3x25A za trofazni priključek). Od jakosti varovalk je odvisen prispevek za obračunsko moč kW (šifra št.2 na vaši položnici). Za enodružinske hiše popolnoma zadošča jakost varovalk 3x20A, razen če nimate obrti ali močnih porabnikov. Kako zamenjati, zmanjšati jakost varovalk? Pokličite svojega dobavitelja (Elektro Ljubljana) in povejte, da želite zamenjati jakost varovalk. Obiskal vas bo predstavnik podjetja in zamenjal varovalke. Storitev je enkrat na leto brezplačna! (Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije, 23.člen). Tako boste zmanjšali prispevek za moč na svoji položnici. Prihranek za prehod iz 3x25A na 3x20Aje približno 700 SIT mesečno, letno cca 8.500 SIT. b) Zamenjava števca el.energije: V primeru, da imamo dvotarifni števec in več elektrike porabimo v času visoke tarife VT, ker nikakor ne moremo izkoristiti porabo v mali tarifi MT, je smotrno dvotarifni števec zamenjati z eno tarifnim ET. Upoštevati morate stroške zamenjave števca! Legenda: Š,... mesečni odčitek števca za večjo tarifo (kW) S ... mesečni odčitek števca za manjšo tarifo (kW) Cena električne energije (brez DDV) Meja rentabilnosti (%) Seštevek porabe v manjši in večji tarifi (kW) Procent porabe v MT (%) • večja tarifa VT=18,63 SIT • manjša tarifa MT=11,68 SIT • enotna tarifa ET=15.87 SIT 100 *{vt-et) VT-MT Cel= Šmt+Švt P„T=100*ŠMT/Cel Primer: Švr= 180 kW Šmt= 160 kW m _ 100 * (l 8.63 —15.87) _ 7 18.63-11.68 Cel= 160+180=340 PMr=100*160/340= 47 Iz primera je razvidno, da je poraba v manjši tarifi PMT= 47% in je višja od meje rentabilnosti M=39.7%, torej uporaba eno tarifnega merjenja el. energije ni smiselna. Če je procent porabe manjši od 40 %, potem razmislite o zamenjavi števca. Pri enofaznih priključkih je možen prihranek sar(\0 Pn zmanjšanju jakosti iz 25A na 20A (tabelo spodaj, prehod iz II.tarifne v I.tarifno). Seveda moramo analizo narediti za daljše časovno razdobje in ne samo za en mesec. Veliko boste prihranili, če boste racionalizirali in zmanjšali porabo električne energije. iiSVGT energetsko svetovanje Pokliči: tel. 041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! Obračunska moč (kW) Gospodinjski odjem Nazivna jakost omejevalca toka (A) Enofazni priključek (kW) Trifazni priključek (kW) 10 Z T— 16 7 20 4 8 25 6 10 32 7 35 8 I. tarifna stopnja: priključnina v "fik II. tarifna stopnja: priključnina v fik III. tarifna stopnja: prispevek za ofc nem mesečnem znesku (ob.moč do 3kW) snem mesečnem znesku (ob.moč od 3kW do 7 kVV) računsko moč v fiksnem znesku mesečno po kW Dole pri Litiji Z ljubeznijo do obeh domovin V okviru turneje po Sloveniji so se v nedeljo 11.7.2004 na Dolah predstavili maturanti slovenskih šol Iz Argentine In Kanade. Cel avtobus mladih - nekateri so bili oblečeni v narodne noše - je popestril dopoldanski utrip kraja. Najprej so se udeležili maše, kjer so sodelovali pri petju. Potem smo se preselili v dvorano; prostor za gledalce je bil poln, oder in garderobe pa skoraj premajhne za veliko skupino nastopajočih. Mladi iz Kanade so nas očarali z recitalom Povodni mož; lepi kostumi, izdelana koreografija in prijetna slovenščina so izzvali močan odziv publike, ki je nastopajoče nagradila z bučnim aplavzom. Prijetno vzdušje pa je ustvaril harmonikaš, ki je zraven zapel nekaj slovenskih narodnih. Velika skupina iz Argentine je začela z recitalom posvečenem Sloveniji in slovenščini z zaobljubo zvestobi slovenskim koreninam. Potem pa smo ostrmeli ob barvitih nošah in dosledno izvedenih ljudskih plesih; najprej slovenskih, potem pa so nam predstavili Argentino in njihove narodne plese. Ob koncu precej dolgega programa so ljudje še kar strmeli v prazen oder; bilo je tako lepo, da bi še kar gledali in poslušali. Organizatorji smo se zahvalili gostom za čudovito predstavo, od njih pa smo prejeli čudovita darila. S pomočjo predstavnic DPŽD Dole, prispevki gledalcev in sredstvi iz občinskega proračuna smo nastopajoče skromno pogostili. Stane KMETIČ Avgust 2004 4 Politika/N ovice Slovenska ljudska stranka ČAS JE, DA DRŽAVA IZPOLNI OBLJUBE! V ponedeljek, 26.7.2004, je na pobudo poslanca SLS Francij a Rokavca v Smartnem_pri Litiji potekala novinarska konferenca o oživitvi obrata IUV-Smartno pri Litiji. Franci Rokavec je s krajem in časom sklica konference (pet minut pred dvanajsto) želel še dodatno opozoriti, da je že skrajni čas, da država omogoči odprodajo tega dela IUV in oživi proizvodnjo v Šmartnem. Rokavec je poudaril, da je sam že večkrat postavil poslansko vprašanje v zvezi s to problematiko, na januarski seji Državnega zbora RS pa je zahteval tudi splošno razpravo, ki žal ni bila izglasovana. Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi Lojze Pintar in Martin Marolt, ki sta povedala, da obrat ne deluje že kakšno leto in da bi bili nekdanji zaposleni več kot zadovoljni, če bi lahko delo spet opravljali v Šmartnem, tudi če bi šlo za kakšno drugo vrsto proizvodnje in ne usnjarsko. Franci Rokavec je na novinarski konferenci še posebej izpostavil naslednja stališča: 1. ) Ministrstvo za finance in Ministrstvo za gospodarstvo RS naj v imenu države, ki je skupaj s svojim skladom večinski lastnik IUV Vrhnika, nemudoma omogoči odprodajo poslovnega dela IUV, obrat Šmartno, najbolj ugodnemu ponudniku, ki bi v čim krajšem možnem času omogočil oživitev proizvodnje v industrijskem kompleksu IUV Šmartno oziroma izvajanje sorodne dejavnosti. 2. ) Ministrstvo za finance in Ministrstvo za gospodarstvo RS naj prekineta s taktiziranjem pri odprodaji poslovnega dela IUV, obrat Šmartno, z izgovorom, da želijo iztržiti čim več. Namesto tega naj takoj pristopijo k oživitvi proizvodnje, ki bi omogočila tudi normalen razvoj tega območja, s tem pa bi tudi končali agonijo v zvezi z usodo tega obrata. 3. ) Ministrstvo za finance in Ministrstvo za gospodarstvo RS naj vzpostavita potrebno sodelovanje pri celotnem postopku odprodaje industrijskega kompleksa in oživitvi proizvodnje z lokalno skupnostjo. Država naj pristopi v obliki možnih izvajanj državne pomoči gospodarstvu k pomoči pri oživitvi proizvodnje, kjer obstaja interes med nekdanjimi zaposlenimi. 4. ) Ministrstvo za finance in Ministrstvo za gospodarstvo RS naj kot predstavnika večinskega lastnika ugotovita, ali je bil denar, ki je bil dodeljen za pomoč IUV, porabljen gospodarno in glede na ugotovljena dejstva ustrezno ukrepata. Petra HIRŠEL SREČANJE SLS V DRAGOVŠKEM V nedeljo, 25. julija 2004, so se v Dragovškem zbrali člani in simpatizerji SLS iz občinskih odborov Litija in Šmartno pri Litiji. Med srečanjem so se odvijale družabne igre, med katerimi so še posebno pozornost pritegnili: tekmovanje v vlečenju vrvi, tek na smučeh in lovljenje rib. Tokratno druženje pa je bito zanimivo tudi po tem, da so vodilni obeh občinskih odborov poprijeli za malce drugačno delo, kot so ga vajeni na tovrstnih srečanjih. Med mizami smo lahko opazili hiteti predsednika občinskih odborov, ki sta poskušala kar najhitreje postreči zbrane goste. Tudi poslanec Franci Rokavec je imel zadolžitev; zbranim je pokazal kako vešč je v peki palačink. Da je bilo srečanje še bolj prijetno pa je z izvabljanjem lepih melodij iz harmonike poskrbeljani Končar. Vsi, ki so se odločili nedeljsko popoldne preživeti v Dragovškem, so se v večernih urah razšli s prijetnimi vtisi, predvsem pa z željo, da tovrstno srečanje članov in simpatizerjev SLS postane tradicionalno. Kako deluje ločen sistem kanalizacije ob Graški cesti Že v enem izmed Litijskem občanu sem predstavil delovanje kanalizacije ob Graški cesti, ki je sprojektirana in izvedena po sistemu ločevanja meteorne vode od sanitarnih odplak, ki deluje samo v sušnem obdobju. Da je res takšen sistem, ki deluje samo v sušnem obdobju, se je pokazalo ob zadnjem neurju 29/junija-2004, ko je meteorna voda napolnila poseben kanalizacijski vod za sanitarne odplake do vrha revizijskih jaškov, skozi katere je odtekala v kanalgraben ob železniški progi. Do tega je prišlo, ker sta se črpalki v prečrpališču pokvarili, voda pa se je nabirala do te višine, da je začela teči po kanalizacijskem sistemu po Graški cesti v nasprotno smer. In vsa sreča, da ni bilo še kakšnega močnega naliva, sicer bi bila stanovanja pod Graško cesto zalita z vodo iz kanalizacijskega voda (v kletnih prostorih). Okvaro je odpravil vzdrževalec Iztok Majoranc, ki je za silo usposobil eno črpalko, medtem ko se druga ni dala popraviti. Vzrok, da je prišlo do okvare, je preobremenitev črpalk ter razni predmeti v kanalizacijskem vodu (čistilne krpe, koščki lesa ipd), ki črpalko zaustavijo, posledica pa je neizbežna okvara črpalke. Po usposobitvi črpalke je ta delovala neprekinjeno od 21 .ure 30/6 do 1.7. do 12.30 ure, ko so bile v kanalizacijskem vodu zopet samo sanitarne odplake. Zanimivo bi bilo slišati, koliko črpalk je bilo doslej zamenjanih zaradi okvare, koliko sredstev je bilo porabljenih za popravilo in nakup novih (nova črpalka stane okoli 700.000 sit) in koliko električne energije se porabi mesečno na črpališču. Sprašujemo se, kako dosledno so bili opravljeni invidualni priključki pri posameznih hišah (ločeno sanitarni vod in meteorni vod): namreč če bi bili pri delu dosledni, ne bi prihajalo do takšnih situacij, tako pa imamo dva sistema, in oba sistema sta mešana sistema. Kdo je odgovoren za takšno izvedbo: projektant, investitor ali izvajalec? Prav gotovo to ni Stanovanjsko komunalno podjetje Litija, ki je prevzelo v upravljanje takšen kanalizacijski sistem kot je. So pa prevzeli v upravljanje sistem, ki deluje samo na papirju, prevzem pa je bil samo vizuelni v sušnem obdobju. Smiselno bi bilo, da takšne investicije opravlja stanovanjsko komunalno podjetje in za izvedbo prevzame tudi odgovornost pri doslednosti izvedbe. Tako pa smo priča, da je v sistem vloženega ogromno denarja (denarja od taks za obremenjevanje vode), ki ga prispeva sleherni uporabnik vode, izvedba tega projekta pa je takšna kot vidite. Občani ob Graški cesti, predvsem spodnji del, upamo, da ne bo močnejšega deževja, izpadov električne energije ter okvar črpalk, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do vdora kanalizacijskih odplak v kletne ter pritlične prostore stanovanjskih hiš. Ciril GOLOUH SDS PROSLAVE V septembru se nam obeta velika proslava v počastitev 60. obletnice napada zavezniških sil na železniški most in predor v Pogoniku. To je bito dejanje, ki našo občino brez dvoma uvršča na zemljevid zavezniških akcij proti okupatorju in kot tako zasluži vso pozornost in obeležitev tega dogodka s primerno proslavo. Vse lepo in prav, če se ne bi nehote vsiljevala misel, da je vsa zadeva motivirana bolj z volitvami, kot pa z resnično namero počastiti ta pomemben dogodek. Kajti pred kratkim je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, vse občine so veličastno proslavljale ta dogodek, občina Litija v središču te države pa nič. Človek bi pričakoval, da bo v tej čudoviti občini v srcu Slovenije osrednja proslava, pa še evropske zastave ni nihče dvignil ob polnoči, tako kot so to storili po celi Sloveniji. Torej se v občini še naprej najve č dogaja, kadar so pred vrati volitve! Žalostno! BLAGAJNA Priložnost dela tatu, pravi star slovenski pregovor! Ali povedano drugače, če pustiš odklenjen avto na parkirišču čez noč in ti ga ukradejo, si odgovoren tudi sam. In sicer za neodgovorno ravnanje. Prijatelj mi je rekel, da so pri njih vse položnice na njegovo ime, za plačevanje pa je zadolžena njegova žena. Če se zgodi, da katera položnica ni plačana, je zato kriva pač žena, vendar pa tega ne zanima podjetja, ki je do denarja upravičeno. Njih ne zanima, kdo je znotraj družine zadolžen za plačevanje položnic, njih zanima odgovorna oseba in njega tudi terjajo. V primeru blagajniške afere je prav gotovo sistem tisti, ki je omogočil takšne zlorabe (po zadnjih podatkih z julijske seje OS je ugotovljenih že za okrog 17 milijonov tolarjev prisvojenega denarja), kdo je odgovoren za sistem, se pa ve. To je vsekakor objektivna odgovornost župana. NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA O tem kakšen Odlok o NSZ je sprejela koalicija (LDS, ZLSD,DESUS, SMS in SNS), kolikšne dajatve prinaša, koga bo po novem obdavčil, katera zemljišča bodo obdavčena itd., je bilo že veliko napisanega. Manj pa vemo o tem, zakaj še niso bile izdane odločbe. Odlok namreč velja že nekaj mesecev. Češe spomnimo slike na ATV, ko so ljudje pred občino Šmartno protestirali in mahali s položnicami, pa nam je lahko marsikaj bolj jasno. Ko bodo volitve mimo, položnice in odločbe vsekakor dobimo! Anton KOVIČ Vesti iz parlamenta DELO JE BILO OPRAVLJENO VESTNO IN ODGOVORNO Bliža se konec štiriletnega mandata Državnega zbora RS. To je priložnost, ko se opravi inventuro poslanskega dela za pretekli mandat, vloženih amandmajev, predlogov zakonov, poslanskih vprašanj, pobud in seveda ugotovitev, kako uspešni so bili pri tem. Iz občine Litija prihaja poslanec Franci Rokavec, ki si že osem let prizadeva rešiti marsikatero težavo občank in občanov, ne samo litijskih, ampak tudi tistih iz sosednjih občin. V preteklih štirih letih je vložil 50 poslanskih vprašanj. Kot je razvidno je število previsoko, da bi vsa poslanska vprašanja posamezno navedli, med njimi pa velja kljub temu izpostaviti tista, ki so še posebej pomembna za naše kraje. Med njimi jih je bilo nekaj naslovljenih na ministra za okolje in prostor, kateremu je Rokavec postavil vprašanja v zvezi z gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, v zvezi s pripravo zakona o sanaciji in zapiranju rudnika Sitarjevec, o možnosti za dodelitev koncesije za izkoriščanje mineralne rude v Zapodju in v zvezi s problematiko vzdrževanja in upravljanja z mostovi preko večjih rek; ministra za finance je vprašal v zvezi s spremembo zakona o financiranju občin, večkrat ga je povprašal o problematiki podjetja IUV Vrhnika; ministru za promet je postavil vprašanje v zvezi z napovedano ukinitvijo postankov intercity vlakov na postajališču v Litiji in tako kot že ministra za okolje glede problematike vzdrževanja in upravljanja z mostovi preko večjih rek; ministrico in kasneje ministra za gospodarstvo je večkrat vprašal glede problematike v usnjarski industriji, konkretno o zapiranju obrata IUV Šmartno pri Litiji in glede opuščenega rudnika Sitarjevec; ministra za obrambo pa je dvakrat povprašal o prenosu izpostave za obrambo iz Litije v Trbovlje. Naj omenimo tudi vprašanja, ki zadevajo ne samo občane občin tega volilnega okraja, ampak vse državljane, če omenimo vprašanje ministru za zdravstvo glede zdravstvene oskrbe oseb, ki prejemajo socialne dajatve, ministrici za gospodarstvo glede spremembe pravilnika o poslovalnem delovnem času trgovin, ministru za informacijsko družbo o pripravi zakona za urejanje načina povračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, itd. Poslanec Franci Rokavec je vložil tudi veliko število amandmajev oziroma dopolnil k zakonom. V štiriletnem mandatu je vložil 55 amandmajev. Rokavec je v okviru poslanske skupine SLS deloval v Ustavni komisiji, Komisiji za poslovnik, Odboru za delo, družino in socialne zadeve, Odboru za evropske zadeve in Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V postopku ustanavljanja novih občin je kar nekaj predlogov za nove občine v celoti izpolnjevalo zakonske kriterije in s to tematiko povezane odločbe Ustavnega sodišča. Kljub temu pa je bila ustanovljena le ena občina in to predvsem po zaslugi vztrajnosti Francija Rokavca in sicer občina Šmartno pri Litiji. S poslanskim kolegom mag. Krambergerjem je žal neuspešno zagovarjal rešitve njunega predloga zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o varnosti in zdravju pri delu, s katerimi sta poskusila podaljšati rok, do katerega bi morali samozaposleni in kmetje ter njihovi družinski člani urediti varnost in zdravje pri delu. Tudi dobra rešitev ne pomeni vedno pogoja, da bo dobila zadostno večino v Državnem zboru. V nasprotju z omenjenim predlogom zakona pa je predlog zakona Francija Rokavca in sicer Zakon o geometričnem središču R Slovenije doživel uspeh in seveda izglasovanje na seji Državnega zbora. Poleg tega pa mu je uspelo skozi parlamentarno proceduro uspešno pripeljati še tri zakonske predloge in sicer: Spremembe in dopolnitve Zakona o popravi krivic (podaljšanje roka), Spremembe in dopolnitve Zakona o trošarinah (žganjekuha), in Spremembe ter dopolnitve Zakona o varnosti in zdravju pri delu (prvo podaljšanje roka). Na obravnavo v državnem zboru pa še vedno čaka predlog zakona o dopolnitvi Zakona o volitvah v Državni zbor, ki sta ga vložila Franci Rokavec in Franc Kangler, in želi uveljaviti rešitev, da bi kandidat lahko na volitvah v Državni zbor kandidiral le v volilni enoti, kjer ima stalno prebivališče, in predlog zakona o zagotavljanju sredstev za odpravo posledic rudarskih del v okolju opuščenega rudnika Sitarjevec Litija. Franci Rokavec je bil še posebej aktiven v razpravah, ki se nanašajo na lokalno samoupravo in oblikovanje pokrajin. V svojem nastopu na seji Državnega zbora je zagovarjal stališče, da pokrajine ustanavljamo samo enkrat, zato je zelo pomembno, kakšno bo rojstvo teh pokrajin. Na podlagi tega argumenta je uspel preprečiti, da bi bila sprejeta sprememba ustave, na podlagi katere bi država sama brez odločilne volje občin ter seveda volje občank in občanov ustanovila pokrajine. Brez jasne vloge le-teh je po njegovem mnenju ustanovitev pokrajin vprašljiva. Poslanec Franci Rokavec je deloval v okviru poslanske skupine SLS, ki je bila do aprila letošnjega leta vladna stranka, kljub temu pa se je Rokavec že aprila 2001 odločil, da se ogradi od koalicijske pogodbe, ki ga ni več zavezovala, saj je le ta vsebovala kršenje ustavne pravice poslancev, da delujejo po svoji vesti. Ne glede na veliko mero avtonomnosti pa je uspel, da se je tako imenovani cestni in šolski program nadaljeval hitreje kot pa v prejšnjem mandatu. Poleg naštetega je v tem obdobju organiziral 15 poslanskih večerov o aktualnih temah, ki se nanašajo na območje obeh občin in za katere so se tudi sprejemale odločitve v Državnem zboru. Nadaljeval je s tradicijo poslanske pisarne, kjer je bila odprta možnost neposrednega stika volivk in volivcev s poslancem in reševanje njihovih problemov. 