Poilnlna ph?nu v gotovliL Leto XXn.. št« 118 Ljubljana, nedelja 18. maja 1941 Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 34-92 ln 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva Ima Unione Pubblicita Italiana S.A., Milano Cena Din 2 — cent. 60 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din. Za inozemstvo 50.— Din. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24. 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. UNICA RAPPRESENTANTE per le lnserzioni dal Regno d'Italia e dall'estero č FUnione Pubblicita Italiana S.A., Milano Duce za novo ljubljansko pokrajino Takojšnji začetek javnih cestnih del — Sprejem Visokega Komisarja Emilia Graziolija RIM, 17. maja s. Duce ie sprejel danes tovariša EmUla Graztofija, Kr. Komisarja za Ljubljansko Pokrajino, ki mu je poročal » položaju nove Pokrajine. Duce je odredil ačetek nekaterih del, ld se tičejo dovršitve vseučiliških zgradb, cestne mreže in nove bolnišnice. Sosvet, ki je določen z ustavnim aktom o novi Pokrajini, bo sestavljen prihodu?i teden. Odbit angleški prodor pri Sollumu Italijanske čete so zopet osvojile prednje postojanke Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 17. maja naslednje 346. vojno poročilo: V Severni Afriki je bil neprijatelj, ki je napadel z znatnimi silami na sollum-ski fronti ter dosegel nekaj začetnih uspehov proti našim izvidnicam, v protinapadu odbit od italijansko-nemških čet ter je sedaj na umiku. Italijanske čete so vzpostavile zvezo s prednjimi postojankami, ki jih je bil sovražnik prešel in ki so jih italijanske čete trdovratno obdržale v posesti. Prizadeli smo znatne izgube nasprotnikom. Italijansko in nemško letalstvo je učinkovito doprineslo k uspehu zavezniških čet. V odseka Tobruka smo osvojili nekoliko utrdb. Naši lovci so sestrelili letalo tipa Blenheim, ki je skušalo napasti loko v Bengaziju. Skupine nemškega letalskega zbora so napadle letalska in pomorska oporišča na Malti ter povzročile požare, eksplozije in hude poškodbe na vojaških napravah. V Vzhodni Afriki je položaj neizpre-menjen. Velika letalska aktivnost Berlin, 17. maja. s. Na fronti v severni Afriki med Tobrukom in Sollumom so včeraj nemška letala napadla sovražne čete ter ustavila napad sovražnih oklop- ' eitisko vojno poročilo Berlin, 17. maja. Vrhovno vojno povelj-ništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Podmornica pod vodstvom kapitana-pc.ročnika Schevveja javlja potopitev petih angleških trgovskih ladij s skupno 33.612 ton. Bojna letala so uničila na morju vzhodno od škotske in severozapadno od Irske tri oborožene sovražne trgovske ladje s skupno 16.000 tonami ter zadela v polno z bombami še dve drugi ladji. Oddelki bojnih letal so zadnjo noč več ur z dobrim učinkom napadali oborožitvene in oskrbovalne obrate nekega mesta v Midlandsu. Pri tem so sestrelili neko angleško letalo nad sovražnim ozemljem. Bojna in lovska letala so bombardirala podnevi in ponoči angleška letališča, med njimi s posebnim uspehom letališče v Havv-kingu. Na letališču v St. Evalu je nastala zaradi zadetkov v hangarjih, zakloniščih in na vzletišču velika škoda. Mornariško topništvo je obstreljevalo sovražne ladje, ki so se skušale približati kanalski obali in jih prisililo, da so se obrnile. V Severni Afriki so izvedli izvidniški oddelki nemškega afriškega zbora pri To-bruku uspešne akcije in pripeljali številne ujetnike. Razdejana sta bila dva so- vražna ohlopna vozova. Angleški oddelki, ki so vdrli v Sollum in v trdnjavo Ca-puzzo, so bili po drznem protinapadu zopet vrženi proti vzhodu. Sollum in trdnjava Capuzzo kakor tudi vse prejšnje postojanke so zopet v oblasti afriškega zbora. Nemška bojna letala so z dobrim učinkom posegla v boje pri Sollumu in Tobruku. V Sredozemlju so enote nemškega letalstva v noči na 16. maja in včeraj večkrat uspešno napadla letališča in pristaniške naprave na otoku Malti. Sovražnik je zadnjo noč s šibkejšimi silami odvrgel v zapadni Nemčiji brez izbire številne razdiralne in zažigalne bombe. Razen neke majhne industrijske tovarne ni bil zadet noben cilj, ki bi bil važen za vojno. Nočni lovci in mornariško topništvo je sestrelilo dve napadajoči angleški letali. Nočni letalski napadi na Anglijo Berlin, 17. maja. d. Močne skupine nemških letal so v pretekli noči napadle razne vojaško važne objekte v južni in srednji .Angliji. Glavni napad se je pričel šele nih vozil v okolici trdnjave Capuzzo. Nemška letala so razvila izredno krepko delavnost ter so ves dan učinkovito ppdpi-rala nemške čete v ogorčenem boju. Letala so nemške čete preskrbovala tudi z živili in z vsem potrebnim Delavnost nemškega letalstva se je brez prestanka nadaljevala tudi proti trdnjavi Tobruk. Bombardiranje Cipra Lizbona, 17. maja. d. Listi poročajo iz Nikozije na Cipru, da je manjše število nasprotnikovih letal v četrtek dopoldne napadlo Ciper in odvrglo na več mestih bombe. Ranjeni so bili trije ljudje, povzročena škoda pa je bila manjšega obsega. po polnoči. Celo uro so zaporedni valovi nemških bombnikov uspešno obsipavali z rušilnimi bombami številne municijske tovarne, kakor tudi druge vojaško važne industrijske objekte v nekem mestu na industrijskem področju srednje Anglije. Odvrženih je bilo zelo mnogo bomb vseh kalibrov. Po izjavah prvih vrnivših se pilotov se mora smatrati napad kot zelo uspešen. Stockholm, 17. maja. d. Kakor je poročal londonski radio, je nemško letalstvo v pretekli noči izvršilo več napadov na področje Brednje Anglije. Poročilo letalskega ministrstva trdi, da ti napadi niso bili posebno hudega značaja. Zažigalne in rušilne bombe so povzročile nekaj gmotne škode ter zahtevale več človeških žrtev. Razen srednje Anglije je nemško letalstvo bombardiralo tudi razne točke v jugovzhodni Angliji, kakor tudi v obalnem pasu vzhodne Anglije. Stockholm, 17. maja. d. Kakor poročajo listi, je bil v noči na petek Hannover glavni cilj napadov angleških bombnikov. V mestu so nastali mnogi požari, zlasti v Industrijskih okrajih. Angleški bombniki so napadU tudi Berlin, v manjšem obsegu pa Hamburg in Cuxhaven. Stockholm, 17. maja ke i" 5r< 030 že pečenih hlebcev kruha je postalo žrtev požara. Cesar in Kralj na Cetinju Rojstno mesto Nj. VeL Kraljice in Cesarice je sprejelo Vladarja z velikim navdušenjem Cetinje, 17. maja. s. Včeraj je črnogorsko ljudstvo z navdušenjem sprejelo Kralja in Cesarja, ki je prispel iz Albanije v Črno goro. V nekaj urah se je Cetinje okrasilo z zastavami in prapori Italije in Črne gore. Prebivalstvo se je zgrnilo na ulice. Kralj in Cesar je prispel iz Skadra že zjutraj z avtomobilom v Podgorico, kjer ga je prebivalstvo sprejelo z velikim navdušenjem Tam je pregledal oddelke 93. peš polka in je nato nadaljeval pot proti Cetinju. Pred mestom sta Vladarja pričakovala Civilni Komisar Mazzolini in divizij-skl poveljnik s spremstvom. Kralj in Cesar je med potjo v mesto, kjer je bil deležen silnih ovacij ljudstva, pregledal tretjo skupino II. topniškega polka. Pred vhodom v rezidenčno palačo pa so ga sprejeli črnogorski dostojanstveniki, med njimi tudi nekaj starih po-bočnikov Kralje Nikole. Kralj in Cesar se je ustavil in se razgovarjal z nekaterimi izmed njih. Spomnil se je svojih cetinjskih obiskov leta 1996, ko se je zaročil s tedanjo princeso Jeleno in leta 1910, ko je bil kronan kralj Nikolaj. V palači mu je nato Civilni Komisar predstavil črnogorske dostojanstvenike in italijanske funkcionarje. Bivši minister Popovič je za tem z metropolitom in člani tehničnega sosveta s posebno spomenico izrazil vladarju vdanost in zvestobo črnogorskega ljudstva. Vladar mu je v zahvalo stisnil roko in se je nato razgovarjal z nekaterimi dostojanstveniki. S črnogorskim pravoslavnim metropolitom Joa-hinom je Vladar dolgo govoril v italijanščini. V spremstvu Civilnega Komisarja je za tem spet zapustil palačo in pregledal čete, ki so ga pozdravile x vzklikom. Z avtomobilom se je odpeljal po glavni ulici mesta, kjer ga je množica pozdravljala z vzklikanjem in z zastavicami. Tudi skupine nemških vojakov, ki so bile na poti skozi Cetinje, so se pridružile ovacijam za Nj. Vel. Kralja in Cesarja, ki je vsem z nasmehom in pozdravom odgovarjal. Na trgu pred dvorom Petrovičev je bil razvrščen bataljon 108. legije Črnih srajc, ki je pozdravil Vladarja z vzklikom in z visoko dvignjenimi bodali. Kralj si je ogledal dom, v katerem je bival ob priliki svojih obiskov na Cetinju.. Poslopje stoji nasproti dvoru. Kralj in Cesar je za tem vstopil v dvor, ki so ga spremenili v muzej. Tedaj se je oglasil zvon pravoslavne cerkve, ki ni zvonil vseh 22 let, ko je bila Črna gora pod Srbijo. Hrvatska krona pomidena Savo jskemu princu Danes je prispela v Rim hrvatska delegacffa z Ant. Pa-vencem na čelu, da ponudi krono kralja Zvonimira Savo jskemu pršjKcu Rim, 17. maja. s. Posebna hrvatska delegacija pod vodstvom poglavnika dr. Ante Paveliča je odpotovala v Rim, kamor bo prispela jutri zjutraj. Kakor znano, je bil včeraj v Zagrebu objavljen zakon o hrvatski kroni kot simbolu hrvatske suverenosti. Deputacija bo v imenu hrvatskega naroda ponudila hrvatsko krono italijanski dinastiji in bo prosila Nj. VeL Kralja in Cesarja, naj določi princa Sa-vojskega doma, ki bo kronan s hrvatsko krono. Delegacija bo v Rimu podpisala tudi važne sporazume političnega, gospodarskega in teritorialnega značaja. Pri tej priliki bodo tudi podpisali pogodbo o razmejitvi med Hrvatsko in Italijo. Rim, 16. maja a Rimski uradni krogi izjavljajo, da je proglasitev nove hrvatske kraljevine dogodek velikega evtrepsikega pomena, ki bo blagodejno vplival na politični polložaj na Balkanskem polotoku ""n Jadranskem morju. Neodvisna Hrvatska obnavlja svojo tradicijo prijateljstva in političnega st)ka z velesilo, ki ji po naravi priitlče gospostvo na Jadranu, to je, z Italijo. Naravno je, da ima restavracija hrvatske monarhije še peseben pomen za Italijo, kjer spričo delavne udeležbe pri ustanovitvi neodvisne Hrvatske z veliko simpar ti jo in živahnim zanimanjem spremljajo ta dogodek. Rim, 17. maja s. »Messaggoro« poudarja da je italijanski narod z navdušenjem sprejel