0 aktivnostih poslanca Rokavca, bi se dalo napisati še marsikaj, vendar lahko za konec zapišem, da je bilo njegovo delo opravljeno vestno in odgovorno. Petra HIRŠEL A VvVf »AFERA BLAGAJNA qC>Z- IN NEUKE STRANKE« K pisanju tega prispevka me je spodbudil članek v izredni številki Občana, ki je bil objavljen na tretji strani z naslovom “IZJAVA GLEDE NEPRAVILNEGA RAVNANJA USLUŽBENCA NA OBČINI LITIJA.” Pod tekstom je navedeno, da so vsebino prispevkov zbrali in uredili delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zravko Špes. Članek govori o zlorabi položaja javnega uslužbenca občine Litija, izpostavil pa bi dva odstavka v omenjenem članku. V tretjem odstavku članka je navedeno: “USLUŽBENEC JE STRANKAM ZARAČUNAVAL TUDI TAKŠNE STORITVE, KI JIH OBČINA MORA OPRAVLJATI BREZPLAČNO.” V petem odstavku je zapisano: “VSI JAVNI USLUŽBENCI SO DOLŽNI PRI SVOJEM DELU SPOŠTOVATI ZAKONE IN OSTALE AKTE TER V SKLADU Z ZAKONOM 0 JAVNIH USLUŽBENCIH, ZAKONOM 0 UPRAVNEM POSTOPKU IN V SKLADU S KODEKSOM 0 RAVNANJU JAVNIH USLUŽBENCEV POMAGATI NEUKIM STRANKAM IN JIH VODITI SKOZI POSTOPEK." Iz konteksta bi bilo mogoče razbrati, da je javni uslužbenec občine Litija goljufal stranke zato, ker so bile neuke. Izraz “NEUKIM STRANKAM”, ki ga je uporabil pisec omenjenega članka, je slabšalen in ima negativen predznak. Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o splošnem upravnem postopku nikjer ne omenjata neukih strank, ampak samo procesno nesposobne stranke, ki imajo svoje zakonite zastopnike, dvomim pa, da ta izraz navaja kodeks o ravnanju javnih uslužbencev. Dejstvo je, da je stranke, ki so nevešče določenih opravil, in kot jih omenja avtor, občinski uskužbenec dolžan peljati skozi postopek. Pa vendar tega ni storil, ampak jih je zavestno ogoljufal. Zagotovo pa so med oškodovanci tudi občani s pridobljenimi akademskimi nazivi. Pisec članka tu zavestno diskriminira oškodovance, ker ves objavljen tekst govori o javnem uslužbencu, ki je goljufal. Naj dodam, da je bilo tudi pri finančni aferi Zbiljski gaj veliko oškodovancev, ki so imeli akademsko izobrazbo, pa vendar so bili ogoljufani! Pri tem se mi postavlja vprašanje, kako bo pisec članka opredelil tiste svoje sodelavce, ki so dolžni zagotoviti tako kontrolo blagajniškega dela, da do zlorab ne pride. Pa je do zlorabe prišlo. Kdo je tu NEUK? Če ne bi bilo javnega uslužbenca, ki si je prilastil tujo lastnino, tudi neukih strank ne bi bilo, ampak samo stranke, ki bi jih moral javni uslužbenec peljati skozi postopek. Kot piše avtor omenjenega članka, je javni uslužbenec strankam zaračunaval storitve, ki jih mora občina opravljati brezplačno. Kako pa naj stranka ve, da so določene storitve brezplačne? Cenik za storitve ni nikjer objavljen. Seveda se tu postavlja vprašanje, kako bo občina rešila t.i."afero blagajna”. Vodstvo občine Litija bi moralo zaščititi svoje uslužbence, ki delajo pošteno, tudi tako, da se odkrije morebitne sodelavca(e), ki (so) je pomagal(i) pri goljufiji in kraji. Vodstvo občine Litija pa bi moralo: 1. pozvati vse oškodovance in jim nuditi pravno pomoč in storiti vse, da se napake odpravijo; 2. povrniti vse stroške, ki so jih imeli z goljufivim uslužbencem; 3. župan občine bi se moral javno opravičiti vsem oškodovancem in prevzeti objektivno odgovornost za nastalo situacijo. V primeru, da občina problema ne bo rešila v korist prizadetih oškodovancev, menim, da bi bilo dobro, da se le-ti povežejo in nastopijo enotno, saj so bili oškodovani za denar in čas. Občina Litija mora občane o zadevi objektivno informirati, saj nenazadnje upravljajo tudi z denarjem občank in občanov občine Litija. Glede na podatek, da se številka oškodovancev bliža številu 20, znesek pa že presega nekaj deset milijonov, verjamem, da bodo imeli kriminalisti, policisti in sodniki veliko dela kot tudi Nadzorni odbor pri občinskem svetu občine Litija. Moj namen ni kakorkoli omadeževati delo zaposlenih v občinski upravi občine Litija, ki delajo pošteno in so bili vedno korektni in prijazni. Menim pa, da bi si morali občanke in občani občine Litija prizadevati, da se goljufije razkrijejo, za kar si bom prizadeval tudi sam. Pavel Hiršel, Vače Kako izglodajo varovana stanovanja? Mnogo se govori o varovanih stanovanjih za starejše občane. To ni nič posebnega ali nenavadnega, to so pač stanovanja, ki jih dobijo posamezniki pod določenimi pogoji. Ta stanovanja so zelo lepo urejena, stanovalci med sabo kar tekmujejo, kdo bo imel lepše urejen balkon. Na sliki je eden od objektov varovanih stanovanj, kijev sklopu doma starejših občanov v Krškem. Človek bi si želel takšen objekt na lepem mirnem in sončnem kraju v kraju izven prometnega vrveža. Ali imamo tak prostor v Litiji? Seveda, enega npr. pod »Svibnom« in še tudi drugje bi se našel bolj primeren prostor, kot ta, ki je sedaj predviden. Trenutni razpoložljivi prostor ob Ljubljanski cesti pa bi bil najbolj primeren za parkirišče za tovorna vozila in avtobuse, saj ga Litija še vedno nima. Ciril GOLOUH Tel.: 01/898-11-91 GSM: 040-506-311 SVIT d o o. KOLMAN JOŽEF s.p. LITIJA, Ul. 25 maja 25 RTV SERVIS HA DOMU popravila TV, RADIO in VIDEO Strokovna ekskurzija članov PGD Kresnice Prostovoljno gasilsko društvo Kresnice je v juliju organiziralo strokovno ekskurzijo za svoje člane; namenili smo si ogledati opremo In tehnike poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot v bližnji okolici. Enajst gasilskih navdušencev se nas je odločilo spoznati gasilsko dejavnost s profesionalnega in prostovoljnega vidika. Najprej nas je pot peljala do Domžal, v Količevo, kjer smo si ogledali prostore in opremo Centra požarne varnosti Domžale - Helios. V CPV-ju so nam predstavili, kako izgleda njihov 24 urni delavnik. Po obširni in zelo zanimivi predstavitvi so nas še prijazno pogostili, mi pa smo se nato odpravili naprej proti Gorenjski in sicer v Gasilsko reševalno službo Kranj, ki sodi med najmodernejše centre te vrste v državi in celo v Evropi. Pri svojem delu uporabljajo 15 vozil, opremljenih z opremo za tehnično reševanje, reševanje iz globin in višin, za delo z nevarnimi snovmi in seveda za gašenje. Za reševanje na vodi in iz vode pa uporabljajo tudi čoln. Obisk v GRS-ju smo zaključili z dvigom v košari 30 metrske lestve. Dvig nam je nudil čudovit panoramski pogled na Kranj ter okoliško hribovje. Zadnja postaja je bila v Mengšu, kjer smo si ogledali vozni park, opremo in prostore tamkajšnjega Prostovoljnega gasilskega društva. V društvu so nam prijazno predstavili njihovo zgodovino ter nas podučili, kako priti do dodatnih in tako potrebnih finančnih sredstev. V poznih popoldanskih urah pa smo se pod vtisom novih in zanimivih doživetij odpeljali proti Kresnicam. Za PGD Kresnice: Nataša STRMLJAN Kaj storili z Litijo ? Feljton se nadaljuje v septembrski številki. nadaljevanje s 1. strani] PRAZNOVANJE 75-LETNICE PGD RIBČE Po uvodnem pozdravu predsednika PGD Ribče, Jožeta Rabata, ki se je vsem prisotnim zahvalil za udeležbo in sodelovanje, je sledil pregled kronike. Prostovoljno gasilsko društvo Ribče je bilo ustanovljeno leta 1929 in dobro delovalo do leta 1967. Po tem letu je življenje društva za 20 let ugasnilo in doživelo razcvet šele v letu 1987, ko se je ponovno zbralo nekaj krajanov, ki so se odločili oživiti delovanje društva. Star gasilski dom smo skoraj v celoti podrli in leta 1989 odprli novega. V naslednjih letih smo dom dokončali, nabavili nekaj najnujnejše gasilske opreme, osebno opremo in kupili nov gasilski avto. Tako smo imeli vsaj minimalne pogoje za opravljanje gasilske dejavnosti. Ribški gasilci ponosno povemo, da smo v zadnjih 15-ih letih uspešno delovali na vseh področjih. Nenehno skrbimo za preventivno dejavnost in smo vedno pripravljeni pomagati. Na intervencijah je udeležba vedno številčna. Redno se udeležujemo tekmovanj, na nivoju gasilske zveze in drugih. Desetina članic se je leta 1998 in 2002 udeležila tudi državnega tekmovanja za Memorial Matevža Haceta. Veliko časa namenjamo strokovni vzgoji* gasilske mladine ter sodelujemo na vseh razpisanih aktivnostih Gasilske zveze Litija, pa tudi širše. Vsako leto se redno udeležujemo usposabljanj na vseh nivojih, saj je to ena najpomembnejših nalog, ki jo bomo poleg včlanjevanja novih članov, skrbi za intervencijsko pripravljenost in nabave gasilske zaščitne in reševalne opreme, tudi v bodoče skrbno gojili. V letošnjem letu smo prvič v zgodovini društva ustanovili desetino starejših gasilcev, ki so se že takoj udeležili tekmovanja Gasilske zveze Litija in dosegli zelo dober rezultat. Prostovoljno gasilsko društvo Ribče trenutno šteje 87 članov, od tega 23 Kmetijsko gozdarska zadruga Litija Telefon: (01) 8963 230 VSE ZA ŠOLO j -ZVEZKI A5 SORT....49 SIT -ZVEZKI A4 SORT....95 SIT - BARVICE SUHE 24/1 UNI0NL....249 SIT -FLOMASTR110/1 TOPPOINT....159 SIT - COPATI SOBNI "MAROLT"...169 SIT -VODA TIHA 1,5L.59SIT - BIBITA LIGHT 1,5L..79SIT -PIJAČASADNA 1,5L -M-...129SIT -PIVO UNION 0,5 PLOČ.169 SIT BOGATA PONUDBA IN UGODNE CENE NA ODDELKU S SADJEM IN ZELENJAVO! Delovni čas: Od ponedeljka do petka: od 7.30 do 20.00 ure • sobota: od 7.30 do 18.00 ure NEDELJA: od 7.30 do 11.30 ure pionirjev in mladincev in 64 članov in članic. Zelo pohvalno pa je, da imamo od vseh 87-ih članov kar 39 operativnih gasilk in gasilcev, strokovno usposobljenih za opravljanje nalog javne gasilske službe. Zal pa moram tudi malo potarnati. Tako številno članstvo in naše aktivnosti, predvsem pa nabava gasilske zaščitne in reševalne opreme, ki je nujno potrebna za zagotavljanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zahteva ogromna finančna sredstva. Sredstva lokalne skupnosti so zelo skromna, zato moramo nenehno prositi za pomoč krajane, podjetnike ter druge sponzorje in donatorje. Za v bodoče imamo visoke cilje, ki nam jih nalaga tudi zakonodaja. Do leta 2009 se moramo opremiti in usposobiti po uredbi, ki govori o minimalnih pogojih o opremljanju in razvrščanju gasilskih enot. V naslednjih letih imamo v planu nabavo novega gasilskega vozila GW-1 in druge gasilske zaščitne in reševalne opreme. Po odkritju in blagoslovu kipca Sv. Florjana, vseh pozdravih in čestitkah gostov, smo podelili zahvale vsem prisotnim društvom za dobro sodelovanje ter priznanja, odlikovanja in plakete posameznikom. Priznanja Gasilske zveze Litija II. stopnje so prejeli: Adriana Cividini, Angela Cividini, Nuška Kukoviča in Marko Jemc; priznanja Gasilske zveze Litija I. stopnje: Miran Kovič in Jože Prosenc; plakete in značke gasilskega veterana: Jožica Cividini, Franc Jerina in Ciril Peterca. Gasilska zveza Slovenije pa je podelila gasilsko odlikovanje III. stopnje Ignacu Koprivnikarju in Cirilu Jemcu. Po zaključku uradnega dela smo si ogledali prikaz gašenja z gasilnim sredstvom Bioversal, ki ga je predstavilo podjetje ITPP iz Ribnice. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k delovanju našega društva, predvsem pa priskočili na pomoč k organizaciji letošnje prireditve, tako s prostovoljnim delom kot tudi s finančnimi in drugimi sredstvi. Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! ... Adnana CIVIDINI Moja dežela lepa, čista in prijazna Tudi letos poteka v okviru vseslovenske akcije moja dežela lepa, čista In prijazna, ocenjevanje za lepši izgled kraja pri Turističnem društvu Litija. Tokrat vam predstavljamo poslovne prostore družbe »OMAHEN-TRANSPORT« v Zagorici. Uspešno družbo dobro poznamo, saj njihove modro-rumene tovornjake srečujemo po vsej Evropi. Le redki pa si od blizu ogledajo sedež in poslovne prostore. Poslovni prostori so ocvetličeni na vseh oknih in pred vhodom, za kar skrbi sam lastnik, Marjan Omahen -prav tako za okolico. Kljub mnoštvom tovornjakom, ki prihajajo in odhajajo vsak dan na različne strani po svetu, je delavnica s celotnim dvoriščem in skladiščem čista, urejena, tako bi bila lahko zgled mnogim, ki “skrbijo” za čistočo naših mest. Kako združuje uspešnost ter podjetnost ter na drugi strani čistočo in ocvetličenost objekta, pa je potrebno vprašati samega lastnika. Občan Vam na svojih straneh lahko prikaže le urejenost sedeža družbe - barvitost cvetja lahko vidite v Zagorici, o poslovnih uspehih pa g. Omahen le skomigne z rameni. Ciril GOLOUH GOSPA POSLANČEVA - ŠE VEDNO?! Ker ATV-signal oddaja svoj program že dobro desetletje, je zelo pohvalno, da ima tudi svojo produkcijo. Njegov program je dokaj zanimiv, še posebej informativna oddaja, ki ima po našem mnenju veliko gledalcev. Glede na to, da smo deležni tudi produkcij drugih lokalnih televizij, pa opažamo, da se je pri »lastni« produkciji malce zaustavilo. Namreč že dve leti spremljamo gledališko igro Gospa poslančeva Gledališke skupine Kresnice, ki se jo predvaja vsakič, ko poide material iz izmenjave lokalnih televizij (najmanj šestkrat letno). ATV-signal je bil angažiran, da to igro posname za vnaprej domenjen odkup desetih kaset, kar pa mu ne daje pravico, da jo predvaja v nedogled. Posledično je bilo ponovitev naše predstave zelo malo, saj se je bistveno zmanjšal interes za ogled igre. Kljub temu, da smo se o tej problematiki pogovarjali po telefonu, sedaj pisno pozivamo, da se preneha predvajanje naše igre. V nasprotnem primem bi bil potreben dogovor glede avtorskih pravic. Gledališkim skupinam v občini sporočamo, da je promocija do neke mere dobrodošla, a hkrati je potrebno preprečiti izkoriščanje, saj se naša gledališka igra počuti izigrano. S spoštovanjem, Gledališka skupina Kresnice OBVESTILO VSEM POLITIČNIM STRANKAM! Po Zakonu o volilni kampaniji in Zakonu o medijih bo časopis Občan v naslednji številki, katera bo izšla 20. septembra, omogočil vsem političnim strankam objavo predvolilnih prispevkov in oglasov v zvezi z jesenskimi državnozborskimi volitvami. Prispevki bodo objavljeni po veljavnem ceniku izdajatelja ter ločeni od ostale vsebine časopisa. Uredništvo Občana Krvodajalska akcija uspela tudi v poletnem času AT mesecu juliju je bila letos V prvič redna enodnevna krvodajalska akcija v poletnem času, ki je bila zelo dobro obiskana. 9- julija 2004 smo v ZD Litija izvedli krvodajalsko akcijo, udeležilo se je 187 kr vodaj alce v, od tega 2 2 pr v i č. Bilo je tudi nekaj odklonov, predvsem zaradi prekratkega časovnega intervala med zadnjim odvzemom in datumom te akcije. Za odlično izpeljano krvodajalsko akcijo smo prejeli tudi zahvalo od RKS Ljubljana. OZRK Litija se še enkrat zahvaljuje vsem krvodajalkam in krvodajalcem, ki se z darovanjem krvi izkazujejo s plemenitimi dejanji skozi vse leto. OZRK LITIJA Za vse tiste, ki želite postati vidni! NUDIMO VAM: - izdelavo logotipov in napisov iz folije, - izdelavo transparentov (možnost najema) - usmerjevalni panoji - izdelavo raznih nalepk (tudi magnetnih) - poslikavo osebnih in tovornih vozil, plovil.. - izdelavo reklamnih, svetlobnih in obcestnih tabel ter opozorilcev - grafično opremljanje lokalov, izložb, vitrin... - celostno podobo podjetij - grafično svetovanje - izdelavo unikatnih izdelkov iz naravnih materialov (kovina, les, kamen...) - popravilo avto in moto plastike - izdelavo raznih zastav (z nosilci) - NOVO: izdelava CAR-TAT00JEV GSM: 041-482-570 ali tel.: 8985-044, tel./fax: 01/8977-942 e-mail: dajmox@siol.net motorek.videc@siol.net #f% Novice iz Območnega W združenja RK Litija Literarni in likovni natečaj V tednu Rdečega križa je bil v osnovne šole in vrtce v Občini Litija in Šmartno pri Litiji poslan natečaj za literarna in likovna dela otrok z naslovom „Pomoč človeku v stiski". Odziv mentorjev in otrok je bil nepričakovano velik. Sodelovalo je preko sto otrok, in sicer vsi z likovnimi deli. Sodelovanju so se odzvali v vrtcu Jurček Jevnica; v OŠ Litiia. Enota s prilagojenim programom; OŠ Šmartno in podružnični M Velika Kostrevnica. Ker se je ob takem natečaju vedno težko odločiti za najlepše ali najboljše delo, smo se odločili, da skromno nagradimo vse sodelujoče. Povabili smo jih na pico in sok ter na vesel klepet. Ob pogovoru z mentorji in ob pogledu na vesele obraze sodelujočih otrok smo spoznali, da je bila naša odločitev pravilna, saj so nam z veseljem obljubili svoje sodelovanje še za naprej. Letovanje starostnikov OZRK Litija je že v letu 2002 sprejelo projekt ter organ izacijo in izvedbo zdravstvenega letovanja starostnikov. Prednost imajo osebe, ki so več let aktivno sodelovale pri izvajanju nalog organizacije Rdečega križa kot aktivist - prostovoljec. Na predlog KO RK je od 07.06. do 14.06. 2004 v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču bivala že šesta skupina osmih udeležencev. Projekt je zaživel, saj tudi na ta način lahko bistveno prispevamo k dvigu kvalitete življenja vse večjega števila starostnikov z našega območja. Letovanje v Punatu na otoku Krku 2004 OZRK Litija je letos julija ponovno organiziralo letovanje otrok na morju. Prva izmena otrok je letovala v Punatu na otoku Krku. Za otroke so na enajstdnevnem letovanju skrbele vzgojiteljice Ivi, Maja, Marjeta, Marjeta in pedagoški vodja g. Tone. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo se lahko vsakdan kopali, igrali na plaži, raziskovali morje, plavali, igrali nogomet, se žogali in se sladkali s sladoledom. Najbolj pridni malčki so opravili tudi plavalni tečaj in se naučili prvih plavalnih »korakov«. Ob večerih, ko je sonce počasi zahajalo, pa smo se udeležili večernih prireditev, na katerih smo tudi aktivno sodelovali in se ob tem zelo zabavali. Odpravili smo se tudi na izlete - z ladjo v Krk in z avtobusom na kopanje v Baško. Počitnice na Krku so prehitro minile in že se je bilo potrebno odpraviti domov, kjer so nas pričakovali starši. Imeli smo se lepo in se z veseljem se bomo vrnili v Punat, na katerega bodo ostali lepi spomini. Marjeta POGLAJEN Letovanje na Debelem Rtiču 2004 Druga izmena otrok je letovala na Debelem Rtiču, v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Otroci so bili razdeljeni v 5_ skupin, za varstvo otrok so na enajstdnevnem letovanju skrbele vzgojiteljice Žana, Maja, Maja, Nataša, Tjaša in pedagoška vodja ga. Milka. Na poti je bilo vreme vse prej kot obetavno, sčasoma pa je veter popustil in sonce je vztrajalo z nami vse do enajstega dne. Vsak dan smo lahko uživali v kopanju in lepem vremenu. Ob popoldnevih smo se udeležili tudi nekaterih aktivnosti in osvojili priznanji za vlečenje vrvi in košarko, večinoma pa smo za aktivnosti in dejavnosti morale poskrbeti vzgojiteljice. Z ladjico smo se zapeljali v Koper, se udeležili delavnice na temo Rdečega križa, najmlajši pa so obiskali tudi Veveričji domek, kjer so uživali v igri. Ob večerih smo nekateri odhajali na ples, drugi pa na igrala in ure pravljic, obiskali pa smo celo letni kino in si z zanimanjem ogledali „Očkov vrtec". Pred odhodom smo naredili majhno anketo, ki je pokazala, da je poleg fantastične družbe in kopice novih prijateljev, morja, bazena, skakalnice in finofajn vzgojiteljic, še en razlog zaradi katerega bi se vsi takoj vrnili na Debeli rtič, in sicer nočno kopanje - ker je to res „nartabolj d best“. Tjaša LEMUT AVTOUČARSTVO in VLEČNA SLUŽBA NON STOP V ČASU POPRAVILA VAM NUDIMO NADOMESTNO VOZILO Graška cesta 33, I270 Litija Tel.: 0I/8983-G85 ~ Ani \ f~\ Roman PLANINŠEK s.p. GSM: 04I-686-0SI (Roman) GSM: 04I-G0G-020 (Blaž) nadaljevanje s 1. stani PLANINSKI KOTIČEK SLOVENIJA Litijski alpinisti v Andih Priprav na ta veliki podvig je bilo veliko. Najti smo morali sponzorje, ki bi nam omogočili lažjo izvedbo odprave. Začeli smo s pripravami: dodatna oprema za višino, rezervacija letalskih kart, zbiranje informacij o deželi, ki je bila naš cilj... V sončnem vremenu na vrhu \lshince (5530m). Tako smo Jože Repina (ki sem za vas zbral nekaj vtisov), Peter Zupančič in Goran Turudič pripravili prtljago, ki je ni bilo malo, in odšli z avtom na letališče v Munchen. Še prej smo se pred dvorano v Litiji poslovili od prijateljev, ki so nam prišli zaželeti veliko uspeha v Andih in srečno vrnitev domov. Pot do Južne Amerike je bila dolga in naporna. Po 14. urah smo končno prispeli v Limo, od tam naprej pa z avtobusom v Huaraz. Vsi utrujeni in zaspani smo morali poiskati naše začasno bivališče. V prvih dveh dneh smo iskali najboljše variante za odhode na višine, višinske tabore, prevoze in podobno. Po pogajanjih smo se dogovorili za najbolj ugodno varianto do baznega tabora Ishinca na višini 4300 metrov. Od tam smo uspešno dosegli vrh Urus - 5495 m, Ishinca - 5530 m in Tocllaraju - 6032 m. To je prvi osvojeni šesttisočak AO Litija. Po vrnitvi v Huaraz smo se odpravili na drug kraj naše odprave - proti Alpamayi. Čudovita dolina Santa Cruz nam je vzela dva dneva, preden smo prispeli do baznega tabora, vzpon do sedla pod A!pamayo pa še en dan. Zaradi močnega sneženja preko noči, smo se ob pol ngptra visoki snežni odeji zjutraj odločili vrniti iz višine 5500 metrov proti baznemu taboru. Močno sneženje nam je oviralo sestop med številnimi ledeniškimi razpokami, predvsem pokritimi z novo zapadlim snegom. S težkim srcem smo zapuščali dolino Santa Cruz in se vrnili v Huaraz. Slabo vreme nas je prikovalo v mesto. Po nekaj dneh bivanja v mestu in napovedih za boljše vreme smo si zadali nov cilj: goro Chopicalgui - 6354 m, ki je sosed Huascarana. Po dolini Uanganuco do izhodišča pod baznim taborom smo se peljali s collectivom (najcenejši prevoz, z mnogo potniki), od tu naprej pa štiri ure hoje do našega moraine campa, na višini 4800 m. Tu smo postavili šotor in v hipu zaspali. Naslednje jutro nas je znova presenetil novo zapadli sneg. Tu smo morali počakati še en dan. Naslednji dan smo se z velikim veseljem odpravili 800 m višje, na Col Čamp, ki leži na višini 5600 m. Na sedlu smo pripravljali plato za šotor in še preden smo končali, je znova pričelo snežiti. Preko popoldneva in do polnoči je zapadlo okoli pol metra snega. Zjutraj smo se zbudili in se opremili za na pot. Za popotnico smo si skuhali še čaj, kar je bila posebna avantura: na tej višini, ob močnem mrazu nam je to vzelo 3 ure časa. Končno smo odrinili proti vrhu. Vdiralo se nam je do kolen in pasu. Po petih urah gaženja, predvsem Gorana, smo prispeli do rame pod vršno piramido - 6020 m - 6030 m. Kljub lepemu vremenu smo se zaradi nevarnosti plazov, prežečih serakov in zaradi pomanjkanja plina za kuhanje čaja, odločili za sestop. Obrnili smo se 300 m pred vrhom. Malo, vendar preveč v takšnih razmerah. Glede na trenutne razmere, ki so bile v Cordilleri Blanci, smo vsi trije resnično zadovoljni z našimi dosežki: dva vrhova nad 5000 m, en vrh nad 6000 m, pa še sedlo med Alpamayo in Guitaraju - 5500 m, rama pod Chopicalguijem - nad 6000 m. Naše izkušnje s prebivalci in novimi prijatelji pa so zelo pozitivne - z nami so bili nadvse prijazni in ustrežljivi. S tem mislim prijatelje iz Peruja, predvsem pa Slovence, ki smo zasedli Huaraz. Snega in višine imamo zaenkrat dovolj. Na naši odpravi smo veliko spoznali, vendar premalo, da se ne bi tja znova vrnili in raziskovali naprej. Andi 2004: Joe, Peter, Goran Goranu seje kot prvem v navezi udiralo od kolen do riti. 5^7 jr ' - Na ledeniku pod - skok cez razpoko pod Chopicalguijem IZPOSOJA UDARNIH KLADIV JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Tel.: 01/898-74-72, fax: 01/898-71-81 Mob.: 041-643-514 ODPRTO: SOBOTA OD 700 DO 1800 OD 700 DO 1200 Trgovina z gradbenim materialom, toplovodno, vodovodno in elektroizolacijo, z barvami in železnino AKCIJA "D topilom od 27/08/04 do 08/09/04 UGODNE CENE, TAKOJŠNJA DOBAVA: gradbeni material • instalacijski material • barve e laki in železnina Litijski sadjarji aktivni tudi v poletnih mesecih Sadjarsko društvo Litija je tudi v poletnih mesecih organiziralo praktično usposabljanje svojih članov. Tako je bil 10/8-2004 organiziran v sadovnjaku Petra KRAŠEVCA v Gabrski Gori pod vodstvom inžinirja Romana MAVCA prikaz letne rezi, redčenja plodov s posebnim poudarkom spremljanja pojava hruševega ožiga. Kajti ločiti je potrebno hrušev ožig od sončnega ožiga (razlika je v tem, da se pri sončnem ožigu začne sušiti listje od vrha do peclja, pecelj ostane zelen, pri hruševem ožigu gre obratno, najprej se posuši pecelj) - in ob takšnem primeru je potrebno takoj ukrepati. Vsi, ki so se udeležili tega praktičnega predavanja, so dobili na raznolika vprašanja koristne odgovore in napotke, kaj in kako ukrepati v sadovnjaku pred in po obiranju sadja. Ob tej priliki pa je vse sadjarje in druge povabil v sadovnjak na Brdo pri Lukovici, kjer bodo imeli 4. in 5. septembra 2004 dan odprtih vrat in v tem času si bo mogoče pod strokovnim vodstvom ogledati celoten sadovnjak in zastaviti marsikatero vprašanje v zvezi pridelavo oziroma vzgojo sadja. Ciril GOLOUH LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 01/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do 19.00 Sobota: od 8.30 do 12.00 MORAVČE, c. na Grmače 16, tel.: 01/72 31 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Obiščite nas in se prepričajte O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA. Vaš nakit bomo popravili, predelali ali ZAMENJALI ZA NOVEGA. ANTON RAJŠEK - STOLETNIK Te dni praznuje Anton Rajšek iz Kresnic visok častitljiv jubilej -lOO-letnico življenja. Ob tej priložnosti mu ZZB Kresnice in občinski odbor ZZB Litija iskreno čestitata ter se mu zahvaljujeta za vse, kar je storil za napredek kraja. Anton Rajšek se je rodil 21. avgusta 1904 v Kresnicah. Že pred drugo svetovno vojno se je zaposlil na železnici, kjerjezdelom nadaljevalpo osvoboditvi. V NOB je odšel v marcu 1944, ker je postalo ilegalno delovanje proti okupatorju vse bolj nevarno. Kot bolničar se je vključil v Kamniško-zasavski odred. Po osvoboditvi se je aktivno vključil v obnovo porušene domovine. Posebej seje angažiralpri elektrifikaciji kraja, gradnji krajevnega vodovoda in gradnji nove osnovne šole. Med drugim je bil predsednik Krajevnega ljudskega odbora, kasneje podpredsednik Krajevne skupnosti, dolgo obdobje pa je bil predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Kresnice in je še edini živeči ustanovni član društva. Za svoje dolgoletno nesebično in požrtvovalno delovanje v kraju, pa tudi širše, je prejel številna odlikovanja, med drugim Medaljo zasluge za narod, Orden republike z bronastim vencem, Priznanje Osvoboditve fronte Slovenskega naroda občine Litija za uspešno delo v krajevni samoupravi, Priznanje sveta KS Kresnice za uspešno in požrtvovalno delo pri razvoju kraja ter vrsto državnih, občinskih in krajevnih priznanj za delo na področju gasilstva. ZZB Kresnice Občinski odbor ZZB Litija ____________________________________________________ REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LITIJA 1270 Litija, Jerebova 14 Tel.: 01 89 62 345 Republika Slovenija, Upravna enota Litija, na podlagi Navodila za izvedbo legalizacije orožja, številka 132-03/216-106/2004/1 z dne 14.07.2004, ki ga je izdal Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc, izdaja naslednji JAVNI POZIV Imetniku, ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, se sme do 20.07.2005 izdati ustrezna orožna listina, razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja, in da imetnik izpolnjuje nalednje pogoje iz drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju (Uradni list RS, številka 61/2000): - da je dopolnil 18 let; - da ni zadržkov javnega reda; - da je zanesljiv; - da ima opravljen zdravniški pregled; - da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Osebe, ki že posedujejo veljavno orožno listino in želijo legalizirati še posamezne kose orožja, se pri legalizaciji tega orožja šteje, da izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju. Vloge za legalizacijo orožja, brez istočasnega prinašanja orožja na upravno enoto, se med 20. julijem 2004 in 20. julijem 2005 sprejemajo na sedežu upravne enote v Litiji vsak delavnik med delovnim časom. Podajo se na ustreznem obrazcu, ki je na voljo preko interneta ali na upravni enoti. Upravna enota bo imetniku ilegalnega orožja o podani vlogi izdala posebno potrdilo, ki bo služilo kot dokaz o začetem postopku in ki bo imetniku omogočilo prenos tega orožja na pregled k puškarju ali na upravno enoto. Pri oddaji orožja, ki ga po Zakonu o orožju ni mogoče posedovati (vojaško, avtomatsko strelno orožje, eksplozivno orožje itd.), se zoper posestnike ne bodo izvajale sankcije, saj bodo z ravnanjem prispevali k večji splošni varnosti ljudi in premoženja. Posebno je potrebno opozoriti, da eksplozivno orožje ne prinašajte na upravno enoto ali policijsko postajo, ampak o njem le obvestite omenjena organa, ki bosta poskrbela za strokovno odstranitev in uničenje takega orožja. Načelnik: Marjan Mali, univ.dipl.oec CENIK OGLAŠEVANJA NOTR. STRANI =130 SIT 1 + 20% DDV 1 cm PRVA STRAN cm =260 SIT + 20% DDV ZAHVALA 10.500 SIT + 20% DDV Informacije na tel.: 01/8983-843 KRAJEVNA SKUPNOST DOLE pri LITIJI IN SEKCIJA ZA OHRANJANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE VAS VABITA, da se v soboto 11.9.2004 udeležite 6. tradicionalne prireditve ob dnevu KS Dole pod naslovom 0GLARSKA DEŽELA 2004 Dolčanke in Dolčani vam želimo predstaviti utrip podeželja nekoč in danes, spoznati vas želimo z našimi aktivnostmi in turistično ponudbo našega kraja, zato ste vabljeni na športno igrišče Dole pri Litiji. Letošnja prireditev bo imela poudarek na temah dodatnih dejavnosti na kmetijah in starih obrteh, ter njihovo vključevanje v turistično ponudbo. PROGRAM PRIREDITEV »OGLARSKA DEŽELA 2004«: PETEK. 10. SEPTEMBER 2004 • Nastop čarodeja Brankota ob 20. 