naznanilo', da bo hrvatska krona po-nudena Princu iz italijanske Kraljevske rodbine ter pravi da bo to dejstvo sipletlo med italijanskim in hrvatskim narodom sveto in nenorušljivo vez voenegn prijateljstva. Med Italijo in Hrvatsko ne bodo nastali samo odnosi dobrega sosedstva, ampak pOložaj, sličen tistemu, ki ga ustvarja med posamezniki vez krvi fn rodbinske ljubezni. Mlada država, ki dolguje svoje življenje zmagi osi, bo našla v slavni Savoj-siki hiši vir najvišje avtoritete in oblasti. Vez kraljevskega sorodstva ne bo ostala za Hrvatsko, ki prosi Viktorja Emanuella III-, naj ji določi vladarja, samo simbol, temveč Hrvatska in Italija bosta združeni z daljnosežnimi dogovori, ki bodo trdna osnova bodočemu sodelovanju. Na političnem, gospodarskem in kulturnem področju, kakor tudi na področju teritorialnih vprašanj vlada med Rimom in Zagrebom razmerje prisrčne simpatije. List podčrtava, da so vsi upa za prihodnost kar najsrečnejši ter končava z iskrenimi čestitkami Ant. Paveliču in članom hrvatskega odposlanstva. »Po-polo di Roma« pravi, da se Hrvatska po osmih stoletjih borb in trpljenja vrača k Rimu, v trenutku, ko je znova, postala svobodna in neodvisna država. Italijanski narod izreka hrvatskemu narodu, ki sd prihaja iskat kralja v Rini, svoje prepričanje, da sta modrost1 Savojsike vladarske hiše in bratstvo z italijanskim narodou Hrvatski najboljše poroštvo zdrave in srečne bodočnosti. »Corriere della Sara« zatrjuje, da bo krona kralja Zvonimira na glavi Princa iz Sa vojske hiše novi hrvatski kraljevini, ki jo je orožje osi osvobodilo in zediVrlo, v največjo korist. List poudarja, kako spontano sie hrvatski narod obrača do najslavnejše in najstarejše kraljevske hise v Evropi, da dobi iz nje poglavarja, ki bc vreden njegove preteklosti in njegove prhod-nostfi, ter zatrjuje, da so Italijani s prisrčno simpatijo spremljali vstajenie svobodne Hrvatske ob svojih mejah in da bo izbira njihovega novega kralja izmed prncev Sa vojske hiše najboljša podlaga popolnemu prijateljstvu mod italijanskim in hrvatskim narodom. Bolgarski poslanik pri hrvatski vladi Sofija, 17. maja d. Bolgarski poslanik pri hrvatski vladi v Zaigrebu bo imenovan v prihodnjih dneh. urjenje v Amerik! zaradi zbBžanja Francije z Nemčijo 'NSERIRAJTE V »JUTRU ui New Y<>rk 17. maja. d Ameriški listi obširno izkoriščajo včerajšnjo tiskovno konferenco pri predsedniku Rooseveltu za ustvarjanje vojnega razpoloženja v Ameriki. Iz pisanja ameriških listov se očitno vidi veliko neugodje, ki je zavladalo v Zedinjenih državah zaradi odločitve Francije po tesnejšem sude ovanju z državama osi. Tako na pr. objavlja »New York World Telegramm« vesti iz Francije ter Rcoseveltove pripombe k razvoju položaja pod celostranskim naslovom »Roosevelt izziva Nemčijo« — »Roosevelt napoveduje še nenapovedano vojno!« List »New York Sun« piše v naslovu, da bo ameriška vojna mornarica morda poslana na Rdeče morje. Vesti iz Francije objavlja list pod naslovom »Odkrit prelom z Vichyjem je blizu«. Tudi »Journal American« piše o bližnjem popolnem prelomu med Francijo in Zedinjenimi državami. WashingtonsJci dopisnik lista »New York Sun« trdi da je Roosevelt na včerajšnji t: kovni k ferenci formuliral svoje izjave sfesr skraino previdno, vendar se dopisniku zdi, da je v primerih ki jih je uporabljal, dovolj jasno napovedal, da je pripravljen uporabiti tudi mornarico Zedicjfi&iii drj&vE, še bo treba držati Rde- če mer je odprto za ameriško trgovinsko plovbo. New York, 17. maja. d. Razmotrivajoč v uvodniku napetost, ki je nastala med Zedinjenimi državami in Francijo naglasa »New York Sun«, da pomeni petkova izjava predsednika Roosevelta odgovor na radijski poziv maršala Petaina ter da je to izjavo preko Petaina naslovil prav za prav na francoski narod. Da Rooseveltovo opozorilo Franciji ne pomeni praznih besed piše »New York Sun«, se vidi tudi iz dejstva, da je pustil takoj s stražami zasesti vse francoske ladje v ameriških lu-kah. Kakor pa pripominjajo k vsemu temu francoski krogi v Zedinjenih državah, naglasa na koncu newyorški list, je Francija priznala Nemčiji gotove koncesije samo za to, ker je prepričana, da bo Amerika s svojim posredovanjem v evropskem sporu čakala tako dolgo, da bo prepozno. Na koncu pravi »Ne\v York Sun«, da je le ena reč. ki bi mc-gla Francijo še odvrniti xl načete poti ter jo privesti v an^leSH tabor in to bi bil pojav ameriških bombnikov nad Berlinom ter ameriške vojne mornarice na Sredozemskem morju, v tako možnost pa niti list sam mnogo ne varuje, Francoski odgovor Ameriki Francija stoji trdno za maršalom Petainom Ureditev rabe državne zastave Ženeva. 17. maja d. Kakor poroča službena francoska poročevalska agtncija iz VVashmgtona je tamkajšnu franco&k' veleposlanik Hc-nrv Have po razgovtru «s fran-ci -i.kim šefom maršalom Petainom podal predstavnikom ameriškega tiska izjavo, v kateri je toimačil francosko stališče glede nekaterih izjav, predsednika Roosevelta. ki značijo nekakšno grožnjo Franr ji Veleposlanik Have je med drugin naglasi!. da jc francc&ki narod v svojem trpi itn ju ;n v svoji stiski po vojaškem zlomu Francije našel zvestega šefa, za katerim stop v strnjenih vrstah in kljub vsem poskusom in prizadevanjem inozemstva, da bi odtrgali francoski narod od niega. Franc«>k; narod zaupa v modrost in p!amteč; patriotizem marala Petama. Poslanik Flavt ie nag;asil. da mora tudi on kot zastopnik Francije v Zedinjenih državah ob tej prilik: ponoviti napram maršalu Petainu zagotovilo svoje popolne vdanosti Pariz, 17 maja d Svarilo predsednika Zedinjenih držav Roosevelta Franciji zaradi francoske odločnost za sodelovanje z Nemčijo je zbudilo v francoskem tisku zeli* močan odmev Listi ostro kritizirajo Rooisevelitcvo izjavo, da se mora Francija odločiti za ta ali oni tabor, ter mu odrekajo pravico vmešavanja v francoske odločitve. Tako n. pr. piše »Cri du peuple« da predsednik Roosevelt nikakor ri pooblaščen izrekati sodbe ali dajat' nasvete politik1, ki jo vodi maršal Petain L*st nagla-ša, da Francija cd Zedinjenih držav nima ničc?3ar pričakovati in si zarad4 tega lahko svobodno izbira pot, po kateri je odločena usmeri rti svojo politiko. »Petit Parisien« p;še med drugam, da so »gentlemani« v Zedinjenih državah zmerom polni besed o prijateljstvu do Francije, pokazalo pa se je, da so Franciji dokler je bila v vojni. odklanjal1 vsake pomoč. Ko je skleniila prem:rje so se Zedi-njone države oklenile diplomacije lakote s katero so pritiskale na Francijo. Ameri- I čani zdaj zopet govore o Dakarju pri tem i pa pozabljajo. da je njihov prijatelj Chur-1 chi.il izvršil napad na to mesto ter da so tud: Zedinjene države že večkrat imele v načrtu okupacijo Dakarja. Francha je sklenila premirje z Nemčijo, ne pa z Veliko Britanijo ali Zedinjenimi državami. Iz tega razloga tudi ne pririče VVashingtonu kakršnokoli sklicevanje na klavzule pogodbe o premirju, sklicevanje, ki prav za prav znači obsojanje politike, kakršno vodi francoska vlada. Posebni dopisnik »Petit Parsiena« v Vi-chvju piše. da po razgovorih med Daria-nom in nemškim kaneelarjem v B&rchtes-gadnu nikakršni manevri ne bodo mogli več skriviti pol;tične ^ireri k^ f bo francoska vlada vselei sledila Neupravičene demonstracije v Ameriki proti tej politiki bodo imele edinole to posledico, da bedo še bolj oitežkočlle že rlak dovolj težavno nalogo, odmerjeno amenškemu poslaniku v Vichvju admiralu Leahvju Prepoved švicarskih listov v Franciji Lizbona, 17. maja rs. Vlada v Vichyju je prepovedala predajo švicarskih listov na ozemlju nezasedene Franc;je. Vlada utemeljuje svoj sklep s tem da prinašajo švicarski listi poročila in članke, ki niso v interesu Francije. Ta sklep pa je tudi v zvezi z zaščito francoskih Fstov, katerim ie uspešno konkuriral švicarski tisk. ki je smel doslej neovirano prihajati v Francijo. Ojačenje bojevitosti arabskega sveta Sofija, 17. maja d. Francosko-nemško zbližanje je še nadalje predmet velikega zanimanja bolgarskega tiska in javnost4. Nemško-francosko sodelovanje m zadržanje Sovjetske zveze proti Iraku se smatrata za ojačenje bojevitoeti arabskega sveta proti Angliji. Aftierlka se pripravlja za obrambo Filipinov Sovjetsko vojaško glasilo o vojaških ukrepih Zedinjenih držav na PaciSiku Moskva. 17. maja. s. Glasilo sovjetske vojske ;>Krasnaja zvezda« razpravlja o najnovejših vojaških ukrepih Zedinjenih držav na Filipinih. List ugotavlja, da so Zedinjene države v skrbeh za obrambo Filipinov. V7 zvezi s Singapurom in drugimi angleškimi oporišči so Filipini sedaj postali pomembno prednje oporišče, ki omogoča Ze-dinjenim državam, da postavijo v primeru vojne mogočne oddelke svoje mornarice na to področje. Po informacijah lista so imeli ?:n.stopniki angleške in ameriške mornarice že daljšo konferenco o tem vprašanju. List or-ozarja v zvezi s tem na štirikotnik Manila--Borulo—Port Barvin—Singapur. Anglija in Zedinjene države vodijo skupno politiko na tem področju. Veliki krediti, ki sta jih določila mornariško in vojno ministrstvo Zedinjenih držav za obrambo Filipinov. so dokaz, da postaja otok bistven činitelj ameriške obrambne politike na Titi rm oceanu. RusM r oslanik pri Macuoki To':io, 17. maja. s. Japonski zunanji minister Macuoka je sprejel včeraj sovjetskega poslanika Smetanina. Razgovor je trajal 20 minut. Razpravljala sta o raznih vnrršanjih, ki se tičejo obeh držav. Podrobnosti o načetih vprašanjih ni bilo mogoče izvedeti. Pri zunanjem ministru je bila tudi nemška gospodarska misija, ki se te dni mudi na Japonskem. Diplomatski sestanek pri princu Konoju Tokio, 17. maja. d. Predsednik japonske vlade princ Konoje je povabil poslanike Italije, Nemčije in Sovjetske unije na zajtrk, katerega se je udeležil tudi zunanji minister Macuoka skupaj z več drugimi visokimi japonskimi osebnostmi. Princ Konoje se je poslanikom Nemčije, Italije in Sovjetske unije zahvalil za prisrčen sprejem, ki so ga priredili japonskemu zunanjemu ministru ob priliki njegovega obiska v Evropi. Ta akt predsednika vlade se splošno smatra kot priznanje japonske vlade delu omenjenih treh poslanikov. Japonski tisk, ki