30 uri • Predstavitev udeležencev konjeniškega tabora. • Sledi zabava s skupino »ČUKI« ob 21 uri. SOBOTA. 11. SEPTEMBER 2004 • Odprtje prostorov podeželjskega razvojnega jedra v stari OŠ Dole - CENTER ZA RAZVOJ LITIJA ob 14. uri • Odprtje sejma domačih obrti in dobrot - predstavitev stojnic ob 15. uri • Prihod konjenikov • Prikaz starih opravil in običajev • Konjeniške igre za »Valvasorjev prstan« • Razglasitev najbolje urejene vasi, domačije in stanovanjske hiše v KS Dole za leto 2003 po oceni RGL Litija • Razglasitev rezultatov konjeniških iger • Zabava s ansamblom »Bojana Kudra« NEDELIA. 14. SEPTEMBER 2004 • Od 9. ure dalje odhod udeležencev »konjeniškega tabora* • Srečanje zadružnikov Kmetijske Zadruge TREBNJE ob 14. uri Vsi, ki si želite okusiti utrip podeželja nekoč in danes pridite na športno igrišče Dole pri Litiji, slabo vreme ne bo ovira, saj je prizorišče prireditve VABIJENIV OGLARSKO DEŽELO! Javno glasilo OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija in Šmartno pri Litiji brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna AC0, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39,1270 Litija, tel.: 01/898 38 43; Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija; Naklada: 6.700 izvodov Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Ljudska univerza Trg na Stavbah 8a Tel. št.: (01) 8980-570 RAZPISUJE za šol.l. 2004/2005 vpis v naslednje izobraževalne programe: I. EKONOMIJA 1. Trgovec, IV. stopnja - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja 2 leti. 2. Trgovec - dokvalifikacija - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je nedokončana srednja šola IV ali V. stopnje, izobraževanje traja od enega semestra do enega leta. 3. Prekvalifikacija v trgovca - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je končana 3-letna poklicna šola. Izobraževanje traja en semester. 4. Ekonomski tehnik - prekvalifikacija - poklic: ekonomski tehnik/tehnica Pogoj za vpis je končana šola V. stopnje. Izobraževanje traja eno leto. 5. Ekonomski tehnik - dokvalifikacija - poklic: ekonomski tehnik/tehnica Pogoj za vpis je nedokončana šola V. stopnje. Izobraževanje traja eno do dve leti. 6. Ekonomski tehnik, V. stopnja, poklicno-tehniško izobraževanje - poklic: ekonomski tehnik/tehnica Pogoj za vpis je končan program srednjega poklicnega izobraževanja trgovec, administrator ali poslovni tajnik. Izobraževanje traja dve leti. II. STROJNIŠTVO 1. Preoblikovalec in spajalec kovin, IV. stopnja - poklic: konstrukcijski ključavničar Pogoj za vpis je končana osnovna šola ali skrajšani program strojništva. Izobraževanje traja 2 leti. 2. Strojni tehnik, V. stopnja -poklic: strojni tehnik Pogoj za vpis je končana kovinarska šola. Šolanje traja dve leti. Prijave sprejemamo na Zavodu za izobraževanje in kulturo Litija, enoti Ljudska univerza, vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 17. ure, pokličete pa lahko tudi po telefonu na št. (01) 8980-570. Izobraževanje se bo pričelo v oktobru 2004. Vabljeni! KUD JEVNICA JEVNICA 36 1281 KRESNICE VABILO K SODELOVANJU Ste ljubitelji glasbe? Se bi radi kar najhitreje naučili igrati instrument? Zapeti pesem? PONUJAMO VAM REŠITEV! V sezoni 2004/2005 bomo v sodelovanju z Klubom glasbenikov Pustotnik organizirali poučevanje na naslednjih instrumentih: - IGRANJE NA DIATONIČNO HARMONIKO, - IGRANJE KITARE, - IGRANJE NA KLAVIRSKO HARMONIKO, -IGRANJE NA KLAVIR, -SOLO PETJE. Vpis bo potekal v soboto, 02.10.2004 in 09.10.2004 med 9. in 11. uro v pevski sobi KUD Jevnica (Zadružni dom - vhod z desne strani). Termini poučevanje vam bodo predstavljeni na dan vpisa. Dodatne informacije: 041 804 062 - Jože, 031 361468 - Domen KUD Jevnica P0LŠNIŠKI JESENSKI SEJEM V nedeljo, 19. septembra 2004 Vas Turistično društvo Polšnik vabi na Jesenski sejem. V nedeljskem popoldnevu si boste lahko ogledali, kaj vse dobrega znajo pripravili, narediti in prikazati ustvarjalni in iznajdljivi posamezniki, ki se poleg kmetijstva ukvarjajo tudi z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah. Ne bodo manjkali tudi obrtniki oz. podjetniki. Domače dobrote, ki jih je preveč, da bi jih lahko naštevali, bodo krasile naš prireditveni prostor, ne bo manjkalo dobre glasbe in dobre hrane. Sejem se bo pričel ob 13. uri na šolskem dvorišču in zagotavljamo vam, da bo zabavno in zanimivo, tako kot vedno na Polšniku! VABI VAS TURISTIČNO DRUŠTVO POLŠNIK mali oglasi ODKUPIM VSE VRSTE KNJIG, razen šolskih učbenikov. GSM: 041-458-270 KUPIM 2-3 sobno stanovanje v Litiji. GSM: 051 347 412 IŠČEMO ŽENSKO oziroma dekle za POMOČ PRI HIŠNIH in GOSPODINJSKIH opravilih. GSM: 031-796-111 skupina \ S H B G R 1 A išče bas kitarista info: syberia@volja.net SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI looNAEžA Odprto pon - pet: 9.00-12.00 5.00-19.00 sob: 9.00 - 12.00 Mateja Šimenc s.p. i Tel^O l/8981 -005 1270 LITIJA, VALVAZORJEV TRG 19 Niti zbogom nisi rekla, ne podala nam roke, a v naših srcih boš ostala, saj vedno mislimo na te. V SPOMIN Mineva 16. leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila naša draga žena in mati IVANKA GRM roj. SAVŠEK, (1938 - 2004) iz Hudih Raven 1, Dole pri Litiji. Hvala vsem, ki ji prinašate cvetje in sveče ter postojite ob njenem grobu. Njeni: mož Rudolf in otroci z družinami 1 V SPOMIN LIDIJA! Jokalo je nebo, ko svet te je izgubil. Jokali smo mi, brez tebe izgubljeni. Jokal je dan, ki sonca ni uzrl. V naših glavah ostaja tvoj nepozaben nasmeh. V naših srcih ostajajo tvoje iskrice v očeh. Ostajaš na naših ramenih, kot angel. Vedno v srcih naših si in si bila sprejeta. Ne more pa te izbrisati čas, kajti legende živijo večno, in ti si ena izmed njih. Tvoji prijatelji: Jana, Barbara, Urša, Renata, Vesna, Primož, Borut, Damjan Nisi se poslovil, brez slovesa si odšel, tvoje izmučeno telo je leglo k počitku, tvoje pridne roke pa so za seboj pustile sledi... Pa vendar si v mislih in dejanjih vedno z nami... ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni je mnogo prezgodaj za vedno odšel naš dragi JANEZ RENKO (27.07.1921 - 02.08.2004). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega očeta v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala gre gospe Vlasti, socialni delavki doma Tišje, pevcem za lepo zapete žalostinke, hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred ter delavcem pogrebnega zavoda za vso pomoč. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njegovi V 96. letu življenja si nas zapustila, draga mama, babica, prababica in praprababica. Življenje živeti si nas naučila. Veliko srca in duše si nam poklonila. Vendar na koncu - tiho, kakršna vedno bila si, si nas zapustila! To bridko, nenadno slovo, ni časa bilo, da rekli bi, mama, babica HVALA! V SLOVO ALOJZIJI MEDVED, roj. LAMBERGAR, (1909 - 2004). Zahvala: zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, savskemu župniku za opravljen obred, pevskemu zboru Polšnik za zapete žalostinke, KSP Litija, vsem ki ste darovali cvetje in sveče. Vsi njeni žalujoči! Zaman je bil tvoj in naš boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, smrt je bila močnejša od življenja. ZAHVALA ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, dedka in strica STANISLAVA LAPORNIKA iz Litije (1911- 2004). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste se od njega poslovili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, osebju ZD Litija in patronažni službi, pevcem in pogrebcem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ana, sin Emil z družino, hčerka Ani z družino in sin Robi Odšla si na pot brez povratka, a ljubezen tvoja z nami bo ostala. Za vse, kar si nam dala v življenju, še enkrat ti hvala. Dnevi pretekli so v leto dni, odkar nas je zapustila naša žena, mama, babica in prababica ANGELA SERUCAR roj. JERMAN 8.1.1918-24.8. 2003. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite pri njenem grobu. Vsi njeni Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljube skrbne mame, nihče nam ne more vrniti. ZAHVALA ob slovesu drage mame, stare mame, babice in prababice JULIJANE TOPOLŠEK, rojene REBOLJ, (1915 - 2004). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo imeli radi in jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter izrazili sožalje. Posebna zahvala gospodu župniku za svečano mašo, pevcem za zapete žalostinke in Lojzetu Osolniku za ganjive besede ob slovesu. Vsi njeni. Skrb, dobrota, delo in poštenje, vse to spremljajo tvoje je življenje. Ljubila si delo, ljubila si dom, zdaj pa brez tebe je prazen naš dom, beseda tvoja v nas živi - med nami si! ZAHVALA Prerano nas je zapustila naša draga žena, mami in babica SLAVKA MAJETIČ, roj. KOKALJ, iz Litije. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni: Drago, Stanka in Sanda z družino BES ZAHVALA FRANČIŠKA TORNER Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Vsem lepa hvala za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni Minilo je leto, odkar si zaspal, v našem spominu boš večno ostal. Pustil si nam praznino in žalost, ki ne premaga je nobena radost. Radi te bomo vedno imeli in za tvoj domek lepo skrbeli. V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi MARIO CIVIDINI iz Ribč 08.08.1946-05.08. 2003. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče ter postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, hčerke in sestre JOŽEFE SEVSEK, roj. ZUPAN, 12.02.1952-23.06.2004 iz -Radgonice 6, Dole pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, številnim prijateljem in znancem ter družinam Kram žar iz Radgonice 3, Ribič iz Dobovice, Odlazek iz Dobovice in Vres k iz Berinjeka in kolektivu Plasta, Šentrupert. Iskreno se zahvaljujemo g. Dušanu Maku za prevoz in poslovilne besede ob slovesu. Hvala vsem zastavonošem ter vsem, ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje in delili z nami bolečino. Hvala vsem in vsakomur posebej za sočustvovanje in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala gospodoma župnikoma za lep opravljen obred ter pevcem MRZ Papirničar iz Jagnjenice. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, sv. maše, ji prižgali svečke ter jo tako številno pospremili na njeni mnogo prezgodnji poti do preranega, poslednjega domovanja. Žalujoči: mož Peter, sin Martin, oče Janez, brat Jože in sestri Milka in Fani z družinami l ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi brat in stric SLAVKO KASTELIC iz Litije. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti, g. Černetu iz Predilnice Litija za poslovilne besede, pevcem in KSP Litija. Žalujoči: brat Brane z družino ti m ■ . v KNJIŽNICA LITIJA 1270 LITIJA, Parmova 9 E-mail: knjiznica.litija@email.si Izposoja, informacije Litija: 01/898 05 80 Fax: 01/8980585 Izposoja Šmartno: 01/899 20 80 MAK -MojA Knjižnica Poletje v Knjižnici Litija Počitniški utrip oz. lahkotnost poletnih dni so zaznali tudi v Knjižnici Litija. Bralci in bralke kot navadno v tem letnem času posegajo predvsem po lahkotnejših vsebinah, mladi počitnikarji pa uživajo ob izposoji brezplačnih videokaset, CD-jev in DVD-jev. Statistika kaže, da so si v juliju 2004 v Knjižnici Litija obiskovalci izposodili kar 12.003 enot gradiva, od tega beležimo občutno povečanje izposoje videokaset in DVD-jev (brezplačno!). Tudi obisk v Šmartnem je pohvalen - 716 enot gradiva v juliju. Čeprav so v knjižnici v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Litija pripravili pester počitniški program za mlade, ugotavljajo, da so si le-ti dobesedno privoščili počitnice. Obisk počitniških prireditev je namreč zelo selektiven: mladi dobesedno derejo na športne oz. kopalne prireditve, ob strani pa puščajo organizirane delavnice (bobnarska in stripovska), na katerih bi gotovo sprostili svojo ustvarjalnost. Organizirane delavnice so oz. bolje rečeno so bile brezplačne, kar pa ni prineslo pričakovanega učinka oz. obiska. Kekčevo leto Zaradi »poletne lenobnosti« oz. aktivnega počivanja je v september prestavljen obljubljen obisk Kekčeve dežele; izlet smo v Knjižnici Litija obljubili vsem sodelujočim v akciji Kekčevo leto (ki še vedno poteka, tako za bralce kot tudi za likovne ustvarjalce). Obljube ne bomo snedli, v Kekčevo deželo pa se bomo podali na septembrsko soboto in tako nagradili izžrebane »Kekčeve prijatelje«. Vse mlade do 14. leta vabimo, da sodelujejo v natečaju - kot bralci ali kot risarji - s podrobnostmi jih seznanimo v knjižnici. Za vzpodbudo pa Vas vabimo, da na mladinskem oddelku vstopite v pravcato Kekčevo galerijo, kjer visijo razstavljeni likovni izdelki sodelujočih v Kekčevem letu. Knjigomat Svoje mesto ob izposojevalnem pultu si je že izboril, v teh dneh pa ga bodo bralci pričeli tudi uporabljati - knjigomat, namreč. V knjižnici ne dvomimo, da bo postal dobrodošel in nepogrešljiv pomočnik pri izposoji knjig (poudarjamo: samo KNJIG!!!), saj je v knjižnici vse več uporabnikov, ki stremijo k samostojnosti. Knjigomat je gotovo garant zanjo. Še vedno pa se vse gradivo vrača pri izposojevalnem pultu, prav tako se pri izposojevalnem pultu izposojajo video kasete, DVD-ji, CD-ji ter avdio kasete. Dan zlatih knjig Že dolgo je 17. september poimenovan kot dan zlatih knjig, saj osnovnošolci pričnejo z bralno značko. V knjižnici že pripravljamo osvežene sezname knjig po razrednih stopnjah, ki jih bodo ob pričetku šolskega leta prejele tudi šolske knjižničarke; skupaj z njimi 17. septembra pričenjamo novo sezono bralne značke. Tudi naše krajevne oz. potujoče knjižnice se bodo založile z novimi oz. drugimi knjigami, ki bodo na voljo našim bralcem. Mak - Moja knjižnica Še vedno v Knjižnici Litija poteka akcija pridobivanja novih članov; 1100 član, ki je podaljšal članstvo v knjižnici, je David Kovič iz Kresniških Poljan. Za svojo lojalnost in zvestobo knjižnici prejme knjižno nagrado. Čestitamo! Z motorjem v Sibirijo Zaradi vremena utegne biti dežela silno nagajiva. Sredi poletja lahko z zobmi trepečeš od prezebe. Ali pa vročina preseže štirideset stopinj. S tem je potrebno računati na potovanju proti Daljnemu Vzhodu, kjer je razlika med letnimi in zimskimi temperaturami krepko preko sto (100!) stopinj Celzija. Sibirija se s svojimi naravnimi kontrasti, na tak način vsakemu globoko vtisne v spomin. In kaj me je zaneslo v neskončno tajgo belih brez? Avanturizem, potepuštvo, ali naveličanost vsakdanjega življenja? Nič od tega! Bila je pomlad, leta 1915, ko so mojega deda Andreja, s tisoči drugih vojnih ujetnikov, zajeli na fronti v strelskem jarku in jim zapečatili nekaj let dragocenega življenja v prostranstvih divje, mrzle, neobljudene dežele. Najprej so se borili na strani carja, kasneje za »bolšoje«, kar pa v tem trenutku niti ni pomembno. Ker pa sem že davno, pred nekaj desetletji čisto po naključju ugotovil, da je motor še za kaj drugega, kot za ožemanje plina in draženje lokalnih policajev, sva se tudi tokrat z njim odpravila na pot. Plan je bil »obdelati« področje centralne Sibirije, kjer je bil ded v ujetništvu. Žena pravi, da ponavadi vse zamočim, zato nisem svoje tradicije prelomil niti v tem primeru in nadaljevala sva še nekaj tisoč kilometrov proti vzhodu. Do jezera Bajkal. Ker pa zadovoljstvo nikoli ni popolno, sva jo z 11 let staro Hondo Africa Twin 750 mahnila še nekoliko naprej. V objem boginji sončne zarje. Ko sva obrnila proti domu, se je na števcu izpisalo okroglih 10.000 kilometrov. Na voljo sva imela pet tednov časa in v tem terminu sva prešla sedem časovnih pasov. Ta čas, tesno povezan s kilometri, sva delila s kalkulatorjem, kot »peš«, in bolj kot sem računal, manj je bilo logičnih možnosti, da se realizacija izide. Miran JUVANČIČ Na avion? Ne, ker me je strah! Pa še nenadomestljiva doživetja, spolzijo spodaj v prazen nič. Torej, je preostala le še ena varianta; Vlak! Transsibirska železnica v smeri na zahod. Toda, kako? Nikjer ni bilo nobenega zagotovila, kako istočasno skupaj z nama, spraviti motor po »štreki« od Bajkala, do preko pet tisoč kilometrov oddaljene ruske prestolnice. A sva se vseeno, podala do Irkutska. »Možnost obstaja. Kako, kdaj in v kakšnem stanju, boš dobil motor na končni postaji, ti pa ne more nihče zagotoviti. Niti Putin«! so dejali »znanci«. Razen morda vlakovodje na konvertibilni osnovi in brez prič! Pa še to do tam, kjer se »mašinisti addihaju« (zamenjajo). Npr., midva bi šla v Moskvo, vagon z motorjem vred pa med spanjem odklopijo in pošljejo v Samaro, Ali pa ga na končni postaji najdeš brez sedeža, svečk in sprednjega kolesa. Vse to pa stane kar nekaj dragocenega časa. Po vsej verjetnosti tudi denarja. Saj so Rusi, kar se genialnosti za eksperimente tiče, nenadkriljivi veleumi. Če bi spodletel omenjen plan, bi po isti cesti nazaj, zopet šest tisoč kilometrov nategoval »gas zajlo« in molil k Bogu, da ne bi pustil kolesa v kakšnem od »brezen« na glavni cesti, ki je bila včasih še najbolj podobna navadnem kolovozu. A vseeno povezuje Evropo s Tihim oceanom. Ruske ceste? Še najbolj so podobne neskončni lestvi, kateri včasih manjka klin. Najslabši del poti se prične v centralni Sibiriji in naprej proti Daljnem vzhodu. - Vozniki? So pač »ruski«! A so kljub temu za lastno rit vsaj toliko v strahu kakor Evropejci. Največja nevarnost so udarne jame, ki so včasih nenormalno velike, globoke in zahrbtne. A jih moraš vzeti v zakup. In najpomembnejše pravilo ceste; »Nikoli ne vozi neposredno za vozilom, ker vzmetenje zagotovo ne bo požrlo »brezna« na cestišču«. Če na »hitrem pasu« manjka pokrov kanalizacijskega jaška, moraš to sprejeti kot neizpodbitno dejstvo. Nekomu je bil pač bolj potreben. Namreč zakoreninjenih socialističnih navad se ne da iztrebiti čez noč. Ljudje na podeželju so skromni, odprti in prijazni. Vračati jim je potrebno le tisto, kar je bilo človeku ob rojstvu podarjeno; nepokvarjeno dušo in poštenje! Kajti normalen človeški odnos, lepa beseda in prijazen nasmeh, odpirajo vrata v srca vseh ljudi. In potovanje v nedra, do nedavno »hermetično« zaprtega, sibirskega prostranstva se poplača z doživetji, ki jih ne more pričarati nobena, še tako ganljiva knjiga... montijža Bajec PUC OKDfl in UHfiTfi Borut Bajec s.p., Ulica 25. maja 11,1270 UtIJa Telefon: 01/898 08 11 • Faks: 01/898 37 21 Gsm: 041/754468 • E-mail: bbajec@siol.net MM PROf" $ ZIKKILTVRM CENTER Litija Trg na Stavbah 8a, tel: 01898 02 70 PRED NOVO SEZONO Kljub temu, da smo še globoko v dopustniških dneh, se v Kulturnem centru že pripravljamo za novo sezono. Tokrat Vas bomo samo Informativno seznanili s pripravami In novostmi, ki Jih načrtujemo v sezoni 2004/2005. GLEDALIŠKI ABONMA: posegli bomo po novostih iz lanske in letošnje gledališke sezone najbolj uveljavljenih slovenskih profesionalnih gledališč. Izbira je dokaj pestra in ni bojazni, da tudi letos ne bi bili zadovoljni s programom in igralsko zasedbo. Kot smo ugotovili v preteklih letih, ima litijska publika najraje komedije, da se obiskovalci predstav razvedrijo in sprostijo. Ker moramo upoštevati želje večine, bomo tudi letos izbirali večinoma lahkotnejši žanr, v okviru tega tudi žlahtno komedijo leta 2003, v spored pa bomo za zahtevnejše gledalce uvrstili tudi kakšno resnejšo igro. Za prijeten začetek sezone in popestritev pred oktobrskimi volitvami Vam bomo konec septembra ponudili volilno erotično-politično farso Toneta Partljiča DENIS & DITKA. Glavni vlogi igrata Mojca Partljič in Jernej Kuntner, ki zagotavljata dobro uro zabave in sproščujočega humorja. O uvodni predstavi in vpisu v gledališki abonma Vas bomo pravočasno obvestili v naslednji številki Občana in ostalih lokalnih medijih. OTROŠKE MATINEJE: obisk otrok in njihovih staršev je bil v pretekli sezoni več kot odličen, zato se bomo letos potrudili dvigniti kakovost predstav za naše najmlajše. Otvoritvena predstava bo v soboto, 18. septembra, ob 10. uri, v Kulturnem centru. Letošnja novost bo tudi celoletna karta za otroški abonma, ki bo veljala za celo sezono. Nakup z določenim popustom bo možen že pred pričetkom nove sezone. Natančne informacije bomo objavili v lokalnih medijih v mesecu septembru. MUZEJSKE ZBIRKE: tudi v letošnjem letu bomo nadaljevali z zbiranjem gradiva za naše muzejske zbirke, zato ponovno pozivamo občane, da nam pri tem priskočijo na pomoč. Ker se vsi muzeji po svetu razvijajo na podlagi podarjenih ali kupljenih eksponatov, kar je odvisno predvsem od ozaveščenosti prebivalcev, prosimo vse, ki bi želeli pomagati, da se zglasijo ali pokličejo v pisarno Kulturnega centra na Stavbah (01/8980-274). Obveščamo Vas, da bomo jeseni v našem centru uredili tudi stalno postavitev brodarske in rudarske zbirke, ki bosta dostopni javnosti in bosta tako predstavljali zametek Mestnega muzeja Litija. TEČAJI IN USTVARJALNE DELAVNICE: za jesenski in adventni čas načrtujemo sklop ustvarjalnih delavnic za vse generacije. Domišljija in ročne spretnosti pridejo zelo prav zlasti v predprazničnih dneh, ko mrzlično razmišljamo, s čim bi presenetili svoje bližnje. Ravno tako so nekateri udeleženci izrazili željo po ponovnem pričetku slikarskih tečajev. Vpis v tečaje in delavnice ter ostale podrobnosti bomo objavili v naslednji številki Občana. Kolektiv Kulturnega centra želi vsem bralcem prijeten ostanek počitnic, jesenipanasvidenje! Stenski koledar za leto 2005 je že v predprodaji! pogled v preteklost 9-IM w Tudi letos bo Tiskarna ACO iz Litije izdala tradicionalni stenski koledar, ki že vrsto let, poleg običajnega koledarskega dela, prinaša tudi zanimivo vsebino. Koledar za leto 2005 bo imel tudi tokrat vsebino, ki je med ljudmi zelo priljubljena zgodovino. Zato bo tudi njegov naslov »Pogled v preteklost«. Tudi koledar za 2005 bo razdeljen na 12 strani (vsak mesec posebej), vsaka stran pa ima poleg zelo preglednega koledarskega dela tudi zanimivo fotografijo iz preteklosti. Fotografije so povzete po starih razglednicah, ki jih že zdavnaj ni več, pri ljudeh pa vedno vzbujajo razmišljanja o življenju in ureditvi posameznih krajev v davnih časih. Nekatere slike so stare tudi po sto let in predstavljajo izjemen dokument in snov za primerjavo z današnjimi razmerami. cmmmmmmmmmmiimmmmm: Poleg fotografije iz preteklosti pa ima koledar na vsaki strani še manjšo fotografijo iz današnjega obdobja. Glavna značilnost te fotografije pa je v tem, da je posneta iz istega mesta, kot prvotna. Vse posnetke se ni dalo posneti natanko z istega mesta, ker se je med ponekod ureditev prostora tako spremenila, da se že dolgo ne da več stopiti prav na isto mesto, na katerem je stal fotograf pred mnogimi desetletji. Vsaka fotografije ima tudi krajši tekst z opisom in komentarjem o primerjavi z današnjim stanjem, zato bo marsikdo koledar shranil tudi po izteku leta. Koledar ima nekoliko večje dimenzije kot lanski, zložen bo meril 40 x 33 cm, razpet na steni pa 70 x 33 cm. „ n „ s, „ 22 1 Ž "T 4 5 23 6' I 8 2 10 1J 12 24 13 14 15' 16 17 18 12 25 20 2J 2.2 23 24 25 26 26 | 27; 28' ?? 30 Fotografije so v izredno lepih barvah, sočne in kompozicijsko dodelane, kar omogoča sodobna tehnologija v današnjemu računalniškemu grafičnemu oblikovanju. Izbor posameznih fotografij je prilagojen tako možnostim, ki jih je izdajatelj imel pri pridobitvi kakovostnih izvirnih fotografij, kot tudi dejstvu, da v preteklosti vsi kraji v občini pač niso imeli lastnih razglednic. Največ je fotografij stare (in nove) Litije in Šmartna, ki sta pred drugo in prvo svetovno vojno imela največ razglednic. Oblikovanje koledarja je lastno delo Tiskarne ACO, ki je na tem področju zadnja leta dosegla visoko kakovost, prav tako tudi tisk, ki je že standardno brezhiben. Koledar je možno zložiti, kar je dobrodošlo pri pošiljanju ali kom-pletiranju daril. Na spodnjem delu koledarja je tudi možnost za dotisk logotipa, kar je zlasti primerno za podjetja, društva, zadnja leta pa se tudi posamezniki odločajo za dotisk, bodisi svojih podatkov ali raznih ilustracij. Za informacije o splošnih in prodajnih pogojih smo vam na razpolago vsak delavnik med 8. in 16. uro ali na spodnjem naslovu in tel. številkah: TISKARNA ACO LITIJA C.D.K. 39,1270 Litija e-pošta: tiskarna.aco@siol.net Tel.: 01/898 38 43 01/899 53 53 Fax: 01/899 53 54 GSM: 041 719 444 GOSTILNA IN P1ZZERIA Graška c. 64,1270 Litija, tel.: 01/898 00 00,898 00 01 Ugodna nedeljska kosila. ZGODOVINA RUDARJENJA V LITIJI IV. Avtorica: Helena HAUPTMAN Po letu 1550 se je na naših tleh pričelo intenzivno preganjanje protestantov, kar je usodno vplivalo na delovanje litijskega in tudi drugih vzhodnoalpskih rudnikov. L. 1604 je Litijo zapustil zadnji premožni lastnik rudnika, protestant Anton pl. Ungnad. Z njegovim odhodom je bilo obratovanje zaradi pomanjkanja kapitala in strokovnega kadra dokončno ustavljeno. Kraj je v naslednjih desetletjih doletela vrsta nesreč. L. 1614 so ga že drugič opustošili Turki, I. 1636 pa je v velikem požaru zgorel dobršen del mesta s Farbarjevim Turnom vred. Po podatkih Seizmološkega zavoda Jugoslavije v Beogradu sta bila v 1.1669 (1. septembra in 29. decembra) registrirana dva močna potresa z epicentrom v Litiji. To sta bila prva znana potresa na litijskem seizmičnem območju in sta dosegla V. stopnjo intenzivnosti. L. 1689 je Valvasor takole opisal Litijo: » Litijska zemlja med Savo in hribi je orna planjava. Na tem ozemlju je najti živo srebro in še marsikaj koristnega. Na Sitarjevcu nad Litijo je le še malo gozda, ker je močno posekan.Po hribu se razprostirajo goličave, zato ni tod niti njiv ne plodov. Svoj čas je bil tukaj rudnik, katerega sledove je moč še vedno razpoznati. Kakšen je bil ta rudnik, se da le slutiti.« Na osnovi materiala na haldah je ugotovil, da so kopali svinčevo rudo in da je v notranjosti najti tudi živosrebrno rudo. Pol stoletja kasneje (17.8.1740) je cesarski rudarski mojster Anton Haubtmann po nalogu deželnega glavarja Kranjske raziskal stanje rudarske dejavnosti v Litiji in okolici. Sestavil je izjemno natančno poročilo, ki je opremljeno tudi z analizami vzorcev svinca in srebra. Opisal je 16 lokacij, ki jih večina miruje ter stara nahajališča žlindre, ki dokazujejo, da so stari rudarji tod topili svinec. V zaključku je priporočil ponovno izkoriščanje rudišč, predvsem za pridobivanje svinca. L. 1778 se je na litijskem področju mudil sloviti raziskovalec Balthasar Hacpuet (1739 - 1815). Rodil se je v Franciji, kjer je študiral filozofijo in medicino. Bil je pronicljiv opazovalec narave in nadarjen raziskovalec z obsežnim znanjem iz geologije, mineralogije, botanike in kemije. Služboval je kot zdravnik v francoski vojski, kot rudniški zdravnik v Idriji, predavatelj na Mediko-kirurškem liceju ter babiški šoli v Ljubljani, predavatelj naravoslovja v Lvovu in dekan Medicinske fakultete v Krakovu. Bil je tudi član enajstih evropskih znanstvenih akademij. V Idriji je služboval med leti 1766 in 1773. Idriji, območju tedanje Kranjske in Istre, je posvetil obsežen del v drugi knjigi domoznanskega dela Oryctographia Camiolica. Litijo omenja kot bivši rudnik, v pregledni karti Kranjske pa je nima označene kot najdišča svinca. Opisuje, kako je za nizkim zamaknjenim hribovjem okoli poldneva prečkal Savo, da bi raziskal področje med Litijo in Radečami. Ugotavlja, da so tu svoj čas kopali svinec in srebro. Stare rudarje mimogrede ozmerja s krticami, češ da so kopali take luknje v pobočje, da niso podobne nobeni stvari, še najmanj rovom. L. 1772 so pri Pasjeku zgradili topilnico železa, kjer so topili rudo iz Preske, Zagorja, Dobovca pod Kumom, Jelovca pri Radečah, Šmartnega pri Litiji, Vač in od drugod. Tudi na Sitarjevcu so občasno kopali železovo rudo in jo talili v Pasjeku. Noben znan dokument iz tega obdobja pa ne omenja ponovnega pridobivanja svinca. V tem času je postal zanimiv premog, ki so ga odkrili v Zasavju in ga je tudi država vsebolj podpirala. Leopold Ruard je I. 1795 v Zagorju odprl premogokop in širil raziskave nahajališč premoga ter možnosti njegove uporabe. Že v prvi polovici 19. stoletja pa je postalo litijsko področje nosilec rudarske in fužinarske svinčarske dejavnosti v osrednji Sloveniji. 22. decembra 1838 je ljubljansko rudarsko sodišče po odobritvi višjega rudarskega urada iz Celovca podelilo rudokopno pravico na rudarski meri, ki so jo poimenivali »rov sončnega vzhoda«. Ta mera je pokrivala pašnik Blaža Korbarja in je bila v glavni knjigi rudniških kompleksov vpisana pod lastninsko številko 54 Foll.469 z naslovom Rudnik svinca v Zaverstniku. To je bil začetek novega obdobja rudarjenja v litijskem rudniku, takrat s poudarkom na revirju »Zaverstnik«. Podoknica Nedeljskega dnevnika na Polšniku V petek, 9. julija, se je na Polšniku dogajalo nekaj posebnega. Društvo podeželskih žena in deklet Polšnik je predlagalo svojo predsednico, Marinko Bevc, za Podoknico Nedeljskega dnevnika. Predlog so v Ljubljani sprejeli, Polšničani smo poprijeli za delo in pripravili vse potrebno za podoknico. TEŽJE BESEDE: NEDBAL, POANTA, IVAN ROB, KENDO SESTAVIL: Jože VIZLAR Takšne prireditve v kraju še nikoli ni bilo, zato je bilo zanimanje med obiskovalci še toliko večje. Bolj, ko se je bližala ura sedem zvečer, bolj se je polnil prireditveni prostor pri Lovskemu domu na Polšniku. Podokničarja Franca Pestotnika so pod lepo okrašeno lestev v cizi pripeljale članice DPŽD Polšnik, oblečene v narodne noše. Družbo mu je delal Pavle Kokalj s harmoniko. Podokničarjeva naloga je seveda bila, da bi splezal po lestvi na balkon, kjer naj bi ga pričakala “nevesta”, kakor je on poimenoval izbranko Podoknice Nedeljskega, Marinko Bevc. Zadeva pa mu ni šla tako zlahka od rok, kot si je on to zamislil. Domačini smo mu pripravili majhno presenečenje. Najprej je moral vasovalcu Slavku obljubiti, da bo vsem polšniškim fantom dal pri Majcnu za Štefan vina, nato pa ga je pri plezanju po lestvi ovirala še huda mama, ki mu je namenila nekaj vode iz lavorja in mu žugala z obešalnikom. Ampak vse ovire je srečno prestal in končno Marinki izročil prelep šopek in ji čestital za Podoknico. V kulturnem programu so sodelovali pevci MPZ Polšnik, folklorna skupina Javorje, Vida Sladič s harmoniko. Prav prisrčen je bil nastop polšniških šolarjev in mladega harmonikarja Sandija. Zelo smo se nasmejali šaljivim tekmovanjem Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.9.2004 na naslov uredništva. Izžrebali bomo tri reševalcev, ki bodo prejeli monografijo SVET, KI JE prostovoljcev, za veselo in poskočno glasbo pa je ČISTO MOJ, slikarja FRANCIJA poskrbel ansambel Svetlin. Veselica v deželi zelenja in LESJAKA. veselih ljudi, kot je zapisal novinar v Nedeljskem ----------------------------------- dnevniku, je trajala pozno v noč. Ime in priimek: Da smo za podoknico predlagali Marinko Bevc, ni naključje. Ze peto leto zelo uspešno vodi Društvo |" podeželskih žena in deklet Polšnik in se aktivno vključuje Ulica:--------------------- v vse dejavnosti v kraju. Naša ljudska pesnica, Pavla Voje, Pošta-ki je letos praznovala 95 let, ji je prav za to priložnost napisala naslednje verze: Tel.:_________________________ »Spoletnim cvetjem travnik se ponaša, ______________________________ čebelic roj nabirat med hiti. Po pridnosti, marljivosti čebelic, kako podobna si Marinka ti. Pet let že vztrajaš, se zastonj žrtvuješ v društvu kmečkih žen predstavnica. Kdor prideluje kruh in lepše stvarstvo, plačila vreden je od stvarnika. Gojiš, zalivaš cvetje src kulture, Marinka draga, hvala ti. Vsi zasajamo ti žlahtne rože, da bo lepši časprihodnosti.