poroča o tem sestanku, sodi, da mu pritiče posebna važnost glede na sedanji mednarodni položaj. Sestanek ruskega poslanika s HuUcm VVashington, 17. maja. rs. Prvič po dolgem času je imel sovjetski poslanik Jman-ski razgovor s Cordellom Hullom in Wel- lesem. Turčija nevtralna Carigrad, 17. maja. d. Narodni poslanec Nadi piše v listu s>Džumhurit«, da je politika Turčije, ki je usmerjena le na lastno obrambo, našla priznanje pri obeh vojujo-čih se taborih. Vojaški ukrepi Turčije niso proti nikomur naperjeni. Nemčija je to priznala, ko je sporočila z najmerodajnejšega mesta Turčiji, da nima nobenih sovražnih namenov proti njej, kar so sprejeli v Turčiji z velikim zadovoljstvom. Turško notranje posojilo Carigrad, 17. maja. Turški finančni minister je bil pooblaščen razpisati notranje posojilo v znesku 35 milijonov turških lir. Posojilo se bo porabilo za gradnjo železniške proge, ki bo vezala Anatolijo z Irakom in Iranom. Vojaški vpoklici v Turčiji Carigrad, 17. maja. s. V Carigradu in nekaterih drugih turških okrajih so bili vsi muslimani v starosti od 25 do 45 let starosti, ki še niso služili vojaškega roka, za 22. t. m. vpoklicani v vojaško službo. Vzpostavitev železniškega prometa v Grčiji Ankara, 17. maja rs. V Pythionu se bo sestala prihodnji teden nemško-turško-bolgarska komisija, ki bo izročila Turčiji upravo grškega dela balkanske železnice med Pythionom in Karagaskom pri Odri-nu, da bi se čim prej vzpostavil železniški pormet med Turčijo in Evropo Pred vzpostavitvijo premeta bo treba popraviti dva mostova, ki so Ju razstrelili Grki. Turška vlada je pristala na popravilo cbeh mostov. V Boliviji razlaščena nemška letalska družba Buenos Aires, 17. maja d. L;sti poročajo iz La Paza, da je predsednik bohvijske države podpisal odlok, s katerim se razlašča Lloyd Aero Bolivano. Podjetje. čigaT ravnatelji in piloti so bili vsr Nemci je ime-fo izključno pravico za letalsko prometno službo v državi. Vlada bo odkupila vse delnice družbe, ki so v zasebni posesti Kakor poročajo, je večina dehre last nemških tvrdk. Bila je sestavljena posebna komisija, ki bo prevzela začasno vodstvo letalskega prometa in predložila Vladi v teku meseca načrt za orgamzacijo bodoče službe. Boli-vijsko osebje bo ostalo še nadalje v službi. Ko>t vzrok za ta ukrep navajajo, da so pokazal« pogoste nezgode potrebo za prevzem podjetja v državno last. Zastopniki podjetja doslej še niso pristali na ta vladni ukrep. Ustanovitev Vojnega sodišča na Cetinju Rim, 16. maja »Službeni list« obiavlja razglas Duceja. da se pri poveljmštvu okupacijskih čet na bivšem jugoslovanskem ozemlju, v kolikor zavisi od Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Si.) v Alban;ji, ustanovi Vojno sodišče s sedežem na Cetinju. Sodišče je sestavljeno in bo delovalo po določbah, ki so veljavne za vojaška sodišča. Vojno sodišče na Cetinju je pristojno za delikte, ki j;h določa italijanski vojaški kazenski zakonik ali italijanski cviim kazenski zakonik, če se zgode na ozemlju, ki sodi v že omenjeno območje. Pred to sodišče pridejo obtoženci, ki pripadalo bodisi italijanski Oboroženi Sili. bodisi njenemu pomožnemu osebju, dalje osebe ki s< odvisne od Vojaške Siile ali so v njenem spremstvu, končno pa tudi vsi drugi •■tali-janski državljani. Prav tako je omenjeno Vojno sodišče pristojno v deliktih, ki jih izvrši na tem ozemlju kdorkoli drug v škodo Oboroženih S;1 okupacijske Vojske ali osebe, ki pripadajo le-tej, odnosno, ki so v njeni službi ali v njenem spremstvu; pristojno jt nadalje v vseh deliktih, ki jih določajo italijanski kazenski zakoni, katerih veljavnost se je obenem razširila na navedeno področje. V primerih, kjer bi ne bila jasna pristojnost Vojnega sodišča, odloča Vojno sodišče samo, ali sodi delikt v njegovo pristojnost, ali pa ga izreči drugemu sodišču. Razglas je takoj stop4! v ve'i?vo in je bil nemudoma nalepljen na vidnih prostorih vsega prizadetega področja Nadomestne volitve v Avstraliji Lizbona, 17. maja. s. Kakor poroča United Press, se bo usoda sedanje avstralske vlade, kateri predseduje Menzies, ki se trenutno mudi v Angliji, odločila 24. maja, ko bodo volitve za mesto nekega umrlega poslanca vladne stranke. Ce bo Izvoljen poslanec laburistične stranke, kakor pričakujejo, bo večina izgubila en glas, s katerim sedaj razpolaga v zbornici in bo vlada morala odstopiti. Kr Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč potrebno, da se uredi raba državne zastave, odreja: Cl. 1. V Ljubljanski pokrajini razobe-Sajo državno zastavo državna oblastva in javni uradi kakor tudi zasebniki ob državnih praznikih jn pomembnejših javnih svečanostih, katere dovoli visoki komisariat. Razobešanje zastav po zasebni pobudi je zato prepovedano. Cl. 2. Italijanska državna zastava je edina, ki se praviloma sme razobešati; izjema velja samo za konzularne urade tujih držav. Kadar izjemoma dovoli visoki komisariat razobešenje zastav ali praporov tujih držav, se mora poleg njih vselej razobesiti državna zastava, ki jo je treba postaviti na častno mesto. Cl. 3. Raba državne zastave s savojskim grbom in krono nad njim je pridržana d žavnim oblastvom. Druga oblastva in zasebniki razobeSajo italijansko trobojnico z grbom ali brez njega. Prepovedano je razobešanje obledelih ali zamazanih zastav Cl. 4. Ob praznikih in svečanostih, navedenih v čl. 1. in ob drugih dovoljenih pri- ložnostih mora biti državna zastava raz-obeSena od zore do sončnega zahoda. Cl. 5. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana, dne 14. maja 1941-XIX. Kr. Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. * Postavitev novega sekvestra Za-natski banki kraljevine Jugoslavije a. d. Kr. Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Na mesto komendatorja Angela Nikole Donninija se postavlja Zanatski banki kraljevine Jugoslavije, s sedežem v Beogradu, glede njenega poslovanja v Ljubljanski pokrajini za' sekvestra cav. off. dr. Karel S c a 1 a. To odredba se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 14. maja 1941-XIX. Kr. Komisar za Ljubljansko pokrajino: Fjiiilio Grazioli. Gospodarstvo Borba za nafto na Bližnjem vzhodu Profesorska samopomoč Upokojenci in upokojenke v Ljubljanski pokrajini, ki so člani profesorske samopomoči, naj sporoče svoje naslove društvenemu tajniku profesorju Stanku Lapuhu v Ljubljani, IV. moSka realna gimnazija, Bežigrad, do 25. maja 1941. Z vojnimi dogodki v Iraku in Siriji se je pričela nova faza sedanje vojne, pričela se je borba za bogata ležišča nafte na Bližnjem vzhodu. Na teh ležiščih je posebno interesirana Anglija, saj krijejo vrelci nafte v Iranu, Irahu, na Bahreinskih otokih in v Saudovi Arabiji eno tretjino potrebe britskega imperija. Na tem področju od Mezopotamije do Perzijskega zaliva je znašala leta 1939 produkcija nafte 16.8 milijona ton, to je trikrat toliko, kolikor zna. ša produkcija. Rumunije. Od te produkcije je odpadlo na: Iran (Perzijo) 10.9 milijona ton, Irak (Mezopotamijo) 4.3 mil. ton, Bah-reinske otoke 1.1 mil. ton, Saudovo Arabijo 0.5 mil. ton. Me? -fab 1-30000i Produkcija na tem področju se je pričela razvijati šele v zadnjih desetletjih. Ležišča nafte v zapadnem delu Perzije so hila odkrita šele leta 1910. To področje eks-ploatira angleška družba *AngIo-Pe:sien Oil Co.« (sedaj Anglo-Iranian). Izvori leže nedaleč od Perzijskega zaliva in je družba zgradila od središča naftinih polj »Maidan i Naftun« nedaleč od iraške meje 200 km dolg cevovod do luke Abadan, kjer je zgradila veliko rafinerijo s kapaciteto letne predelave 10 milijonov ton naste. Ležišča nafte v sosedni Mezopotamiji (sedanjem Iraku) so bila znana že pred gvetovno vojno, toda šele leta 1927 so na-vrtali na pod.očju pri Mosulu prvi vrelec. Nafta je bruhnila na dan z nepopisno silo in se je v prvem trenutku stebsr tekoče nafte dvignil 50 m v zrak. Le s težavo so zavrli eruptivno silo izvora. Mnogo dragocene tekočine se je razlfo po okol'ci. V večjem obsegu pa se je eksploatacija pričela šele leta 1935. Pred svetovno vojno je bil Irak zapuščena provinca turškega cesarstva, na zvana Mezopotamija. Od slavne zgodovine te dežele ni nič ostalo, šele po zgraditvi bag-dadske železnice in ko je nafta postajala vedno bolj važen činitelj v svetovnem gospodarstvu, se je pričel svet zanimati za to deželo. Po svetovni vojni je bil Irak najprej mandatno področje Anglije, ki se je leta 1S32 odrekla mandata s pogojem, da Irak sklene z Anglijo vrsto pogodb. Gospodarski razvoj Iraka pa se je pričel z :zkorišč?njem ležišč nafte v Mosulu, ko je bil z ogromnimi stroški zgrajen dvojni cevovod iz središča naftinih ležišč v K^r-kuku do Halfe v Palestini in do Tripolisa v Siriji Od Kerkuka sta speljana oba cevo- voda preko Tigrisa in Eufrata do Hadita ob Eufratu v dolžini 250 km, nakar se ločita in gre severni cevovod preko Siri j ske puščave do luke v Tripolisu (600 km), južni cevovod pa preko puščavskega ozemlja Transjordanije in preko Palestine do Haife (750 km). Ob obeh cevovodih v skupni dolžini 1850 km je zgrajenih 12 črpalnih postaj. Medtem ko ]C v Iranu od početka zainteresiran angleški kapital, so bila ležišča nafte v Iraku v početku v rokah turško-nemškega kapitala. Leta 1914, tik pred izbruhom svetovne vojne, je turška Narodna banka prodan svoje delnice družbi Anglo-Iianian, ki je dobila udeležbo s 50 °/0, družba Royai Dutch Shell je dobila 25 %, Deutsche Bank pa 25o/0. Po končani svetovni vojni je nemški delež prevzel francoski kap-1 al, namesto stare družbe pa je stopila nova pod imenom Irak Petroleum Co., prj kateri je dobila manjšinsko udeležbo 5 o/0 skupina Gulbenkiam, ostalih 95 % pa je bilo razdeljenih med družbe Anglo-Iranian *Roval Dutch Shell, Com-pagnie francaise des petroles in neki ameriški konzorcij. šele leta 1836 se je pričela eksploatacija ležišč na Bahreinskih otokih v Perziiskem zalivu (na arabski strani). Ta ležišča izkorišča kanadska družba Bahrein Petroleum Co., pri kateri je udeležena ameriška družba Standard Oil, medtem ko so sami Bahreinski otoki pod angleškim protekto-ratom. Ta družba je na samem področju izvorov zgradila veliko rafinerijo š kapaciteto, ki znatno presega sedanjo produkcijo vrelcev. Leta 1937 pa se je pričela eksploatacija ležišč y Saudovi Arabiji nedaleč od Perzijskega zaliva. V sedanjem trenutku pa so predmet neposrednih bojev ležišča nafte v Iraku, ,. , ' •• . .. . . . , • . *. ."• > • • • • • " _ :::Turcija :•;•;• Celotne investicije za izkoriščanje ležišč nafte na Bližnjem vzhodu znašajo okrog 52 milijonov funtov (preko 11 milijard dinarjev); od tega pa odpade približno 42 milijonov ali 80 % na angleški kapital. Ameriški kapital je udeležen s 4 do 5 milijonov funtov, francoski pa s 3% milijona funtov. V lanskem letu je produkcija nafte na tem področju nekoliko popustila, zlasti odkar je Italija stopila v vojno. To velja zlasti za produkcijo Iraka, od koder gre sedaj zaradi nesigurnosti plovbe v Sredozemskem morju le del nafte po cevovodu do Haife, ostali del pa se mora prevažati do Perzijskega zaliva in od tod po morju okrog Afrike. Naša oskrba s premogom Ponovno smo že na tem mestu razpravljali o vprašanju preskrb.e naših krajev s premogom. Sicer je pričakovati, da bomo v bodoče dobili premog tudi iz Trbovelj, navzlic temu pa moramo stremeti za tem, da čim bolj dvignemo produkcijo na samem področju Ljubljanske pokrajine, da bomo v čim večji meri krili potrebo na tem področju. Najvažnejši premogovnik v Ljubljanski pokrajini je kočevski, ki pripada Trboveljski premogokopni družbi. Ta premogovnik že od lanskega leta obratuje s polno kapaciteto, vendar se da z investicijo nekaj milijonov din produkcija dvigniti vsaj za 50 odstotkov, in sicer tako na dnevnem kopu, kakor tudi v rovih. Sedaj se giblje produkcija v Kočevju na višini okrog 10.000 ton mesečno. Vrhu tega je v teku akcija, da se obnovi odnosno dvigne proizvodnja v rudniku »Belokrajina« pri Črnomlju, kjer se je doslej nakopalo le okrog 5 vagonov dnevno. Produkcija tega premogovnika se lahko s časom še precej poveča. Poleg omenjenih dveh premogovnikov pride v poštev še premogovnik »Otočec« pri Novem mestu. Po nalogu Kraljevega Komisarja je bil te dni na osnovi § 149 občega rudarskega zakona uradno sklican občni zbor rudarske družbe Otočec, ki bo 19. junija v Novem mestu. Na tem obč- nem zboru se bo sklepalo o nadaljnjem obratovanju premogovnika in o volitvi novega ravnateljstva. Ta premogovnik je bil dve desetletji izven obrata. Ko pa je lani nastopila ugodnejša konjunktura za premog, so lastniki premogovnika obnovili obratovanje in je znašala do konca leta produkcija 60 vagonov. V tem premogovniku pridobljeni lignitasti premog je šel po večini v Švico. Ob koncu aprila pa so lastniki, ki so po večini iz Beograda, opustili obratovanje. Ker je v splošnem interesu, da se obratovanje tega premogovnika čim prej obnovi, je rudarski glavar po nalogu Kraljevega Komisarja sklical občni zbor zbor rudarske združbe, ki je lastnica premogovnika. V ostalem pride na področju Ljubljanske pokrajine v poštev še majhen premogovnik Brezovica pri Mirni, ki je v zadnjem času tudi obratoval, vendar je znašala produkcija le 35 do 50 vagonov na leto. Poleg tega pa je omenjati še rudnik črnega premoga »Orle«, ki je bil dolgo vrsto let izven obrata, in kjer so lani zopet pričeli v manjšem obsegu kopati nove rove. Verjetno je, da bo mogoče s primernimi investicijami produkcijo premogovnikov »Brezovica« in »Orle« še bistveno dvijpi-ti. Gotovo pa so v Ljubljanski pokrajini še druga ležišča premoga, ki se lahko izkoriščajo. | Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode Pri zaprtju stolice deluje izvrstno, ugodno in brez draženja voda vrelca Donat. To vodo je treba piti hladno, najprej zjutraj in sicer na tešče ter nato še približno pol ure pred vsako jedjo po 200—300 g. V teh primerih je treba vodo hitro izpiti. Ljubljanski trg Včasih je bil obisk trga ob tržnih dneh marsikateri gospodinji edina zabava, oddih in razvedrilo. Sedai pa se z negotovostjo in skrbjo odpravljamo na trg D -čakali smo končno obilico mlade berivke in so mnege prodajalke prostovoljno popustil. pri ceni. V spLšnem je sedaj po 18 din kg, vendar so še kmetice, ki raje stoj 3 vse dopoldne pri polni košari in vztrajajo pri ceni 20 din za kg. Gospodinje raje plačujejo uvoženo solato v glavah po 20 din, ker je suha in okusnejša. Mnogo je na prodaj raznih vrst radiča in se je v soboto prvič zgodilo, da je ostalo precej zelenjave neprodane. Lepa mlada špinača je po 8 do 10 din kg, mnoge pa zahtevajo tudi do 12 din zanjo. Več kakor druga leta kupujejo ljudje letos šie vedno ksilo zelje, ki je obdržalo ceno 4 din za kg. Pridno se zalagajo gospodinje s fižolom, ki ga je vedno dovolj na trgu. Nekateri kupci se vse premalo zanimajo za določene cene in v strahu, da bo tega ali onega zmanjkalo, preplačajo vsako blago po nepotrebnem. Kupujejo živila, ki jih ne rabijo nujno, tako da nastane okrog vsake prodajalke z jajci ali maslom takoj gneča, kar povzroča le nered in zmedo. Pri večji discipliniranosti kupcev, se cene ne bi tako dvigale in bi prodajalci ne imeli priliko za brezvestno špekulacijo. Vedno znova moramo poudarjati, da naj meščani ne kupujejo, česar nujno ne rabijo, in naj ne dražijo sami živil s pre-plačevanjem. Vsak nai plača le po ceniku določeno ceno in prodajalca, ki zahteva več. takoj naznani. V kratkem se bo uredilo vprašanje dovoza važnih živil, predvsem mleka, mlečnih izdelkov in jajc Zelenjave in razne druge povrtnine bo vsak dan več naprodaj, krompirja je dovoli na razpolago, masti pa tudi ne primanjkuje. Lanske povrtnine, razen zemeljskih kolerab, že primanjkuje, zato pa se lahko kupi že mlada zelena kolerabica, redkvica, ra-barbara in beluši, ki pa so zelo dragi (po 32 din kg). Pocenil se je uvožen grah in stane sedaj 14 do 16 din kg, ne posebno lepa cvetača pa je po 16 din. Krompir so v splošnem prodajali po 2.50 din kg. Jajc in perutnine prav malo dobimo v mesto, sicer pa strožja kontrola tržnih paznikov mnogo zaleže in onemogoča špekulacije pri prodaji. Najbolj se gospodinje pritožujejo nad mesarji. Večina mesnic je zaprtih, kljub temu pa imajo gostilne in restavracije vedno dovolj mesa na razpolago, ker jim mesarji pošiljajo vse na dom. Gostilničarji plačajo vsako ceno za meso, medtem ko uboge gospodinje čakajo več ur na ostanke in morajo prenašati še vse brezobzirnosti od strani mesarjev. Mladi in zdravi ljudje vse te neprilike lahko prenašajo, težko pa je za bolne in stare ljudi, ki nimajo nikogar, da bi se boril za maslo, jajca ali košček mesa. Popolnoma so v soboto izostale prodajalke z mlečnimi izdelki in tudi stalni prodajalci sira. Ribe so že v petek vse prodali. Jabolka so se pretekli teden izredno podražila in bo moralo tržno nadzorstvo tudi tam malo zaropotati. Cena je sedaj od 12 do 20 din kg. še vedno je precej suhih sliv po 18 do 20 din, češnje so po 28 din, niso pa še dobre. Mnogo gospodinjstev je ostalo zadnje dni brez mleka in si hočejo kupiti malo medu za čai, toda tudi tu so naleteli na višjo ceno, ker so nekateri prodajalci izrabili priliko in ga prodajajo po 40 din kg. Gospodarske vesti = Uradni tečaji deviz. Na tržaški borzi notira deviza New York 19.80, deviza Curih 460, deviza Berlin pa 780. Ce gornje teča-je preračunamo po predpisani relaciji 1 lu ra 3.33 din, tedaj dobimo v dinarjih naslednje tečaje: New York 65.99, Curih 153.32, Berlin 259.97. = Občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote. Borzni svet Ljubljanske borze za blago in vrednote je sklical XVI. redni občni zbor, ki bo 30. maja ob 16. v borznih prostorih v Gregorčičevi ulici 27 (Trgovski dom) z naslednjim dnevnim redom: 1. Predsednikov pozdrav; 2. Poročilo borznega sveta o poslovnem letu 1940; 3. Poročilo finančnega odbora; 4. Odobritev bilance in podelitev razrešnice borznemu svetu; 5. Volitve 5 članov borznega sveta, 5 članov finančnega odbora in 14 članov borznega razsodišča, če bi bil občni zbor nesklepčen, bo drug občni zbor 5. junija ob istem času ne glede na število zborovalcev. = Iz trgovinskega registra. V tvrdko F. P. Vidic & Comp. je vstopil družabnik dr. Anton Dečman. trgovski poslovodja v Ljubljani, zaradi česal je nastala javna trgovska družba. — Uvedba nakupovalnih knjižic na Madžarskem. Madžarska vlada je izdala ured. bo, s katero se zaradi racioniranja prodaje življenjskih potrebščin in pa pre-prečenja prekomernih nakupov na zalogo uvajajo posebne nakupovalne knjižice, v katere morajo trgovci vpisati vsak nakup določenih predmetov, in sicer obleke, čevljev in tekstilnega blaga, mila, konzerv in riža. Predpisane so stroge kazni proti trgovcem, ki se ne bi držali predpisov. — Zaradi onemogočenega uvoza inozem skih strojil bo letos predvidoma veliko povpraševanje po smrekovem čreslu, za katerega se bodo nedvomno dosegle zelo lepe cene. Zato svetujemo vsem posestnikom in lesnim trgovcem, da obelijo vsako posekano smreko ter čreslo lepo posuše. kar bo gotovo v njihovo ter splošno gospodarsko korist. (—) Obnavljajte naročnino Od Murske Sobote do Budimpešte Na cestah, ki vežejo Prekmurje z Madžarsko, so dvignili zapore. Na široki, tlakovani cesti, ki drži nad Lendavo do meje, poganja trava. Dolga leta ni bilo tu nobenega prometa, cesta je bila zaprta. Zdaj je zapora dvignjena in veliki avtobusi, polni potnikov, hitijo iz Lendave proti Veliki Ka-niži. Se stoji na tej in na oni strani mejna stražnica, avtobus se za nekaj minut ustavi, da madžarski vojak pregleda potna dovoljenja, ki jih morajo imeti potniki. »Jo van!« zamahne z roko, ko je končal s pregledom — »Vse v redu!« — in že hiti avtobus po široki cesti, mimo vitkih jagnedov po ravnini. Kakor daleč sega oko, se razprostira ravnina, s pšenico in koruzo zasejane njive, travniki, na katerih se pasejo črede svinj, tu pa tam majhen gozdiček. Hitimo skozi vasi, raztegnjene ob cesti v nedogled. — dve vrsti preprostih kmečkih hiš, podobnih druga drugi, z venci rdeče paprike, ki vise ob podstrešnih linah, s tu in tam odpadajočim ometom ... Na polju vidimo kmete, oblečene v široke bele hlače iz domačega platna, ženske v širokih belih krilih, s črnimi robci na glavah in črnimi predpasniki, obšitimi z rdečimi našivi. Vidimo madžarske vole s soli častim rogovjem, ko se počasi zibljejo, vpreženi pred plug, vidimo grofovske ma-rofe, raztresene po tej brezkončni ravnini. Na cesti srečujemo grofovske kočije, bose kmetice, pastirje ... Zdaj pa zdaj pustimo za seboj skupino prostovoljcev v civilnih oblekah in s puškami na ramenih. Nad vso pokrajino pa sije toplo, bleščeče pomladno sonce. Kakor bi zraslo iz tal, stoji naenkrat pred nami majhno, prijazno mestece. »Na-gy Kaniža!