« Podoknica Nedeljskega je potekala v prijetnem vzdušju. Članice DPŽD Polšnik pa Marinki zanjo še enkrat iskreno čestitamo in želimo, da bi ji ta prigoda v njenem življenju ostala v kar najlepšem spominu. IZŽREBANCI JULIJSKE KRIŽANKE: -Jasna SVRŠINA, Litija - Karolina MALI GODEC, Kresnice - Gašper RAZPOTNIK, Kresnice Nagrajenci prejmejo knjižico KRESNIČKI MOST in jo prevzamejo v TISKARNI ACO v Litiji. Uroš Kramberger s.p. C.D.K.35, 1270 Litija • PVC in ALU okna, vrata • rolete, žaluzije, senčila • police PREDSTAVNIŠTVO ZA: Amalija KADUNC X 7 Mariboru so nastopila tudi dekleta do V12 let. Najuspešnejša je bila po pričakovanjih Anita Kosmač, ki se je prebila do četrtfinala, Živa Košak je klonila v 2. kolu, Ana Šter in Lara Lukač pa sta žal izpadli že v prvem kolu. Anja Poglajen je nastopala na močnem ITT turnirju serije 3 v Domžalah, kjer je med posameznicami morala priznati premoč dve ieti starješe tekmovalke Dunje Antonovič iz Srbije že v prvem kolu, v igrah dvojic pa je v paru s Smrekar Tjašo (Trigav Kranj) prišla do četrtfinala. Temu turnirju je sledil nastop na ITF turnirju serije 4 v Mariboru, kjer je bila v prvem kolu uspešnejša Hrvatica Viskovič s 7/5 in 6/2, v igrah dvojic pa Anja na tem turnirju ni nastopila. Na ITF turnirju v Mariboru je nastopil tudi Nejc Steiner, ki pa se žal ni uspel prebiti skozi kvalifikacije. Anjo zdaj čaka nekaj domačih tekmovanj v kategoriji do 18 let in članski kategoriji ter ITF v Splitu in na Bledu, preizkusila pa se bo tudi na WTA z nagradnim skladom 10.000 $ , ki bo letos prvič v Kranjski Gori. Največja pričakovanja pa so trenutno v Tenis klubu AS Litija usmerjena v ligaško I nadaljevanje s 1. strani \ NIK RAZB0RŠEK OSVOJIL SVOJ PRVI TURNIR AVTO - ŠOLA Sl ° MII SVETI Č VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E kB, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 7.9.2004 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL: 01/8983-140 • GSM: 041-720-378 tekmovanje. Začela se bo namreč težko pričakovana 1. slovenska moška teniška liga. Ekipe in njihovi tekmovalci obetajo tekme, resnično vredne ogleda. Na takšnem nivoju se tenis v Litji verjetno še ni igral. Da bo vse skupaj še bolj zanimivo je ekipa TK AS Litija, ki se je lansko leto prvič uvrstila v 1. ligo, letos že eden favoritov za osvojite naslova državnega prvaka. Na papirju je sicer močnejša ekipa Kranja, ampak v športu je vse mogoče. Tega se zaveda tudi vodja ekipe Marjan Čuk, ki je svoje člane okrepil še z dvema hrvaškima igralcema in sicer Krešimirjem Ritzem in Sašom Tuksarjem ter uspešnim slovenskim tekmovalcem Andrejem Kračmanom. Vse ljubitelje dobrega tenisa vabimo na ogled tekem. Tenis klub AS bo domačin v sredo, 8.9.2004 od 12. ure dalje (do predvidoma 19- ure), nasprotnik bo ekipa ZTK Maribor in v nedeljo 12.09 2004 od 10. ure dalje, nasprotnik bo ekipa Branik Maribor. V septembru boTenis klub AS sprejemal nove člane v teniško šolo - tekmovalni in rekreativni program. Vpisovali bodo otroke v starosti od 6 -10 let. (M.P.) eiMTnoiNsmncuc Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice GSM:041-744-631 GSM:041-546-837 Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si r \ Slavna vmzmsoitaema Konjenica prireja VL Vahsmflim vitešfe Igre na gradu Bogenšperk, v nedeljo, 29.08.2004 Program: 14.00- 16.00 ekipno tekmovanje vitezov konjenikov 16.00 - 17.00 mečevanje in lokostrelstvo v izvedbi vitezov reda Spodnjesavski 17.00 - 18.00 tekmovanje najboljših posameznikov iz vrst vitezov konjenikov 18.00 razglasitev rezultatov, družabno srečanje ---—«maa8»»—---- Vseskozi bodo potekale družabne igre za otroke in odrasle s srednjeveško tržnico! Za poln bokal in dobro jedačo bodo poskrbeli gasilci PGD Kostrevnica. Vljudno vabljeni! VSTOP PROST! Stotnik: Andrej REPINA Vpis v Zlato knjigo in Knjigo dosežkov v torek, 29-junija je na gradu Bogenšperk potekal šolanje zaključili v Osnovni šoli Šmartno. V Knjigo slavnostni vpis učencev v Zlato knjigo in Knjigo dosežkov je bito vpisanih 33 učencev, ki so dosegli dosežkov. Občina Šmartno pri Litiji je tako zlata in srebrna priznanja ter naslove državnih bogatejša za 12 novih odličnjakov, ki so osemletno prvakov v znanju. Z osnovne šole Šmartno je bilo v knjigo dosežkov vpisanih 26 učencev, z Osnovne šole Gradec ena učenka, z osnovne šole Litija - Enota s prilagojenim programom, pa 6 učencev. V kulturnem programu so nastopili vokalna skupina Tinke, flavtistka Ines Mandelj in kitarist Darjan Savšek. Župan občine Šmartno Milan Izlakar je vsem vpisanim učencem podelil priznanja in lepe knjižne nagrade. mag. Karmen SADAR & daj mox Za vse tiste, ki želite postati vidni! POT V SOLO Baza tabora je bila na šoli, kjer je kuharica Stanka vsak dan poskrbela za malico in kosilo. Prvi dan smo odšli protiJelši,kjernasjepričakalaAndrejaSitar,preoblečena v Pehto. Otrokom je pokazala nekaj zdravilnih rastlin in nas postregla z zeliščnim kruhom. _____________________ Drugi dan smo namenili športnim aktivnostim v telovadnici OŠ Šmartno. Pod vodstvom športnega pedagoga Tomaža Rozina smo igrali rokomet, nogomet, vlekli vrv. Ker so bili udeleženci tabora predvsem otroci podružnične šole, kjer nimamo telovadnice, je bilo navdušenje veliko.Tretji dan smo se razdelili v tri skupine in odšli k domačinom. Jožko Koritnik je predstavil svoje čebelarstvo, Matic Repinaje otroke posadil na konja, pri Franciju Novaku so otroci delali z lesom. Izdelali so lepe obe- Enak naslov članka ste lahko zasledili v aprilski številki Občana, kjer smo vas seznanili z izpeljavo posebne akcije na temo prometne varnosti z naslovom - OZNAČIMO VARNE ŠOLSKE POTI S TALNIMI OZNAKAMI. Vedno na začetku šolskega leta ugotavljamo, da so varne šolske poti slabo označene ali pa sploh niso. Z našo akcijo želimo doseči, da so varne šolske poti označene z oznakami, ki bodo vidne celo šolsko leto in bodo naše učence, še posebno najmlajše in njihove spremljevalce, spominjale na hojo po varnih poteh, ostale udeležence pa na previdno vožnjo, ker je v bližini šolska pot. Motiv talne oznake je logotip šole Šmartno, ki je vsem šolarjem in ostalim krajanom že dobro znan. Talne oznake so narisane po varnih šolskih poteh, ki peljejo proti Kostrevnici, Zavrstniku, Ustju in Cerkovniku. Za izvedbo akcije smo potrebovali tudi finančna sredstva in ob tej priložnosti se zahvaljujemo Osnovni šoli Šmartno in Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Šmartno. Posebna zahvala pa gre tudi donatorjem, ki so se odzvali na naš dopis in nam pomagali s finančnimi sredstvi: CERKOVNIK d.o.o. - Borut Meke - izvajalec del; KOPIT d.o.o.; VIPLES d.d.; MUSTANG BAR; SANDI KRAŠEVEC s.p.; Frizerstvo Vera - Miha Trotovšek; ARTS d.o.o.; Lesna ] galanterija-Marko Kahne. Vsem se najlepše zahvaljujemo! Učenci 4.a razreda-šol. leto 2003/04 in razredničarka Darja GORŠE Prispevke pošljite do 10. SEPTEMBRA 2004 na naslov TiskarnaACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net šalnike in jih okrasili z vžiganjem v les. C e trti dan nas je Tone Golob odpeljal do šole vjavorju, nato pa smo prehodili panoramsko pot in se povzpeli na razgledni stolp. Posebno doživetje tabora je bil večer, ko smo postavili šotore in prespali v njih. Na zaključek tabora smo povabili starše in jih postregli s čajem, ki smo ga nabrali sami, in s piškoti, katere so spekli otroci v kuharski delavnici. Tabor smo vodile Jožica Žurga, Mateja Zaman in Irena Avsec. Čeprav pregovor pravi: “Za malo denarja, malo muzike”, se je pri nas pokazalo drugače. Za tabor so starši prispevali 4.000 sit. Jožica ŽURGA Tudi doma je lepo OBVESTILO UČENCEM IN STARŠEM Sporočamo Vam, da bo začetek pouka za učence od 2. do 8. razreda v sredo, 1. septembra 2004, ob 8. uri. Vsi učenci se zberete pred šolo, kjer Vas bodo pričakali Vaši razredniki in Vas pospremili v učilnice. S seboj prinesite šolske copate, beležko in pisalo. Pouk bo potekal po naslednjem urniku: • 8.00 - zbor učencev pred šolo, • 8.00 - 9.35 - dve šolski uri z razrednikom, • 9.35 - 9.55 - malica (prvi šolski dan dobijo malico vsi učenci, naslednje dni pa po predhodnih prijavah, ki jih bodo zbrali razredniki), • sledi dve uri pouka po urniku, ki ga boste prejeli prvi šolski dan. Kosila prvega šolskega dne ne bo. Za naslednje dni se bodo učenci prijavili za kosilo pri razredniku. Šolski prevozi; PRIHODI bodo potekali po starem voznem redu, ODHODI bodo ob 11.35. Učenci, ki si bodo izposodili učbenike v šolskem učbeniškem skladu, jih bodo lahko dobili: • učenci prvega razreda - prvi šolski dan v razredu, • učenci drugega do osmeoa razreda - 30. in 31. avgusta 2004, od 8.00 do 14.00, v šolski knjižnici, • učenci podružničnih šol - prvi šolski dan, na svojih podružničnih šolah. Učence prvega razreda in njihove starše vabimo, da pridejo v šolo 1, septembra 2004. ob 16. uri. V šolski avli bomo za njih pripravili slovesen soreiem. Avgust2004,št.8,leto5 NOVICE IZ OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI www.lltlja.net/tiskarna-aco Šola med počitnicami Mnogi se sprašujete, kaj na šolah počnemo med počitnicami. Seveda mnogi »vedo« odgovor, da nič, ker imamo počitnice. Pa ni čisto tako. Počitnice imajo učenci, učitelji, potem ko uredijo dokumentacijo, opravijo še nekaj sestankov, odidejo na zasluženi dopust. V vodstvu šole se ukvarjamo s poročili, dokumentacijo, načrti za naslednje šolsko leto, »iščemo sredstva«, da bi lahko opravili nekaj najnujnejših del, in še kaj bi se našlo, na koncu pa pride na vrsto tudi dopust. Šolsko leto 2003/2004 smo zaključili 24. junija. Na slovesnosti v KD Šmartno smo učencem podelili spričevala, najboljšim in najuspešnejšim pa tudi številne pohvale in priznanja. Šolsko leto, ki se je izteklo, je bilo bolj značilno kot prejšnja. Pričeli smo uvajati program devetletne osnovne šole v prvem in sedmem razredu. Odprli smo nov prizidek in tako po mnogih letih odpravili dvoizmenski pouk. Največja pridobitev in novost pa je vsekakor bazen, ki smo ga od novembra 2003 do konca februarja 2004 uporabljali pri pouku športne vzgoje. Od marca do konca junija pa je bil bazen v dopoldanskem času na voljo predvsem vrtcem (Litija, Zagorje) in sosednjim šolam iz Litije in Gabrovke. nadaljevanje na strani 3 5. rokometni tabor Čatež in dan rokometa V začetku julija se je končal že 5. rokometni tabor Čatež 2004, ki ga je s pomočjo staršev in dobrih ljudi že petič po vrsti organiziralo Rokometno društvo Šmartno 99. Letošnji tabor je bil nad presežki, tako po številu mladih rokometašev in rokometašic, številu mentorjev in seveda programa, ki je bil nekoliko drugačen kot prejšnja leta. Letos je tabor obiskalo rekordnih 55 otrok. Program je bil razdeljen na dve skupini, na tiste mlajše, ki igrajo mini rokomet (letnik 1993 in mlajše), in na starejše (letnik 1992 in starejše), imeli pa smo tudi selekcijo desetih deklet, ki so prav tako igrale mini rokomet, čeprav so bile po letnikih nekatere od njih že starejše. Otroci so bili razdeljeni v sedem skupin in sicer štiri mlajše skupine in tri starejše, za njih pa je bilo zadolženih sedem mentorjev in vodja tabora Tone Justin. Tabor Čatež je predvsem sprostitev po dolgi sezoni z napolnjenim in zanimivim urnikom. Letos se je kljub rekordni udeležbi prijavila manj kot polovica članov Rokometnega društva Šmartno 99, dejstvo pa je, da je ta številka že na meji zmogljivosti doma Čebelice, ki je naš stalni dom v zadnjih petih letih. Dom Čebelica nam nudi vse, kar potrebujemo za dobro organizacijo takšnega dogodka kot je rokometni tabor, zato upam, da bomo z njimi sodelovali tudi v prihodnje. Za popestritev in sprostitev v teh poletnih dneh pa smo izkoriščali odprti bazen na domačiji Strajnar, ki je le kakšnih 30 minut hoda oddaljen od doma Čebelica. Najbolj zanimiv dan za vse udeležence tabora je bila prav gotovo sreda, ko nas je obiskal slovenski reprezentant Vid Kavtičnik in nam za slabe dve urice krajšal čas z odgovori na vprašanja, ki so mu jih zastavljali mladi rokometaši. nadaljevanje na strani 3 Na podružnični šoli Velika Kostrevnica je bil v okviru društva »Prosti čas« od 6. do 9. julija organiziran počitniški tabor. Udeležilo se ga je 22 otrok. Program tabora je bil naravnan na pohodništvo po domačem okolju, medsebojno druženje, delavnice in športne Igre. Enak naslov članka ste lahko zasledili v aprilski številki Občana, klor smo vas seznanili z Izpeljavo posebne akcije na temo prometne varnosti z naslovom - OZNAČIMO VARNE ŠOLSKE POTI S TALNIMI OZNAKAMI. Avgust 2004 2___________O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE / NOVICE Na podlagi 5.člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 108/2003), sklepa Komisije za nadzor nad državnimi pomočmi z dne 14.10.2003 in mnenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k načrtu državnih pomoči za področje kmetijstva z dne 2.4.2004 objavlja Občina Šmartno pri Litiji Javni razpis o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Šmartno pri Litiji za leto 2004 I. Predmet razpisa a) Občina Šmartno pri Litiji namenja finančna sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Šmartno pri Litiji iz proračuna za leto 2004 v skupni višini 3.800.000,00 SIT za namene navedene v tem razpisu. b) Pravico do kandidiranja za sredstva po tem razpisu imajo fizične osebe -državljani Republike Slovenije, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in katerih kmetije so vpisane v register kmetijskih gospodarstev pri pristojnem državnem organu oziroma kmetijska gospodarstva, ki imajo svojo KGM -MID številko in so locirane na območju občine. Upravičenci do finančnih sredstev na področju izobraževanja kmetov so tudi pravne osebe, ki izvajajo izključno nepridobitno dejavnost na tem področju. c) Sredstva se dodeljuje do porabe razpoložljivih sredstev za določen namen. II. Vrste intervencij in pogoji razpisa Sredstva se v skladu z določili Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 108/2003) dodeljujejo za naslednje namene: Grb in zastava občine Šmartno pri Litiji Konec letošnjega junija se je iztekel javni natečaj za oblikovanje grba in zastave občine Šmartno pri Litiji. Strokovna komisija je prejela deset popolnih samostojnih predlogov in se po temeljitem pregledu odločila, da zaradi pomembnosti projekta ponovi javni natečaj. Kot je bilo pričakovati, so v predlogih prevladovali motivi povezani z Bogenšperkom in cerkvijo sv. Martina. Večina prispelih predlogov je vsaj delno ustrezala heraldičnim zakonitostim, vendar pa noben predlog ni v celoti ustrezal razpisnim pogojem, saj so bili predlogi večinoma zasičeni z atributi in barvami. Ker je izbor grba in zastave pomemben projekt, je bilo mnenje komisije enotno, da se razpis ponovi. Člani komisije se vsem avtorjem izdelkov lepo zahvaljujemo in jih ponovno prosimo, da svoje predloge dopolnijo v smislu spodnjih navodil: - grb mora biti upodobljen na ščitu poznogotskega sloga sanitske oblike, - uporabljajo naj se preproste in razločne oblike v čistih heraldičnih barvah, - grbovne podobe naj ne bodo prenatrpane z obliko in barvo, kar bi oteževalo izdelavo celostne podobe, katere sestavni del bo tudi občinski grb (dopisi, žigi,..). 1. Sofinanciranje zavarovanja živine, poljščin, vrtnin in sadnega drevja Namen: podpora ohranjanju črede, ohranjanju in obstoju kmetijskih gospodarstev v primeru naravnih nesreč, ki prizadenejo poljščine, vrtnine in nasade sadnega drevja Pogoji za pridobitev sredstev: - prosilec mora biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev - lokacija zemljišč mora biti na območju Občine Šmartno pri Litiji Zahtevana dokumentacija: - vloga - račun za sklenjeno zavarovanje z navedbo števila živali oz. zavarovanih kmetijskih površin Višina sofinanciranja: do 50 % premije Višina razpoložljivih sredstev: 1.000.000,00 SIT Rok za prijavo: 31.10.2004 2. Sofinanciranje osemenjevanja živine Namen: podpora vzreji in ohranjanju kvalitetne in zdrave osnovne črede plemenske živine v kmečki reji. Pogoji za pridobitev sredstev: - Storitev osemenitve telic in krav, ki je izkazana na podlagi potrdila o osemenitvi oziroma računa pooblaščene organizacije. Zahtevana dokumentacija: - vloga - račun za izvedene storitve pooblaščene organizacije - izvajalca, ki opravlja storitev osemenjevanja živine v kmečki reji Višina sofinanciranja: do 50 % cene storitve. Višina razpoložljivih sredstev: 2.500.000,00 SIT Rok za prijavo: 31.10.2004 3. Izvajanje izobraževanja v kmetijskih in dopolnilnih dejavnostih Namen: izobraževanje kmečkih žena, kmetov predvsem na področju dopolnilnih dejavnosti v smislu pospeševanja registracije kmetij, seznanjanja z obstoječo zakonodajo, predstavitev možnosti za opravljanje dopolnilne dejavnosti. 