« kliče šofer. Otovorjeni s prtljago hitimo proti železniški postaji. Tu valovi pisana množica meščanov in kmetov v belih platnenih oblekah in od vseh strani nam doni na ušesa madžarska govorica. Smo v mestu, kjer ni nobenega sledu vojne. Bifeji so dobro založeni, cigaret na izbiro, nikjer nobenih vreč peska, ne razbitih šip. Električni vlak je udoben, vagoni so novi, tudi v tretjem razredu so naslonjala tapecirana. In znova hitimo po ravnini, mimo dolgih vasi, mimo marofov in jagnedov. Ko imamo za seboj že dobro uro vožnje, se nekaj zasvetlika tam v daljavi. In čim dalje hiti vlak, tem bolj razločno ra-sejo pred nami obrisi Blatnega jezera. In kdor koli je kdaj slišal o slovanskem knezu Koclju, o veliki panonski državi, ki se je pred davnimi stoletji razprostirala po tej ravnini, se je moral za trenutek zamisliti v zgodovino. — Balaton! ... Balaton to! ... vzklikajo potniki in z občudovanjem gledajo valoveče jezero, bleščeče se v soncu. Na vodi se zibljejo ladje, na drugi strani se mirno pasejo črede ovac in svinj, med travniki se vrsta vinogradi. Vino, ki raste ob bregovih Blatnega jezera, je med najboljšimi madžarskimi kapljicami. Skoraj tri ure hiti že-lc zniška proga ob jezeru, mimo ličnih vil, mimo številnih otroških okrevališč, mimo ribičev, ki nastavljajo svoje mreže — jezero obiluje rib. Pravkar zahaja sonce in veda je vsa zlata in srebrna, kakor da je nenadno pričala goreti. A že se oddaljujemo od jezera in ie še krvavo rdeči sij zahajajočega sonca, ki se zrcali v vodni gladini, nas spremlja. Proti večeru se ustavimo v Sekes Fehin-varu, v mestu, ki šteje okoli 50.000 prebivalcev. Tu vidimo prve velike transporte nc: škili vojakov, ki se, kakor pravijo, vrača o z Balkana. In znova ravnina, tu in tam valovita, tu in tam močvirnata, — njive, vinogradi, pašniki, še preden se je utegnilo docela stemniti, zdrčimo mimo 300 metrov visokega stolpa budimpeštanskega radia I. Nedaleč stojita še dva nekoliko nižja stolpa radia II. Zdaj vidimo že tudi Donavo z ladjami, ki počasi orjejo vodno gladino. še malo — in milijonsko mesto, madžarska prestolnica, potopljena v tisočere bleščeče luči, lezi pred nami, na obeh bregovih reke. Peljemo se mimo prvih tovarn z neštetimi razsvetljenimi okni, mimo svinjakov, v katerih redi mesto okoli 20.000 prašičev, potem zapeljemo na peron, ki je ob tej uri podoben vznemirjenemu mravljišču. Prodajalci listov, nosači. potniki — glasna široka. reka ljudi .si počasi utira pot proti izhodu. v mesto, skozi katero z vrtoglavo naglico švigajo avtomobili, avtobusi, tramvaji. To je zadnji dan budimpeštanskega velesejma jn mesto je še polno tujcev. Vsi heteli so zasedeni. Iz kavarn, ki so, posebno v središču mesta, razkošno opremljeni, doni ciganska godba. Po Andrassyjevi ulici, najlepši ulici Budimpešte, valovi morje sprehajalcev. Ura je deseta, a mesto je seveda še vse pokonci, življenje je v polnem jeku. Zjutraj se je porodil krasen sončni dan. Zgodnji sprehajalci ob Donavi znova in znova občudujejo lepoto mesta, ki ga reka deli v dva dela — starejšo, aristokratsko Budo, s kraljevo palačo na hribu, kjer so pravkar huzarji v rdečih hlačah in črnih bluzah izmenjali stražo, — in v novejšo Pešto. Oba dela vežejo številni m osti, od katerih je pač najpomembnejši »Lane-hid* — viseči most. Sredi reke leži otok St. Marpt-Siget. Zanima nas življenje donavske prestolnice, ki ne pozna zatemnitve ne tuljenja siren. V trgovinah imajo polne roke dela. kupcem lahko postrežejo z vsem, kar želijo, le cene so višje, kakor so bile pred dobrim letom. V restavracijah prinesejo na mizo kar polno košarico lepega belega kruha. Jajca so po dva dinarja, drva pa 250 din kubik. Trisobno stanovu^je stane od 800 do 1000, 1200 dinarjev mesečno. Oči se nam ustavljajo na spomenikih, palačah, cerkvah. Parlament, St. Istvan templom, spomenik neznanega junaka, na katerem še leži prekrasni venec z bleščečim napisom: »V spomin padlih v vojni z Jugoslavijo«. Skozi mesto pa neprestano korakajo kolone nemških vojakov. Ko sedimo zvečer po desetih spet v električnem vlaku in se peljemo mimo prvih mestnih postaj, leži mesto spet v morju luči. Naenkrat zagori na nebu močan sij — esem močnih reflektorjev meče svetlobne pr amene po nebu in zdaj pa zdaj se zablešči letalo, ki so ga reflektorji odkrili. Glasno, vzmirjeno diha madžarska prestolnica v dišeč pomladni večer in tisočere godbe tekmujejo med seboj, kakor da vodi slehernega človeka v tem milijonskem mestu ena in ista misel: Zagrabi s polnima rokama življenje, zdaj je še pred teboj — jutri ne vemo, kaj bo ... Prihod italijanskih čet v Novo mesto. — L'arrivo delle Truppe italiane a Novo mesto Tragična smrt Ljudevita Stauta Ljudevita Stauta je poznala vsa Ljubljana. Bi) je višji poštni kontrolor v pokoju. Toda kot upokojenec ni bil kak častitljiv starček, marveč mož v najlepših letih, poln živahnosti in podjetnosti. Kakor njegov pokojni oče. je tudi Ljudevit vsestransko uporabljal svoje sposobnosti: bil je odličen fotograf — njegova gospa ;Tia zelo lepo uveden atelje na Tyrševi cesti — zanimal se je za umetnost, pomo-gel in poprijel je rad povsed, kjer je bila njegova pomoč zaželjena. Bil je trgovsko prav spreten. In tako je v novih razmerah nedavno potoval v Milano, pa dalje v Acsto in v Rim po kupčiji. Ko je vse v redu opravil, se je na povratku proti domu ustavil v Benetkah. Potreben je bil oddiha do naporni vožnji. Zal njegovo kratko bivanje v Benetkah ni bilo razvedrilo, marveč not v smrt. Kakor vsi gostje Benetk, se je tudi Ljudevit Staut popeljal na sloveči otok Lido. Dan je bil zelo lep in Stauta je zvabilo morje. Hotel se je brž osvežiti v vodi ln se je kot izkušen plavalec pognal v skoku s kopališkega pomola v objem tople vode. Kakor že nekaterim slovenskim pla- valcem, ki so tvegali pri prvem kopanju v morju skok v vodo, ne da bi poznali globino, je bil tudi Ljudevitu Stautu skok usoden. Stuat ni vedel, da je voda preplitva, ker sega pomol precej daleč v morje. Priletel je z glavo ob tla in si na-lomil tilnik. Zadela ga je torej enaka nesreča, kakor pred leti mladega ljubljanskega trgovca g. Jeana Stacula, ki je j v Splitu skočil v nekoliko motno morje in ; si nalomil tilnik. Kakor pokojnemu Sta-culu, tako tudi Ljudevitu niso mogli več pomagati. Poškodba je bila tako huda, da ni bilo zdravniške moči, ki bi ga bila še lahko rešila. Izdihnil je v Benetkah pretekli četrtek ob pol' 3. zjutraj. Mirno in spokojno je še sprejel zadnja tolažila, nato je zasnul v večnost, star šele 42 let. Žalostna novica o smrti Ljudevita Stauta je vzbudila v Ljubljani iskreno obžalovanje in toplo sočustvovanje z bridko prizadeto družino. Dragega pok inika bodo prepeljali v Ljubljano in bomo uro pogreba naknadno sporočili. Na i bo Ljudevitu Stautu ohranjen tako prijazen spomin. kakor ie bil 7t\ življenja deležen splošne priljubljenosti. Dolenjsko — vir naše prehrane Prostrano Dolenjsko je že v prvi svetovni vojni imelo važno vlogo glede prehrane. S svojimi poljskimi pridelki je prehranjevalo več mest mimo tega, da so morali kmečki posestniki oddati del svojega pridelka v vojne ali tudi aprovizacij-ske svrhe. Poleg uradnih organov, ki so prevzemali poljske pridelke, so prihajali iz raznih mest številni kupci ali bolje rečeno zamenjalci blaga za potrebni živež. Takrat Dolenjci niso prodajali živeža za denar, pač pa so radi zamenjavali živež za blago, ki ga v trgovinah niso mogli dobiti. Tako so si z »zamenjavo oskrbeli najnujnejše potrebščine, ki so si zanje večkrat od ust pritrgali. Petrolej, milo, tobak, obleka itd. so reševali mnoge mestne prebivalce pred pretečo lakoto. Tedaj je bila Dolenjska glavni dobavitelj živeža za Ljubljano, Trst in tudi druga mesta. Takoj po vojni so se razmere znatno iz-premenile. Dolenjska je izgubila svoj med vojno tako važen pomen in pričela zaostajati za drugimi predeli naše domovine, kar ni čuda, ker so še vedno mnogi rodovitni dolenjski kraji zelo oddaljeni od železniškega prometa in ne morejo vnovčevati oziroma konkurirati s kraji, ki so bližji večjim mestom in ob železniški progi. Kolikega pomena je za kraje ob belokranjski železnici pred 17 leti dograjena proga, smo imeli priliko opazovati ob nedeljah in pondeljkih in tudi nekaterih drugih dneh, ko so Belokrajinke potovale v Ljubljano težko natovorjene z raznim blagom. da bi ga tam razprodale. Niti mučna daljna vožnja, niti kdaj pa kdaj pičli izkupiček za prodano blago jih nista ovirala. Sedanje razmere pa postavljajo Dolenjsko v povsem nove razmere in prilike. Dolenjska ima agrarni značaj in bi se z umnim kmetovanjem proizvodnja poljskih pridelkov izdatno dvignila, sorazmerno pa bi se izboljšala tudi dolenjska živinoreja, žita pridelajo na Dolenjskem tako malo, da ga nimajo dovolj za lastne potrebe. S povečanjem hektarskega donosa pa bi lahko do-» segli, da bi pridelali dovolj krušnega žita za lastne potrebe in bi ga ostalo še dovolj za preskrbo naših mest. Z večjim pridelkom krmilnega žita in z Izboljšanjem dolenjskih travnikov bo dosežen tudi napredek živinoreje in z njim proizvodnja mleka in mlečnih izdelkov. Zadružništvo je na Dolenjskem še slano razvito, v kolikor pa so gospodarske zadruge že organizirane, dobro uspevajo. So predvsem živinorejske in mlekarske zadruge. Spremenjene razmere bodo dale pobudo za ustanovitev novih zadrug. Predvsem bo Ljubljana v pogledu prehrane v bodoče navezana v glavnem na Dolenjsko. Z jajci, perutnino, krompirjem, fižolom in drugimi poljskimi pridelki nas je Dolenjska že do sedaj v precejšnji meri zalagala. Izkoriščanju velikega gozdnega bogastva se tudi odpirajo nove možnosti. Lesna Ali vaša koža prenese britje dvakrat na dan? Pomislite, kaj pomeni to za vašo kožo! Je mar čudno potem, da se Vam koža vname, se napne in dela britje mučno? Nekaj kapljic zadošča, da pekoči žar ln napetost kože popustita ln neha skeleti. Koža naglo ozdravi ter postane gladka ln mehka. 2e naslednji dan boste opazili, koliko lažje in kako brez bolečin se brijete. industrija in lesna trgovina si bosta lahko postavili trdne temelje. Dolenjsko ima še precej neplodne površine, ki bi se dala marsikje z melioracijo spremeniti v plodno in donosno zemljo. Mnogi predeli pa, ki so zdaj slabi ali malo vredni pašniki, steljniki itd., pa naj bi se pogozdili. Trud in delo bi se bogato izplačala. Odprta noč in dan so groba vrata Novo mesto, 15. maja. Eden najlepših mesecev v letu je mesec maj, ki prinaša s seboj življenje stvarstvu. Maj je tako rekoč mesec radosti in veselja. Pa vendar zahteva mesec maj v vsem svojem življenjskem razkošju — običajno tudi največ žrtev. Pri Sv. Heleni nad prijazno Mirno je pred dnevi povsem tiho zasnul v večni sen daleč na okrog znani graščak in vnet lovec g. Klemen Belovsky. Vaščani so vrlega moža dostojno pokopali na tamošnjem pokopališču po starokatoliškem obredu. V Novem mestu, kjer zadnje čase smrt pogosto žanje svojo setev, se je preselila v večnost blaga žena, bivša znana trgovka in gostilničarja gdč. Marija Seidl, sestra našega znanstvenika prof. Ferda Seidla. Pokojnica je bila lastnica daleč na okrog znane trgovine, ki je sedaj last g. Josipa Kobeta. Zaradi pravičnosti in blagega nastopa je bila pokojnica med ljudstvom tudi zelo priljubljena in spoštovana. Na Trški gori, kjer je imel svojo ponosno viniča.rijo in vilo, je umrl Dolenjcem in posebej še Ljubljančanom dobro znani posestnik in vinogradnik g. Avgust Drelse. Ob lepi udeležbi občinstva je bil skromni mož pokopan na novomeškem pokopališču. Z njegovo osebo, smemo trditi, je odšel s Trške gore tudi ves humor, ki je pokojnega »Gusteljma« spremljal na vseh njegovih potih in pri delu. S pokojnim Drelsetom ni nastala velika vrzel in praznina samo med svojci in obiskovalci gorice, temveč tudi med tistimi, katerim je bil pokojni Drelse s svojimi bogatimi skušnjami svetovalec in vodnik ter vnet pomočnik v gospodarskih zadevah,. predvsem v vinogradniških. Ljubljenec Trške gore, brez katere zanj ni bilo življenja, je odšel iz sončnih goric, z njim pa tudi dobršen kos njene zgodovine. Vso Dolenjsko je preteklo nedeljo presenetila povsem iznenada žalostna vest, da je smrt ugrabila iz naše srede eno najplodnejših življenj, mnogo spoštovanega in splošno priljubljenega moža g. Josipa Kle-menčiča, solastnika znane tovarne »Keramike«. O njegovi osebi človek težko najde dovolj pohvalnih izrazov, da bi se mogel temu karakternemu in plemenitemu možu vsaj delno oddolžiti za njegovo plodonosno in nesebično delovanje med nami. Njegova dobrota je sličila delom sv. Martina, ki je z mečem prerezal svoj plašč na dvoje, da je mogel z njim ogrniti prezebajočega siromaka. Pero je prešibko in srca so strta, da bi človek mogel opisati vsa njegova številna dobra dela. Kakor toliko naših uglednih sinov, tako je tudi pokojni Klemenčič ustvaril v Novem mestu iz povsem neznatne pečarske obrti veliko keramično industrijo, ki je v kratki dobi zaslovela ne samo doma, temveč tudi po vsej srednji Evropi. Njegovi prvovrstni izdelki, ki so bili razstavljeni na raznih svetovnih razstavah, so vedno odnašali visoka priznanja in odlikovanja. Mož neizmerne energije in dela pa je vedno stremel za ciljem, da svoje obratovalnice poveča in da v svoji stroki zaposli čim večje št»vilo delavcev. Ta njegov plemeniti cilj in iskrena želja pa mu je žal le delno uspela. Nastopili so hudi časi za \'se naše gospodarstvo. Kljub vsem težavam pa mož ni obupal. Vsi obrati so delavstvo odpuščali on tega ni storil. Svoje uslužbence je imel neizmerno rad. Pri njem je živelo vse kot ena družina. Vsi so delali za skupnost in eden za vse. Uslužbenci so moža ljubili kakor očeta. f Josip Klemenčič Spričo svojih redkih vrlin je bil g. Klemenčič pri ljudeh zelo priljubljena osebnost. Zadnja leta je bil poleg jdejstvova-nja v gospodarskih organizacijah in gasilstvu predsednik Obrtnega združenja za ves novomeški okraj. V tem svojstvu se je mož veliko prizadeval za koristi in pravice obrtnega stanu kakor tudi, da dobe dolenjski obrtniki svoj lastni skupni dom. Tudi za naše gasilstvo ima pokojni Klemenčič nevenljive zasluge. Velik podpornik pa je bil domalega vsega, kar je stremelo za plemenitimi in koristnimi cilji. V zasebnem življenju je bil mož nadvse skrben družinski oče, ki je ljubil svoj tihi in mirni dom na Trdinovi cesti bolj ko vse drugo. Ta še tem bolj, ker ga je včasih delo še kasno v noč zadrževalo v tovarni. Po drugi strani pa je bil mož, dasiravno po značaju tih, skromen in miren, izboren družabnik. Pri vsem delu in skrbeh mu je bil edin oddih kratek sprehod v naravo ali pa partija priljubljenega taroka. Drugega razvedrila ni poznal. Da je bil pokojnik v resnici zgolj dobrota, je živo dokazal njegov veličastni pogreb. ko so pokojnika prenesli na njegovo poslednje domovanje na šmihelsko pokopališče, kjer so ljudje na njegovi sveži gomili naravnost nagromadili sveže pomladansko cvetje. Naj mu bo zemlja lahka! Iz italijanske zgodovine: Karbonar ji in Giuseppe Mazzini V Italiji se je pred 120 leti razvilo duhovno gibanje romantke, ki je pojmovaila s- ; >c do kot popolno politično neodvisnost. Stremljenje po politični neodvisnosti, ki se je tako močno razbohotilo v dobi romantike, ni pomenilo samo pasivnega pričakovanja, da se bodo dogodki sami razpletli. Duhove je prešinil nov ogenj. Končni cilj vseh stremljenj je bilo vstajenje Italije — risorgimento — ki ga jc treba doseči za vsako ccno žrtvovanja. Začele so se ustanavljat: skrivne združbe. Policij.k a oblastva so seveda budno pazila na vsako združevanje, zato so st kmalu začele polniti ječe. Avstrijska policija ni poznala pardona. Uporni Italijani, večji-de- iz domoljubnih mecčansk;h slojev, so se kljub vsej policijski budnosti začeli organizirati in se navduševati za tisto, kar jim prav za prav še ni b:lo docela jasno pred cčmi, vendar so na vsak način hoteli doseči novo stanje z večiinv svoboščinami Titta leta, ko so hrle obnovljene italijanske državice, je po italijanskem polotoku kar mrgolelo različnih tajn:h zvez in klubov. Najvažnejša taka^ skrivna organizacija so bili karbonar ji Žc samo ime (og-ljarji) kaže romantičen navdih _ Vg; skupaj še n:'.o imeli dovolj jasnega m •notnega političnega programa Toda vs- italijanski zarotnik4 so delovali na to, da dosežejo paevrat, odpravo tedanjih režimov in ustav- no vladavino. Tako je leta 1820 prišlo do revolucije v Neaplju, potem 1821 v Piemontu in 10 let pozneje v Emiliji in Romanji Vse te revolucije so se ponesrečile in so sprožile močan izpad vseh oblastev še posebno v Lombardiji in na Beneškem, kjer je Avstrija nastopila skrajno brezobzirno. Tista leta se je s pokretom karbona rjev tudi Ljubljana zapisala v zgodovino. Že nekajkrat smo v »Jutru« opisal:., kako so prignali karbon ar je na Ljubljanski grad. Vendar v tej zvezi ne bo odveč če osvežimo nekaj spominov. Avstrijski oblastniki so proti koncu leta 1818 polovili v Benetkah večje število karbonarjev. Bilo je nad 30 mož. Pred prekini sedem so bili obsojeni na smrt, vendar so bili pomaloščeni. Oni, ki so bili obsojeni na daljšo ječo so morali v zloglasni Špiiberk pri Brnu na krajšo dobo obsojeni pa so bili prignani na Ljubljanski grad. Med jetniki je bil tudi pesnik Sillvio Pellico, urednik karbon arrske-ga glasila »Conciliatore« v Mflami. V svoji sloveči knjigi »Le mie prigioni« (Moje ječe) opisuje, kako je bil z manjšo družbo svojih tovarišev prignan v Ljubljano, odkoder je marafl nadaljevat- pot na Špiiberk. Pravi, da so karbonar j i v slovenskih krajih kot jetniki zbujala iskreno sočutj«. Ljudje so jim privoščili mnogo toplih besed, da Silvio Pellico naglasa: »Dobrota tega naroda me je ganila še boHj kakor ona mojih rojakov. Kako sem jim bil hvaležen!« Na Gradu je Silvia Pellica in tovariše ob-isikail mestni tajnik, ki je b:l zelo izobražen in je razodeval globoko sočutje. Njegovega imena si Silvio Pellico žal ni zapomnil. Pa tudi na nadaljnji poti skozi štajerske kraje so karbonarji zbujali ga-notje. Silvio Pellico obžaluje da sd ni zapomnil imena ljubeznive deklice, k:, je bi-ila v neki štajerski vasi do solz ganjena, ko je videla Silvia Pellica in njegovega tovariša v varstvu biričev. Žal mu je tudi, da ni zvedel imen vseh onih spoštovanih očeov in mater, ki so se približali Silviu Pellicu m tovarišu in jima želeli samo to, da bi ju Bog skoro vrnil ubogim staršem. Šele leta 1830 je Sillvio Pellico po strašnem trpljenju in po pomilostitvi zapusti'! zloglasni Špiiberk. Seveda tudi Ljubljanski, grad takrat ni zaostajal s slabim slovesom. Karbonarji so bili hudo zatirani, spali so na gOlih,' tleh, hrana je bila pičla in slaba, da so kar vidno ginevali. Ljubljanskemu prebivalstvu je bilo dobro znano trpljenje karbonarjev na Gradu, zato se je večkrat razburilo. Toda šele ob koncu leta 1822 je novi ilirski deželni guverner grof Schmid-burg omilil stanje in zboljšal preskrba Klljub vsem ponesrečenim zasnovam pa žrtve karbonarjev niso bile zaman. On5 so dali na oltar risorgimenta prve mučenike. katerih žrtvovanje je obvezalo Italijane k stalni požrtvovalnosti. Izkušnje teh krvavih prič so učile narod, da so romantične zarote po zgledu karbonarjev brez učinka in da je treba utreti nova pota. Predvsem je bilo treba uravnati vse revolucionarne pokrete v enotno smer. Besednik novega I revolucionarnega pokreta je izšel iz vrst karbonarjev. Imenoval se je Giuseppe Mazzini. Italijanska romantika ni mogla roditi boljšega moža kakor tega apostola zedinje-nja. Rodili se je za svojo veliko nalogo. Preko karbonarjev, ki so se bili vdali romantičnim zarotniškim obredom in nejasnim programom je Mazzini ustanovil novo, enostavno in pregledno zvezo z docela jasno načrt a« im programom, ki je bil razumljiv najširšim množicam naroda. Klical je ves narod skupaj, da s splošno udarno revolucijo poruši, samovlado bogatašev tar si utre