3.1. Upravičenci so: organizatorji izobraževanja Pogoji za pridobitev sredstev: - da je izobraževanje v skladu s sprejetim razvojnim programom občine Zahtevana dokumentacija: - vloga - račun s seznamom udeležencev 3.2 Upravičenci so: kmetje občine Šmartno pri Litiji Pogoji za pridobitev sredstev: - vloga - plačan račun oz. potrdilo o opravljenem izobraževanju Višina sofinanciranja: do 50 % stroškov izobraževanja posameznika Višina razpoložljivih sredstev: 300.000,00 SIT Rok za prijavo: 31.10.2004 Obvezna priloga vloge je podpisana izjava vlagatelja, da za isti namen ni prejel državnih ali mednarodnih sredstev, da je oz. bo sredstva namensko porabil in da so podatki v vlogi točni. Informacije v zvezi z javnim razpisom in obrazce za prijavo dobijo interesenti na Občini Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2, Šmartno pri Litiji oz. po telefonu 8962-770. Obrazci za prijavo so na voljo tudi na internetni strani Občine Šmartno pri Litiji - http://www.sniartno-litiia.si. Informacije v zvezi z javnim razpisom in obrazci so na voljo tudi pri Kmetijski svetovalni službi - Izpostava Litija, Valvazorjev trg 3, Litija. Številka: 321-01/2004 Datum: 10.8.2004 Župan: Milan IZLAKAR Za pomoč pri oblikovanju lahko služi knjiga, katere vsebina se bo nanašala na zakonitosti grboslovja in zastavoslovja in bo predvidoma izšla v prvi polovici septembra. Avtorji, ki bodo dopolnjevali svoje predloge, naj le-te pošljejo pod isto šifro z oznako za dopolnitev (šifta/2), ostali predlagatelji pa naj se ravnajo po objavljenih razpisnih pogojih. Komisija želi vsem natečajnikom veliko ustvarjalnega elana in predvsem uspešne izdelave! mag. Karmen SADAR Na podlagi 6. in 29. člena statuta Občine Šmartno pri Litiji (Ur.l. RS, št. 33/03,106/03) ponovno razpisujem JAVNI NATEČAJ ZA OBLIKOVANJE OBČINSKEGA GRBA IN ZASTAVE OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI 1. Namen javnega natečaja je izbrati grb in zastavo, ki bosta predstavljala občino in vse njene občane. Grb in zastava bosta poleg praznika, uradna simbola občine Šmartno pri Litiji. 2. Prvi trije najboljši predlogi, ki jih bo izbrala v ta namen sestavljena komisija, bodo nagrajeni in sicer: 1. nagrada 50.000 SIT 2. nagrada 30.000 SIT 3. nagrada 20.000 SIT 3. Pri izdelavi in oblikovanju osnutka grba in zastave je potrebno upoštevati naravne, kulturne in zgodovinske značilnosti krajev in prebivalcev na območju občine Šmartno pri Litiji ter veljavne norme s področja grboslovja z vidika barv, grbovnih elementov in oblike ščita. 4. Interesenti naj svoje predloge z obrazložitvijo pod šifro posredujejo na naslov: Občina Šmartno pri Litiji, Tomazinova 2, 1275 Šmartno pri Litiji, s pripisom JAVNI NATEČAJ - za oblikovanje občinskega grba in zastave. V posebni ovojnici (označeni s pripadajočo šifro) mora biti predložen naslov, na katerega bo poslan sklep o izbiri. 5. Javni natečaj bo odprt do 29.10.2004. 6. Nagrada in izbira simbolov se lahko izključujeta. 7. 0 izbiri bodo avtorji obveščeni osebno, javnost pa z objavo v lokalnem časopisu. Župan občine Šmartno pri Litiji Milan IZLAKAR l.r. Hudo neurje v Šmartnem V noči iz nedelje na ponedeljek (9- avgusta 2004) se je v Šmartnem razbesnelo močno neurje. Med neurjem je udarila strela v štiriokenski kozolec na Ustju kmetovalca Janeza Lebarja, ki je bil poln sena, pod kozolcem pa vsa kmetijska mehanizacija. Lastniku je uspelo izpod gorečega kozolca rešiti samo traktor, vse ostalo pa je zgorelo (letošnje seno, kmetijski stroji in priključki). Na sliki prizorišče naslednjega dne ob 9-30 uri, ko so ognjeni zublji požirali še zadnje ostanke mogočnega kozolca. Požar so gasili gasilci Prostovoljnega društva Šmartno in okoliškimi gasilci, katerim je pred ognjem uspelo obvarovati sosednje objekte, kljub temu je materialna škoda velika. Na kraju požara je bil tudi župan občine Šmartno Milan Izlakar in upamo, da bo tudi občina Šmarno priskočila na pomoč pri odpravi posledic. DOGAJANJE V DOMU TIŠJE NASTOP UPZ LITUS IN UČENCEV OŠ ŠMARTNO Dne 9-6.2004 je dan v Domu Tišje popestril učiteljski pevski zbor LITUS iz Litije s svojim nastopom. Članice zbora so nam zapele lepe slovenske pesmi. Z veseljem smo pričakovali nastop tega zbora, ker sta med njimi tudi članici našega kolektiva. Že naslednje dopoldne so nas obiskali učenci OŠ ŠMARTNO. Kljub obilici dejavnosti ob izteku šolskega leta so si učenci in njihove učiteljice vseeno vzeli čas in pripravili pester kulturni program, ki je vseboval pevske, gibalne in recitatorske točke. NAŠ IZLET V MOZIRSKI GAJ Stanovalci doma Tišje smo se 22.6.2004 odpeljali z avtobusom na izlet v Mozirski Gaj, kjer smo ob prihodu najprej po pošti poslali pozdrave našim domačim, potem pa smo odšli z vodičem v Mozirski Gaj. Kar smo videli, je bilo prelepo. Kakor čudež. Občudovali smo prelepo cvetje in urejene gredice z napisom, od kod so doma. Vmes kot varuhi te lepote stojijo debele smreke. Videli smo tudi mlin. Bistra voda je poganjala mlinsko kolo, v mlinu pa je ropotalo, ko se je drobilo žito. Po ogledu Gaja smo se odpeljali v Polzelo, kjer smo imeli kosilo v Domu upokojencev. V Biserni dvorani smo tamkajšnjim stanovalcem zapeli lepo slovensko pesem. Utrujeni vendar veseli smo se odpeljali domov. K lepemu spominu na naš izlet so s svojo prijaznostjo in pozornostjo veliko prispevale tudi naše spremljevalke. Zaslužile so si našo zahvalo. Napisala stanovalka Alojzija LEKAN NASTOP LESENIH ROGISTOV V Domu Tišje so nastopali prvič. Delujejo 5 let. Vse inštrumente je izdelal vodja te skupine gospod Jože Setničar. Inštrumenti so izdelani iz korenin različnih dreves (smreka, gaber). Ker je bilo lepo vreme, je bila prireditev izpeljana zunaj, pred domom. Prireditve se je udeležilo 73 stanovalcev. Napisala stanovalka Marinka MALI Na Javorju šola ostaja zaprta tudi po počitnicah Slovo na podružnični šoli Javorje 24. junija so se po vsej Sloveniji za dva meseca zaprla šolska vrata. To je bil težko pričakovani trenutek za učence, pa tudi za starše, saj jim bo za nekaj časa prihranjena marsikatera skrb. V Javorju pa se starši tega dne niso ravno veselili. Pa ne zato, ker njihovi otroci ne bi bili uspešni, pač pa zato, ker so se vrata njihove podružnične šole zaprla za dlje - »začasno« za dve leti. V srcih staršev je novica o zaprtju šole boleče kljuvala že vse od jeseni, 24. junija pa je privrela na dan. Kljub veselju, da je šolskega leta konec in da so bili njihovi otroci uspešni, se je na zaključni slovesnosti utrnilo kar nekaj solza žalosti. Tudi zame, za učiteljico, je bil ta dan drugačen od vseh ostalih, ki sem jih preživela skupaj z učenci v tej majhni, a prijetni podružnični šoli. V sebi sem občutila prav takšno tesnobo kot pred dvanajstimi leti, ko sem se prvič podala na pot proti Javorju. Z učenci, njihovimi starši in krajani smo se dobro razumeli in vsa ta leta so zelo hitro minila. Vsem staršem, učencem in krajanom, hvala za vse lepe trenutke, ki sem jih preživela z vami. Bernarda KRALJ Na zaključni prireditvi so učenci in starši pripravili krajši program. Prebrali so tudi pismo, v katerem so se poslovili od »svoje» šole, učiteljice in kuharice. Stoji učilna zidana, pred njo je stara jablana, ta jablana je votel panj sinica nosi gnezdo vanj. Sinice bodo od danes naprej mirno lahko nosile bilke v gnezdo, ki ga bodo spletale v bližini šole, saj jih tu ne bo več motila živahnost otrok, ki so 130 let prihajaji v šolo na Javorju. Danes se vrata zapirajo in to občutimo z grenkobo v srcih. Žalostni smo. To se je zgodilo v času, kojželimo, da bi bilo slovensko podeželje bolj polno in živahno, saj je tu lepo živeti. Sola nam je ogromno pomenila, pa čeprav je imela v zadnjih letih tako malo učencev. Zal so razmere pripeljale do današnje situacije, ko se poslavljamo od nje. Pogrešali jo bomo vsi, tudi starejši prebivalci, ki so leta in leta videvali in poslušali hrup in otroško čebljanje pri šoli okrog poldneva, ko je bil pouk zaključen. Upamo vsaj, da stavba ne bo propadala in morda še kdaj služila svojemu namenu. Veliko učiteljev in učiteljic se je izmenjalo v Javorški šoli. Mnogi od njih so tudi že pokojni. Zadnjih kar nekaj let pa je tu službovala učiteljica Bernarda. Danes se ji zahvaljujemo za požrtvovalno delo in ves trud, ki ga je vlagala v naše otroke. Želimo, da bi ji službovanje v Javorju ostalo v lepem spominu in veliko zadovoljstva na nadaljnji službeni poti. Poleg učiteljice pa je v Javorški šoli veliko let službovala tudi ga. Milena, ki je otrokom dobro kuhala in skrbela za vedno čiste in urejene prostore. Tudi njej iskrena hvala za ves trud, želimo pa ji tudi čim lepšo nadaljnjo življenjsko pot! Družine: Murne, Berčon in Berdajs Med poletnimi počitnicami je v na igrišču ob šmarski osnovni šoli uspešno stekla akcija z imenom Oživimo športna igrišča. HURA, NA IGRIŠČE Vsi vemo, kako nestrpno in z veseljem otroci in mladina pričakujejo šolske počitnice. Večina se jih odpravi za teden ali dva na morje, v toplice, v gore, k sorodnikom ali prijateljem. Doma malce lenarijo, preživijo več časa za računalnikom ali pred televizorjem in se družijo z vrstniki. Ko se naužijejo vsega tega, pogosto ugotovijo, da počitnice postajajo nekoliko dolgočasne. Vprašanja, kako aktivno, zdravo in zanimivo preživeti počitniške dni, pa si ne zastavljajo samo otroci in šolska mladina, ampak tudi tisti, ki jim ni vseeno, kje in kako mladi preživljajo prosti čas. Zlasti zato, ker je veliko preveč takih, ki posedajo po lokalih, si iščejo neprimerno družbo, ki jim niso tuji alkohol, cigarete in droge. Lansko leto je pod okriljem Zveze za šport otrok in mladine Slovenije zaživel državni projekt HURA, PROSTI C AS, ki preko lokalnih društev in podobnih organizacij spodbuja izvajanje različnih športnih oziroma rekreativnih programov , namenjenih mladim zlasti v času počitnic. Društvo »Prosti čas« Šmartno je letos poleg letovanja v Seči in športnega tabora v Bohinju organiziralo tudi športne aktivnosti v kraju samem. Te potekajo redno od srede do nedelje od 18. ure dalje. Vsakič se zbere od 20-30 športnih navdušencev, ki (pogosto v sončni pripeki) uživajo v igranju odbojke, nogometa in košarke; nekateri pa preizkušajo svoje spretnosti v igranju badmintona in rolanju. V društvu smo zelo zadovoljni, da je šolsko igrišče v resnici zaživelo tudi med počitnicami in prav prijetno je opazovati mlade, ki jim tovrstna aktivnost pomeni popestritev počitniških dni. Zahvala velja OŠ Šmartno, ki je dala svoje športne površine v brezplačno uporabo. Danica SEDEVČIČ V nedeljo, 26.6.2004, smo člani ŠD Dolina izvedli piknik, v okviru katerega je bilo več turnirjev. POMLADANSKI PIKNIK ŠD DOLINA Tako smo dopoldan začeli s turnirjem v malem nogometom na travi, na katerem so lahko sodelovale le ekipe iz Jablaniške doline. Bilo je pet ekip, in sicer Breg, Gradiške Laze, Jablanica, Cerovica in Gradišče. Ekipa iz Gradišča je z enim neodločenim rezultatom ter tremi zmagami prepričljivo osvojila prvo mesto. Drugo mesto je osvojila Jablanica in tretje mesto Cerovica. Popoldan smo nadaljevali z odbojko na mivki. V vsaki ekipi je morala biti tudi najmanj ena članica, zato so bile tekme še bolj zanimive. V finale sta se uvrstili ekipi Šmarčani (Blaž Izlakar, Rok Derenčini, Aleš Gabrovec, Saša Pucelj) in Mero (Mare Medevešek, Magda Medvešek, Tomaž Rozina). Po zelo zanimivi tekmi sta slavila igralca in igralka ekipe Mero. Poleg teh dveh športnih panog pa smo prvič izpeljali tudi turnir v badmintonu, tako za moški kot za ženski spol. Pri moških je slavil Blaž Lambergar, pri ženskah pa Andreja Rozina. Proti koncu dneva smo imeli še nekaj družabnih iger, med katerimi je bila zelo zanimiva tudi tekma v hoduljah. Za zmagovalno ekipo so nastopali Edvard Izlakar, Rudi Kozlevčar in Zdene Šinkovec. Nekateri posamezniki so nastopali na več turnirjih, tako da je bilo skupaj prijavljenih »tekmovalcev«, oz. prijav 244. Gradišče-zmagovalna ekipa turnirja v malem nogometu na travi Že sedaj pa vabimo vse krajane Jablaniške doline, da se udeležijo nekoliko drugačnega piknika, ki ga bomo izvedli septembra v našem športnorekreacijskem centru Reka. Poimenovali smo ga »Jesenski golaž piknik«. Zato vas vabimo, da spremljate obvestila na informacijski tabli ŠD Dolina na Gradiških Lazah. Tomaž ROZINA 5. rokometni tabor i Čatež in dan rokometa Ko pa se je Vid Kavtičnik poslovil od nas se je začel družabni večer z obiskovalci, ki je zelo lepo uspel, igralo se je nekaj rokometnih tekem, pomerili smo se v vlečenju vrvi, pa tudi zabave in smeha ni manjkalo. Da pa Vid ni bil edina velika osebnost, ki nas je ta dan obiskal, pa je z obiskovalci prišel tudi župan občine Šmartno pri Litiji, g. Milan Izlakar. V soboto, dne 03.07., ko so se udeleženci tabora vračali domov, pa se je v popoldanskih urah začel tradicionalni dan rokometa. Predstavitev vseh selekcij ter medsebojne tekme so potekale na igrišču osnovne šole Šmartno, tam kjer so šmarski rokometaši v devetdesetih letih dosegali največje rezultate. Dneva rokometa se je udeležilo vseh osem selekcij v društvu, igrale so tudi mamice, očetje, ekipa obiskovalcev, veterani, na koncu pa so se v tradicionalni tekmi v malem nogometu pomerili še trenerji in pa ekipa Petek zvečer v V&R. Da pa je bil dan res pester, pa je vse skupaj spremljala glasba, plesna skupina ter seveda dobra jedača in pijača. Sezono smo tako zaključili tudi v Šmartnem, z dobrimi obeti za naprej, saj se nam ni potrebno bati za prihodnost. Zahvaljujemo se vsem staršem, ki so nam zaupali svoje otroke na taboru, sponzorjem, da so nam pomagali omogočiti tabor in dan rokometa, posebej Factor banki d.d., Mercatorju d.d. in SPL d.d. Ljubljana, Vidu Kavtičniku za obisk, županu Milanu Izlakarju, prijaznemu osebju doma Čebelica in seveda vsem ostalim, ki ste nam tako ali drugače pomagali že čez celo sezono. Mentorji rokometnega tabora Čatež 2004 in upravni odbor Rokometnega društva Šmartno 99 Pevsko društvo »Zvon» v sezoni 2003/2004 Tako kot že vrsto let, smo bili tudi v preteklem letu zelo aktivni. Pričeli smo z nastopom na medobmočni pevski reviji v Trbovljah, v novembru 2003. Na njej Je nastopalo 10 odraslih zborov osrednjeslovenske regije. Na Valentinovo, 14. februarja 2003, smo v šmarskem kulturnem domu pripravili tradicionalni zimski koncert, s katerim smo počastili dvajsetletnico delovanja Zvona v mešani zasedbi; ves ta čas zbor vodi zborovodkinja Marjanca Vidic. Trenutno prepeva v zboru 40 pevk in pevcev. Kot gost je ne koncertu nastopil recitatorski krožek OŠ Šmartno pod vodstvom Danice Sedevčič, izvedel je samostojni recital Povodni mož. Na koncertu je 20 pevk in pevcev ter zborovodkinja Marjanca Vidic prejelo priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti - območna izpostava Litija za 20-letno prepevanje v zboru; podelila jih je gospa Rosana Maček, vodja litijske izpostave. Skozi dvajsetletno zgodovino Zvona v mešani zasedbi nas je z vezno besedo popeljala povezovalka Katarina Kragelj. 1. maja 2004 je Zvon sodeloval na osrednji proslavi na Javorju, kjer je ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo zapel slovensko in evropsko himno ter več domoljubnih pesmi. V maju je zbor prepeval še trikrat; sodeloval je na območni pevski reviji v Šmartnem, v sredini maja je sodeloval na 6. slovenski Zvonarijadi, ki je letos potekala v Jakobskem dolu pri Mariboru, kjer so se prijazni domačini izredno potrudili in nam pripravili resnično lep dan. Poleg nas in domačinov so prepevali še zbori iz Gorenje vasi, Šentvida pri Lukovici, Mute in Mengša. Mogočno je na koncu zadonela naša vsakoletna skupna pesem “Pa se sliš”. Druga leto nas bodo gostili v Mengšu. Zadnjo nedeljo v maju smo na Bogenšperku pripravili tradicionalni letni koncert z gosti - mešanim pevskim zborom iz Divače. 