pot k enotni neodvisni republikanski Italiji. Giuseppe Mazzini je svoje združenje ustanovil avgusta 1831 v Mar-seju in ga je krstil s slavnim imenom: »Mlada Italija«. Mazzinijevemu pozivu se je odzval cvet italijanske mladine. V »Mladi Italiji« in v Maizzinijevih nagovorih so začeli zoreti prvi pionirji italjanskega risorgimenta. Zedinjenje in neodvisnost sta bili čarobni besedi, ki sta se vtisnili v srce mladih borcev in jih napravili odporne zoper vso policijsko strogost, še zlasti prot:. avstrijski in neapeljski okrutnosti. Vendar so se Mazzinijevi poizkusi revolucije, ki so se zvrstili v letih 1833 do 1845, izjalovili in so bili zatrti v krvi. Ker torej ni billo vidnega uspeha, se je dolga vrsta učenih mož strnila v nazoru, da je treba italijansko vprašanje rešiti brez skrivnih družb, zarot in revolucij; treba je kratko in malo doseči mirno reformo načel. Gioberti in Balbo sita Kila najuglednejša zastopnika tega umerjenega reformištičnega m federalističnega pokreta. Njune ideje so se močno j razširile ;n so žele mnogo odobravanja. Toda pretežni del Mazzini jevih borcev se je mrko držal ob strani. Ne morda zato, ker bi prezirali reforme, navdušeni so bili zanje. Toda bali so se, da se bodo reforme izčrpale same ob sebi. Program učenih mož ie bil sipet vse preveč m.roljubcn. Mladi borci so zdaj opustili .Mazzinijevo načelo republike, ker so se nrepričah. da se lahko sen o italijanskem zedinjenju uresniči samo s pomočjo mogočnega zmagovalnega Vladarja, ki bo po obvladan ju vsega polotoka imel dovolj duha in moči. da bo dosegel spravo med posameznimi državicami in jih bo lahko združili v enotno, neodvisno kraljev4 no. Tak zmagoslavni v 'a da r se je mogel roditi same v sa vojsk) rodovim Po letu 1846 so italijanski vladarji sledili zgledu papeža Pija IX. in so se bavip s širok op. -tez no politiko reform. Ta politika jc v začetku leta 1848 našla svoj izraz v novih ustavah. V tem času (v februarju-) je v Franciji izbruhnila nova revolucija ki je odp;hni!a monarhijo ter se je razširila na srednjo Evropo in na Italijo Dne 18 marca se je razplamtel v Milanu narodu; upor in so v petih dneh pregnal; A vstrijce Tiste do* so tudi Benetke vrgle avstrijsko oblast. To so bili signali k splošni vstaji Val navdušenja se je dvigni' po vse i Ttalij: Navidezno podprt od drugih italijanskih vladarjev je Savojec Karel Albert priče' dne 23 marca 1848 vojno proti Avstrij-" in ie s tem zvezal sa vojsko dinastijo nerazdrufcno r. Italijo. TrkOlora s savojskim grbom je postala zastava piemonteškega kralja in obenem simbol italijanskega zedinjenja. Kronika ♦ ZDRUŽENJE TRGOVCEV opozarja po nalogu oblasti vse trgovce, da morajo biti označeni s cenami v lirah ln dinarjih prav vsi prodajni predmeti in ne samo oni, ki »padajo pod kontrolo cen. Od označbe cen torej nikakor niso izvzeti niti luksuzni predmeti, kakor n. pr. kožuhov ina, fini galanterijski predmeti, zlatnina itd. Kdor torej ne bo imel označenih cen na vseh predmetih, zlasti pa v izložbah, bo najstrožje kaznovan, zato se članstvo ponovno opozarja na gornja navodila oblasti in naj se vsak strogo po teh ravna. Trgovci Spece-risti, ki še niso poslali Združenju seznama o zalogi blaga (tudi negativno poročilo), naj to v izogib strogi kazni takoj store. Združenje odklanja vsako odgovornost za one, ki ne bi sledili navodilom oblastva. (-) * .Službeni list za Ljubljansko pokrajino * dne 14. maja prinaša naredbe Kr. Ko-nisarja: ureditev rabe državne zastave; omejitev plačilnega odloga bankam in zavarovalnicam ter maksimalni cenik št. 1. Slednjič je objavljena odločba Kr. Komisarja o postavitvi novega sekvestra Za-natski banki kraljevine Jugoslavije. Bramorje in voluharje uniči preizkušeno sredstvo BRAMORIN. Navodila v drogeriji KANC — Ljubljana, židovska 1. * Novi grobovi. V Kobaridu je umrl po daljši bolezni g. Franc Miklavič, eden izmed najuglednejših mož v kobaridski pokrajini. Bil je posestnik in trgovec, dolga leta marljiv župan in goriški deželni poslanec. V odgovornem javnem delu si ie pridobil trajne častne zasluge za svoj domači kraj. Zapustil je vdovo gospo Marijo ter sina inž. Franca in Maksa in širši krog sorodstva. Uglednega pokojnika bodo danes, v nedeljo popoldne, spremili k večnemu počitku. — V Stožicah je umrla po daljšem trpljenju gospa Marija Ramovže-va, po rodu Kmetičeva, soproga trgovca ln gostilničarja. Bila je blaga žena in mati, ki je uživala iskreno ljubezen ne samo v širokem rodbinskem krogu, marveč tuli med številnimi znanci in prijatelji. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 16. uri iz hiše žalosti v Stožicah št. 51 na pokopališče Sv. Jurija. — V mariborski bolnišnici je umrl misionar g. Alojzij žužek, duhovnik Družbe Jezusove. Kakor čitamo v »Slovencu«, je zaradi dogodkov minulih dveh tednov v Mariboru zbolel za pljučnico in je izdihnil v četrtek zjutraj v 77. letu starosti, v 52. letu redovništva in v 34. letu duhovništva. Doma je bil s Planine pri Vipavi. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Novi šef zdravilišča v Topolšici Ur. Haus Oton. Dosedanji šef zdravilišča za jetične v Topolšici dr. I. Božinovič je bil odstavljen, na njegovo mesto pa je bil imenovan znani specialist di. Oton Haus iz Ljubljane, ki je že svojčas nekaj let vodil sanatorij. Hkratu so bile izvršene še nekatere druge spremembe v osebju zavoda. Asistent dr. Smrečnik je bil odstavljen in je izmed dosedanjih zdravnikov ostal na svojem mestu samo dr. Borut Vrščaj, ,ti je nedavno — po odhodu nekdanjega šefa dr. Savica, ki je pozneje v Beogradu izvršil samomor — nekaj časa nadomeščal šefa. Odpuščenih je bilo tudi več uradnikov z upraviteljem Drašlerjem na čelu. Kakor na Golniku so bili tudi v Topolšici med pacienti najbolj številno zastopani Srbi. Zdaj so pacienti, ki so se zdravili na račun raznih bolniških in podpornih fondov z ozemlja bivše kraljevine Jugoslavije, zdravilišče zapustili in v zavodu so ostali samo še bolniki, ki se zdravijo na lasten račun. * Pomoč ižanskim pogorelcem. Na Igu pri Ljubljani je pahnil požar pet revnih kmetov-bajtarjev s kopico nepreskrbljenih otrok v največjo bedo. Obračajo se na dobra usmiljena srca s prošnjo, naj priskočimo tem revežem v največji stiski na pomoč, da si bodo mogli rešiti vsaj golo življenje. Domačini jim bodo dali brezplačna na razpolago les in jim bodo po svojih najboljših močeh pomagali, da si zgradijo zavetišča vsaj za prvo silo. Toda s tem bo njihova beda le delno ublažena. Pokažimo, da sočustvujemo z bližnjim v tako hudi nesreči! Darila v denarju in b'agy sprejema uredništvo »Slovenskega Naroda*. * Tri smrtne žrtve železniške nesreče. Nedavno se je zgodila na železniški progi na Varaždinski cesti v Zagrebu velika nesreča. S tira sta skcčili dve lokomotivi, ki sta se premikali od zagrebškega kolodvora Save in sta vlekli s seboj tender. Na mestu sta obležala mrtva stražar proga Ljudevit Kostušek in strojevodja Franc Oman iz Maribora, kurjač Valentin Bara-novič pa je obležal brez leve noge in s hudimi poškodbami po vsem životu. Siromaka so prepeljali v zagrebško kirurško kii-niko, kjer so se zdravniki močno potrudili zanj. 2al je tudi Baranovič te dni izdihnil in tako je železniška nesreča zahtevala tri smrtne žrtve * Kot žrtev letalskega napada v Beogradu je dne 6. aprila t. 1. padel administrativni poročnik g. Karlo Richter. Pokopan je bil 2. t. m. Svojci sporočajo to vest vsem sorodnikom in znancem. * Obvestilo vsem Hrvatom, ki žive v bivši dravski banovini. Vs,ak Hrvat, ki želi kakršno koli informacijo aH ima kakšno željo, naj se javi v Napredkovih prostorni. Kolodvorska ulica 18, Ivorlšče, vsak dan razen sobote in nedelje od 18. do 20. ure. * Mornarji, ki so bili v Boki Kotorski, naj izvolijo po možnosti ustno obvestiti Vladimirja Saksido, Ljubljana, Dvoržakn-va 3-n, kar jim je znano o podmorničarju kapetanu korvete Josipu Saksidi. (—) * Tovariše z orožnih vaj v Koprivnici lani oktobra prosi Lovro Bohanec iz Male Nedelje pri Ljutomeru za obisk v ljubljanski cukrarni. Posebno zaželen tov. Dvoršak. Iz Ljubljane u— Pomemben obisk v Slovenskem avtomobilskem klubu. V četrtek 15. t. m. so obiskali Slovenski avtomobilski klub v Ljubljani predstavniki Italijanskega Avto-kluba, in sicer naslednji: g generalni predsednik grof Alberto Bonacossa, predsednik RACI-ja iz Rima, predsednik tržaškega Avtokluba g. Cosulich ter inž. Ivo Magna-ni, generalni ravnatelj Avtokluba iz Rima. Obisk je bil v zvezi s preosnovo poslovanja slovenskega avtomobilskega kluba In s prilagoditvijo poslovanja RACl-ju. Se stanek je bil za sedaj le bolj informativnega značaja. u— Vsak večer imamo promenadnl koncert. S prihodom Italijanske vojslje je postalo naše mesto mnogo živahnejše. Pomnožil se je vozni promet pa tudi pešcev je po ulicah ves dan polno. Posebno v večernih urah. Zlasti velik vrvež je v Zvezdi Ko spremi živahna godba častno četo v vojašnico, se ponovno vrne po Poljanski cesti in Pred škofijo do Marijinega trga, kjer jo že pričakujejo številni hvaležni poslušalci. Pred Prešernovim spomenikom nato godbeniki zaigrajo dve koncertni točki in koračnico, potem pa se spet vrnejo v vojašnico. Glasno odobravanje, ki sledi vsaki točki, je dokaz hvaležnosti poslušalcev za prijetno razvedrilo. Lahko rečemo, da stasiti grenadirji, posebno pa njihova godba, ki res dovršeno igra, uživajo splošne simpatije Ljubljančanov. u— Dvojezični napisi. Kakor smo v začetku maja objavili v »Jutru«, je Kr. Komisar s posebni modlokom uvedel dolžnost dvojezičnega besedila na vseh napisnih tablah in letakih. Določeno je, da imajo vsi javni in zasebni uradi v javni službi — prenočišča, restavracije, kavarne, prodajalne — in sploh vsi prostori, dostopni občinstvu, poleg napisov v slovenščini tudi enake napise v italijanščini. Nadalje je treba vidno in jasno v slovenskem in italijanskem besedilu označiti cene vsega blaga,ta služnosti. Dvojni napisi so zdaj na svo;'ih mestih povsod po Ljubljani ln okolici, želimo samo, da bodo vsi ustrezni natančno po uradni določbi, ki zahteva poleg slovenskega ustrezno italijansko besedilo. u— Karlo Rupel, docent Glasbene Akademije