20. junija smo sodelovali v povorki in skupnem nastopu 160-ih pevskih zborov iz vse Slovenije na 35. taboru v Šentvidu pri Stični, kamor hodimo že vsa leta.Ob dnevu državnosti smo z ostalimi kulturnimi skupinami iz Šmartna sodelovali na proslavi pri kulturnem domu. Precej delovno sezono smo sklenili z enodnevnim izletom na slovensko obalo Poleti se srečamo na kakšnem družabnem srečanju in se poveselimo ter prepevamo. Ponavadi je to pravcati panoramski koncert, enega takšnih smo imeli v juliju v Šmartnem. Prav tako že vseskozi kujemo načrte za prihodnost, teh imamo kar precej. V septembru bomo odšli na pevski vikend ob Kolpo, kjer bomo pridno pričeli z novo sezono, v kateri bomo praznovali 115-letnico delovanja pevskega društva Zvon v Šmartnem. Pevke in pevce v zboru povezuje ljubezen do petja, prijateljstvo, vedrina in prijetnost druženja. Kdor bi se nam rad pridružil, ga prisrčno vabimo medse, saj »kdor poje, slabo ne misli«. Katarina KRAGELJ mm siiiia ms® in hbMHInNi nnpnv Milan MIHELIČ s.p. Na Dobravi 4, LITIJA Tel. doma: 01/898-33-89 (po 17. uri) GSM: 041-541-002 V novi sezoni z rokometom v ligi začenjajo tudi dekleta V mesecu septembru štartajo s tekmami vse rokometne selekcije, kmalu se tako začenja nova sezona 2004/2005, ki po dolgih letih prinaša novost v naših krajih, organizirano tekmovanje deklet v ekipnih športih, seveda v rokometu. Ugodni Krediti x KO BANKA PRIDE K VAM DOMOV Pokličite in se dogovorite za brezplačen obisk! 031 766 226 Šmarčani imajo letos v tekmovanju prijavljenih sedem selekcij. Pri dekletih so to novi dve; mlajše deklice A (L 1992/1993) in starejše deklice A (L 1990/1991), pri fantih pa je selekcij pet; mlajši dečki A (11992/1993), starejši dečki B (L 1991), starejši dečki A (L 1990), mladinci (L 1985-1989) in člani, ki bodo nastopali v 2. DRL - vzhod. Eltipe mini rokometa bodo tudi letos prijavljene preko osnovnih šol, v Šmartnem se je tekmovalo že prejšnje leto, letos bomo poskušali začeti z delom tudi v obeh litijskih šolah. Vse te ekipe oz. selekcije vodi letos že 10 trenerjev, skupaj pa imamo v pogonu okoli 150 igralk in igralcev, skupaj pa bodo te ekipe odigrale preko 130 uradnih tekem. Vse selekcije pridno vadijo že od 16. avgusta in sicer na rokometnem igrišču v Šmartnem, kjer bodo vadili do začetka septembra. Konec meseca junija so se na skupščini predstavili novi cilji v sezoni 2004/2005, ki so seveda višji kot leto prej. Članska ekipa ima cilj v novi sezoni napredovanje v l.B ligo, pri mlajših selekcijah je plan vsaj dva polfinala, pri dekletih pa, da se ekipa ustali in pa privabi čimveč novih članic, sčasoma pa lahko računamo na kakšno vidnejšo uvrstitev. 2.DRL-vzhodzamoškese prične 25. sptembra, 1. krog pa v Športni dvorani Litija gostuje RK Maribor Branik, za katerega igrata zveneči imeni - Iztok Puc in Robert Šafarič. Za konec se zahvaljujemo vsem sponzorjem, donatorjem, ljubiteljem športa in seveda staršem, da so nam sploh omogočili, da smo sezono uspešno pripeljali do konca, saj brez vseh vas to nebi bilo mogoče, upamo pa tudi, da lahko na vašo pomoč računamo tudi v bodoče. Raiffeisen KREKOVA BANKA Iztok IZLAKAR nadaljevanje s 1. stani Sola med počitnicami Šolsko leto, ki se je izteklo je bilo uspešno v več pogledih. Učni uspeh se je v primerjavi z letom poprej, izboljšal, kar je razvidno tudi iz spodnjega grafa. Več je bilo odličnih in prav dobrih učencev, manj pa tistih, ki niso izdelali (4 fantje in 1 dekle). Realizacija pouka je bila v povprečju 100 %, če pa pogledamo realizacijo pri posameznih predmetih, je bila v nekaterih razredih tudi nižja. Primerjava z letom poprej pokaže, da je bila v letu 2002/2003 nižja realizacija (manj kot 94 %) pri 35 predmetih/oddelkih, v letošnjem letu pa le pri 24 predmetih/oddelkih. Na vzgojnem področju ugotavljamo, da smo imeli v letošnjem letu manj težav, kljub temu, da smo izrekli več vzgojnih ukrepov kot leto poprej. To ugotovitev lahko potrdimo z dejstvom, da je bito število »prestopkov« sicer večje, vendar je bila njihova »teža« manjša, kar pomeni, da smo vse vzgojne težave lažje obvladovali. Primerjava učnega uspeha 2003/2004 (1-5) 2002/2003 (6 -10) 20% □ Ženske 49% □ Skupaj 39% 37% 21% 35% 14% j] 0,4% 1 26,5% 44,1% 34,3% 35,2% 26,5% 14,8% 0,9% 34,9% 34,7% 21,0% 7,8% 1,7% I 11,3% 3,9% 1.4% 2,0% odi Seveda pa šola ni samo pouk. Učenci so bili v preteklem letu dejavni na mnogih področjih. Naj omenim le nekatere. V treh zborih je prepevalo preko 100 mladih pevcev. Vsi trije zbori so z velikim uspehom nastopili na medobčinski reviji pevskih zborov, dva izmed njih na medobmočni reviji, eden pa letos prvič tudi na državni reviji. Športniki so bili dejavni v številnih športnih dejavnostih, mnoge pa so zanimala tudi druga področja, likovna dejavnost, klub mladih tehnikov, računalništvo in še bi lahko naštevali. Učenci so se udeleževali tudi mnogih šolskih tekmovanj in dosegali lepe rezultate. Najboljši med njimi so bili vpisani v Knjigo najboljših dosežkov na Bogenšperku. Organizirali smo številne kulturne ter dobrodelne prireditve in koncerte za starše in širšo družbeno okolje. Ne smemo pozabiti na naj večjo, to je vsakoletno državno prvenstvo v krosu za osnovne in srednje šole. Skratka za nami je uspešno šolsko leto. Uspehi, rezultati in dosežki so plod kvalitetnega dela učiteljev, zavzetega dela učencev in dobrega sodelovanja staršev. Želimo si le, da bi bito podobno tudi v naslednjem šolskem letu, na katerega se že intenzivno pripravljamo. Albert PAVLI Počitniško letovanje v Seči pri Portorožu Društvo »Prosti čas« Šmartno je v mesecu juliju že šestič organiziralo počitniško letovanje v Seči pri Portorožu. V letošnjem letu smo nekaj sredstev pridobili od Občine Šmartno, del sredstev pa je prispevala tudi Zveza za šport otrok in mladine Slovenije v okviru akcije - Hura, prosti čas. Program šestdnevnega letovanja je obsegal družabne in ustvarjalne dejavnosti, športno-kul-turne dejavnosti in ogled naravnih znamenitosti. Na poti v Sečo smo si ogledali Škocjanske jame, kar je bilo za marsikoga posebno doživetje, saj so bili v jami prvič. Po prihodu v Sečo in namestitvi smo vsi komaj čakali, da se odpravimo na plažo. Preden pa so smeli prosto zaplavati, smo opravili preizkus plavalnega znanja. Večji del dneva je bil namenjen plavanju, manjkalo pa ni športnih in družabnih iger in ustvarjalnih delavnic. Ravno v tem času pa so postrigli tudi sivko. Večino sivke so posušili, nekaj pa so jo pustili rasti, saj iz sveže sivke lahko izdelamo lepo butarico. Ogledali smo si nasad oljk in zvedeli, da je oljka uporabna od korenin do lista na veji, še najbolj pa njeni plodovi. Zelo zanimiv je bil obisk solin, saj smo zvedeli vse o nastanku solin in pridobivanju soli. Poskusili smo liste rastlinice, ki raste ob bazenih s soljo in ugotovili, da so zelo slani. Ogledali smo si tudi vrt kaktusov in kaktuse kupili za spomin. Veselili smo se skupnih večerov, saj je bil vsak po svoje zanimiv. Tudi letos je z nami letoval deček iz San Francisca. Posebej zanimivo je bilo njegovo pripovedovanje o življenju v ZDA, saj se zelo razlikuje od našega. V čast pa nam je bilo, da mu je naša Slovenija zelo všeč in se vsako leto rad vrača k nam. Preživeli smo lepe počitnice, za nekatere prekratke, pa vseeno polne novih doživetij in izkušenj. Darja GORŠE S % ŠMARTNO Rokometno društvo Šmartno 99 vabi vse učence in učenke od 1. do 8. (9.) razreda, ki jih zanima rokomet, da se vpišejo v ROKOMETNO ŠOLO ŠMARTNO. 1999 Vsi zainteresirani, ki imate radi šport in zabavo, se lahko v rokometno šolo vpišete od 16.08.2004 dalje od ponedeljka do petka od 17:00 do 19:00 ure na igrišču OŠ Šmartno, kjer imajo treninge mlade selekcije. vodja mladih selekcij Anton JUSTIN ■ »Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil.« ZAHVALA Nebeški ključar je na svoj praznik široko odprl nebeška vrata svojemu služabniku STANISLAVU FELETU, cerkovniku, cerk. ključarju in mizarskemu mojstru iz Šmartna pri Litiji. Vso zahvalo izrekamo dr. Pavletu Pajntarju in osebju ZD Litija za zdravljenje in lajšanje bolečin v težkih trenutkih; sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, predvsem pa sosedom, ki ste bili z nami v naši bolečini, darovali cvetje, sveče, sv. maše in nam velikodušno pomagali. Iskrena hvala g. Tonetu in g. Marjanu ter vsem iz KS P Litija za pietetno in lepo opravljeno pogrebno svečanost, g. Franciju Rovšku za besede zahvale, prijateljem pevkam in pevcem za občuteno izbrane in zapete pesmi, ki jih je ata tako rad poslušal. Zahvaljujemo pa se tudi župniku in dekanu g. Marjanu Lampretu in ostalim duhovnikom za darovano sveto mašo, cerkveni obred in besede, ki so nam ponovno vlile vstajenjskega upanja. Vsi njegovi Kako naj pozabimo gomilo, kjer tvoje zlato srce spi, ki nas je vse tako ljubilo vse do zadnjega dne! ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga žena, mami, nečakinja in sestrična JOŽEFA HAUPTMAN iz Dvora 3 1951 - 2004. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem ter ZD Litija za nesebično pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter sv. maše. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, g. župniku Marjanu Lampretu za tako lepo opravljen cerkveni obred in pevskemu zboru iz Polšnika za tako lepo zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: mož Tone, hčerka Tatjana, teta Fani ter ostalo sorodstvo V naših srcih si pustil bolečino, odšel si v večni dom. Naše oko te išče zaman saj klopca pod moravko prazna je. Stopil si v naše življenje in nas spremljal, za nas skrbel, tvoja dobrota je bila predobra. Ljubljeni mož, predragi ati, ata, tvoj nasmeh bo ostal v naših srcih. ZAHVALA V 65. letu starosti ga je premagala bolezen in nas je zapustil naš dragi ANTON DREMELJ iz Dragovškega. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekali sožalja, prinašali cvetje in sveče, ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja osebju ZD Litija za iskrene besede, pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino ter g. župniku za zelo lepo opravljen obred. Posebna zahvala pa tudi Ivanu Kokalj za nesebično pomoč. Žalujoči: žena Francka, hčerki Marta in Martina z družinama ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil IGNACIJ PETEK iz Male Štange. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči: hčerka in sin z družinama ZAHVALA Po hudi bolezni nas je 16. junija za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica MARIJA ČELIK iz Leskovice 1923 -2004. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvala g. župniku Lampretu za lepo opravljen obred, pevcem iz Šentvida pri Stični in trobentaču iz Žužemberka. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Tiho skromno si živela, tiho si od nas odšla, zapustila si žalost nam na dnu srca. V SPOMIN ALBINA PODKRAJŠEK 1931 - 2003 3. julija je minilo eno leto odkar si nas zapustila. Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu. Vsi njeni V naših srcih ti naprej živiš, zato nas pot vodi tja, kjer v tišini spiš. Lučka ljubezni ti vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN 6. septembra bo minilo 5 let, odkar nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, tast in dedi KAROL AMRSEK Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Vse teče, nič se ne povrne in nič ne pride več nazaj. J V SPOMIN NAŠI ALBINI ZADRAŽNIK (30.8.1923 - 20.8.2003). Mineva leto dni od kar si odšla tja, od koder ni vrnitve, a tvoj glas in smeh je še vedno med nami, ki se te z žalostjo v srcih spominjamo. Hvala vsem, ki se je spominjate, prižgete svečko ali postojite ob njenem grobu. Vsi njeni C. T itiTEPIHm EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM www.interalta.si PVC OKNA IN VRATA SISTEM X LINE patent zaščitne X-komore za izjemno izolativnost in trdnost OKNO LUXURY- z njim boste drugačni ■ Izboljšan 5 komorni sistem za največjo možno izolativnost ■ Siva tesnila za lepši izgled ■ Povečana protivlomna varnost za varno bivanje in počutje Nižji profil za več svetlobe v prostoru INTERALTA d.o.o., Ljubljana, Stegne 21 c Tel.: 01/51-11-624, fax: 01/51-11-543, PE Litija: 041/770-298 N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka NOVA SLOVENIJA ZMAGOVALKA JUNIJSKIH VOLITEV Čeprav so tudi javnomnenjske raziskave napovedovale N.Si in predvsem nosilcu liste Lojzetu Peterletu odličen uspeh, so dejanski rezultati volitev popolnoma presenetili celotno politično javnost. OO N.Si Šmartno se ob tej priložnosti lepo zahvaljuje vsem, ki ste dali svoj glas za listo N.Si, ki je bila na področju občine Šmartno deležna kar 34 % podpore. Zmaga N.Si in predvsem odličen rezultat Lojzeta Peterleta je veliko priznanje načelni in pošteni drži N.Si in njenega vodstva z dr. Bajukom in g. Peterletom na čelu. V času razpadanjajugoslavije in rojevanju demokratičnega sistema, ko so se mnogi takratni politiki močno bali za svojo kožo, je bil Lojze Peterle - prvi predsednik demokratično izvoljene vlade - deležen skoraj nedeljene podpore slovenske javnosti in politike. Vendar samo do osamosvojitve Slovenije. Potem ga niso več potrebovali, še več, hoteli so se ga popolnoma znebiti. Spomnimo se samo, kako so ga rušili ministri njegove vlade in končno kar treh »konstruktivnih« nezaupnic. Pa tudi to ni bilo dovolj. V imenu »višjih ciljev« je bilo potrebno z združevanjem ustanoviti »žlahtno« konservativno stranko, ki je potem združeni del njegove SKD tudi »žlahtno« izbrisala. V tistih časih je bilo o Peterletu in njegovi družini lansiranih v javnosti ogromno laži in vse to pri nas na javno mnenje odlično učinkuje. Uspeh Lojzeta Peterleta in liste N.Si lahko vsem nam pomeni novo upanje, da v EU, kamor smo vstopili in kjer se je že odlično uveljavil prav Lojze Peterle, drugače cenijo poštenost, načelnost, pokončnost in mnoge druge vrline kot pri nas v Sloveniji, ko človeka onemogočijo in zavržejo, kadar ga več ne potrebujejo, ali če se morda obrne nekoliko proti vetru. Da to ugotovimo, niti ni potrebno preveč brskati po spominu, saj imamo kar nekaj svežih tovrstnih izkušenj. Žal moramo ugotoviti, da so mnogi, ki so osamosvojitvi Slovenije nasprotovali, in to opazovali iz varne razdalje, sedaj glavni junaki, ki so si razdelili plen, privatizirali državo, predvsem pa so si v procesu lastninjenja prisvojili, izropali in uničili mnogo dobrih podjetij, ljudi pa pometali na cesto in jim onemogočili dostojno življenje. Nič ni zato čudno, da so ljudje postali apatični, kar so pokazali tudi z neudeležbo na teh volitvah. Tudi ni čudno, da izgubljajo veselje do življenja.Število umrlih presega število novorojenih in demografske projekcije kažejo, da bo ob takem nadaljevanju čez 100 let v Sloveniji le še 500.000 Slovencev. Zelo uspešno pa narašča zunanji dolg države, ki znaša že 13,5 miljard evrov. Rezultati junijskih volitev in slaba udeležba na njih pa morda le napovedujejo, da se v zavesti in razmišljanju ljudi nekaj spreminja in upamo, da se bo to pokazalo tudi na državnozborskih volitvah 3- oktobra letos. 00 N.Si Šmartno ODZIV NA ČLANEK SKUPINE OBČANOV IZ JAVORJA v junijski številki OBČANA V tem odzivu se osredotočam na stavek, ki se glasi: »Sprejeti odloki pa so do skrajnosti pretirani in ne ščitijo občana.« Dne 20.2.2003 smo v dopisu občinskega odbora N.Si občini Šmartno pod točko 3 zapisali: »Dodatno predlagamo naj novi statut povzame del določbe 4. člena veljavnega statuta, ki se glasi: Občina varuje koristi občanov.« Takrat veljavni statut občine Litija je imel v 4. členu to dikcijo in je vsaj formalno zagotavljal varovanje koristi občanov. Ta naš predlog, kot tudi drugi (zlasti smo nasprotovali ukinitvi krajevnih skupnosti) niso bili sprejeti kot kaže iz povsem premišljenih razlogov in to občani tudi že čutimo na svoji koži. Rudi VIDIC