v Ljubljani, bo sodeloval kot violinist na simfoničnem koncertu Ljubljanske filharmonije, ki bo v ponedeljek 19. t. m. ob pol 20. uri v Unionu. Igral bo solistični part v »Violinskem koncertu« slavnega ruskega skladatelja Glazunova. Karlo Rupel je absolviral konservatorij v Ljubljani in izpopolnil svoje študije v Pragi in v Parizu. Našemu občinstvu je dober znanec že iz nekaterih nastopov kot odličen solist. Na koncertu, ki bo velika družabna la umetniška prireditev, bo prvič izvajana Druga Simfonija slovenskega skladatelja L. M. škerjanca, dalje Corellijev »Concer-to grosso« in Beethovnova Peta simfonija. Dirigent Samo Hubad. Občinstvo opozarjamo, da se vrši predprodaja vstopnic v kinu Unionu od 10. do 12. in od 15. do 20. ure zvečer. u— Koncertna ln operna pevka ga. Franja Golobova bo pela v ponedeljek, dne 26. t. m. več arij in pesmi. V prvem delu svojega koncertnega sporeda bo zapela štiri pesmi iz stare klasične italijanske literature, nato pa še pesem modernega komponista Respighija. Drugi del koncertnega sporeda je posvečen slovenski pesmi. Zastopani so skladatelji lpavec Benjamin, Adamič, Lajovic, škerjanc, Lipovšek in Osterc. V tretjem delu so tri velike arija in sicer: Cajkovskega, Seint-Saensa in Verdija. Bogat in lep spored, ki bo nudil naši umetnici dovolj prilike, da pokaže vso le- poto svojega izrednega alta ln tudi vso tehniko, ki si jo je pridobila v teku svojega študija doma in v tujini. Umethico bo spremljal na klavirju pianist Marijan Lipovšek. Koncert je prireditev Glasbene Matice in bo v veliki Filharpioničpi dvorani. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Odkar je kruh naprodaj brez nakaznic, nekatere gospodinje godrnjajo, da ga ne morejo dosti .Kupiti. Kakor bi se dogovorile, namreč vse tišče k nekaterim pekom, da je kruh že zgodaj razprodan. Drugim, zlasti manjšim pekom, pa kruh večkrat ostaja in ne vedo kam z njim. Ce pa pek hoče spraviti v denar kruh prejšnjega dne, se gospodinje spet pritožujejo, da ne dobe svežega kruha. Da ne bo več neupravičenih pritožb, svetujemo vsem gospodinjim in drugim, naj kruh kupujejo tudi pri manjših pekovskih mojstrih, pa ga oo dosti svežega za vse prebivalstvo. u— Posledice navijanja cen. Državno tožilstvo je prejelo od mestne občine že 10 ovadb zaradi navijanja c.en, veriženja tn prekupčevanja. Večina primerov se nanaša na kupčije z živili. Proti brezvestnim špekulantom in navijalce.m cen bo državno tožilstvo vložilo tožbo in bodo vsi najstrožje kaznovani po uredbi o pobijanju draginje. — Zadnje čase je v Ljubljani primanjkovalo drv. Kmetje zaradi nujnega poljskega dela niso mogj pripeljati iesa v mesto. Včeraj pa je bilo iz okolice Polhovega Gradca in z Ižanskega že dovolj drv naprodaj. Kupčija je biia živahna in po zmerni ceni. Dva voznika pa sta zahtevala za meter drv 200 din in nikakor nista hotela s ceno popustiti. Drva sta odpeljala, toda tr£ni organ ju je dohitel in jima drva zaplenil. u— Ljubljana v filmu. Neka italijanska filmska družba je v petek filmala znamenitosti našega mesta, predvsem razne spomenike, muzej in mnoga zanimivejša poslopja. Obiskali so tudi avtomatični bufet Daj-Dam. Namestili so velike žaromete za osvetljevanje in filmali vrvež, ki ga je tu vedno polno. u— Komunikacijska sredstva v naših krajih niso bog ve v kako zavidljivem stanju. Vzrokov za to je vse polno. Ponekod štedijo, drugod ni denarnjh sredstev, neredko kje pa naletimo tudi na precejšen ščepec malomarnosti. Nešteto primerov opazuješ lahko zlasti po Dolenjskem, kjer se kakor nikdar prej gnete nepregledna vrsta raznovrstnih vozil it pripreg. Po cestah je živo kakor na mravljišču, povsod, tudi v kmetiskilj naseljih, srečavaš vojaške tovorne avtomobile in druga vozila, ki dovažajo zasedbeni vojski potrebni živež in druge potrebščine. Opazuješ pa lahko tudi, da so vojaške oblasti skoro povsod obnovile, utrdile in z debelimi tramovi podprle ali celo razširile posamezne vaške mostove in mostičke. Kjer je narekovala nujna potreba in če most ni odgovarjal svojemu namenu ter je kričal po popravilu, povsod ondi so bile takoj pri roki pionirske čete, ki so neutegoma stopile v akcijo in pomagale. Tako imamo sedaj po dolenjskih krajih do malega popravljene in obnovljene vse mostove, mostiče in brvi. u— Asfaltirane pločnike obnavljajo. V »Jutru« smo že nekajkrat opozarjali, kako nujno je treba asfaltirane hodnike na mnogih cestah in ulicah, kjer je najživah-nejši promet, spričo izhojenega asfaltnega tlaka in nastalih kotanj obnoviti vsaj v " začetku letošnjega leta. Toda izredne nepredvidene okoliščine so ta dela zavlačevala do sedaj. Zadnje dni pa so se lotili obnavljanje asfaltiranja po Miklošičevi cesti, kjer se dan za dnevom, zlasti s kolodvora do vlakov razliva dolga vrsta potujočega občinstva. Hudo razdrapani v sredini mesta so tudi obojestranski pločniki v šelenburgovi in Prešernovi ulici, ki morajo — samo ob sebi umevno — priti čim prej na vrsto. Meščani, zlasti starejši, bodo ta najnovejši korak mestne občine ljubljanske z zadovoljstvom pozdravili. u— Kopališče OUZD v Ljubljani. Na mnoga vprašanja pojasnjujemo, da urado-vo kopališče ne more obratovati, ker urad nima dovolj kuriva na razpolago in ga kljub intenzivnemu prizadevanju tudi ne more dobiti. (—) u— Sodobno italijanščino poučujem hitro in uspešno po dogovoru, posamezno in v skupinah. Grem tudi na dom. Konverza-cija v florentinskem narečju. Ponudbe na Specialist za očesne bolezni dr. SLAVKO PREVEČ ordinira od 11% do 13% v LJUBLJANI — Sv. Petra cesta 29/1. ZOBOZDRAVNIK MED. UNIV. Dr. STANE VRHOVEC ordinira pri dr. KRAIGHERJU Beethovnova ulica 9 — Tel. 38-30 Eranco Bcndioli Srečanja Kdor bi ga videl globoko sedečega v naslanjaču in utrujenih oči. kako lista po nekem tehničnem 0-bzcrnrku in zdaj pa zdaj prime za zmečkano listnico, ta pač ne bi mogel misliti, da gospod, ki je že nekaj dni hotelski gost, živi z izredno lepo žensko. Trudna guba okoli ustnic in redki lasje, ki so obkroževali svetlo lobanjo, so bili v hudem nasprotju z njegovimi sinjimi očmi. Neprestano je premikal roke in njegovi prsti so i/dajali mehkužnost. Otožnost mehke zaljubljenosti je odsevala tudi z lic drugega gospoda, ki je sedel v bližnjem naslanjaču. Izmed vseh hotelskih gostov samo ta dva nista zapustila dvorane po večerji. Samo ta dva n ista imela prijateljev v mestu k; je bilo obema tuje Čeprav sta sc na prvi pogled zdela tako nasprotna, vendar si mogel uganiti, da sta oba sinova istega podnebja. Mož, ki je radovedno ogledoval onega, k; je čital. se je kmalu prepričal, da sc ne moti v iskanju med sonarodnjaki :n celo ne med svojimi da 1 j n irni som ešcan;. Spomin mu je pri šepeta val, da vidi njegov obraz ob licu lepe ženske, o kateri je vedel, da je prijateljica njegove lastne. Poznal je vsa njena čustva in hrepenenja, morda tudi vse njene trme mnojio bolj nego gospod, ki mu sedi nasproti in ki je ži-rel leta s to žensko. Lenoba mu ni dovolila, da bi se dvignil iz naslanjača ter se znebil zlobn;h in žalostnih spominov. Zdelo se mu je. kakor da se noč okoli hiše pretaka LJu črna reka. Ko se je ozrl proti steklenim vragom, je videl, kako je vstal vratar, se piibližal du-rm tor se premražen vrnil in si drgnil roke. Izncnada je ugasnila luč sredi stropa. Gorela je lc še sv cirilica med obema naslanjačema. Bilo mu je, kakor da bi se bil krog okoli njega še bolj zoži L V polmraku se je svetlikala le še oskubljena lobanja neznanega tovariša. Hotel se je rtšti svoje čudne žalosti, toda kakor tam v daljnem mestu, tako se mu tudi tu n: posrečilo obrzdati strahu pred občutjem, ki ga je mučilo. Prvič je okusil trpko bolest, ker ni imel nobenega prijatelja, kateremu bi sc mogel razedetj. Doslej se je boril edinole za to, da premaga nasprotnike in prekosi tovariše. Občutil je za neznanca usmiljenje. Ko ga je tako gledal m aa z me rom bolj prepoznaval, je začut:l zanj nekaj. česar do sedaj ni poznal Pomislil je, da bi se doma v mestu mogel penorčevati iz njega. Nemara bi ga zabavala doživljaji zaljubljenega moža. Vpraševal se je, ali ni morda njegova dolžnost da mi razkrije skrivnosti ki jih pozna in ki bi g« k " kar hitro bi !*■• znan«. prisi-Hl*. da »e žensk*, ki jo jp nedvomno ljubil ona p« ffa prav teko hrez dvorna ne ljub Ž»lja, da hi mu pomagali ln ga branil tj-iu je zr*e*om znova odprla usta da bi spregovoril prvo besedo, ki je bila zanj tako težka Čuftil je, kako mu gori na ustnah in vselej, ko jo je pogoltnil, ga je zapeklo v prsih. Opazil je. da ga gleda tudi oni drugi. Boječe sc je ozr' vstran vrgel pogled na tla ter se vsakokrat razveselil kakor hitre je vedel, da se njegove oči ne bodo srečale z njegovimi Domislil si je, da bi morda tudi oni drugi rad govoril z njim. Nemara ga je tudi on prepozna itn z<^i želi, da se mu izpove z vso iskrenost je. Mogoče ve za iste stvar,, ki bi mu jih rad razkril. Zdelo se mu je celo, da jih bere iz njegovih oči. Slednjič j« vendarle spregovoril toda izreči je mogel le par besed. V razgovoru sita namignila vsak na svojo žensko, ne da bi izrekla kako nne. Obema se je zdele, da bi sii s tem ne storila dobro drug drugemu, ker sta čutila, da se imata rada. Voščila sta si lahko noč ter si krepko stisnila roke. Oba sta si molče obljutyIa da bosta po vrnitvi v mesto imela dovolj moškega poguma. Ko sta se čez nekaj mesecev srečala v restavraciji domačega mesta sta imela s seboj vsak svojo žensko. Prvi je brez posebnega opravičila prosil svojo sprcmlje vallko. naj mu sledi v drug lokal drugi pa je bili zadovoljen, ko je videl. < n l-a Bra <4? k' se je nekega dne v Manchestru srepo zazrl v svojega dobrega prijatelja VValkerja njegovo ženo in njegovo služkinjo in so vse te tri osebe od tega wepega gledanja zapadle v nenavadno spanje O tem norem poskusu so p-sali m govorili ljudje, da gre za »šarlatanstvo« — pa ni bilo šariatan-stvo. temveč je šlo za prve hipnotične poskuse, ki so postali pozneje za medicinsko in za dušeslevno vedo tako važni. Ob tem je omeniti, da je angleška vlada 1841. razpisala nagrado 300.000 goldinarjev za rešitev problema »pnevmatskih železnic«. Bil je udarec z desko po vodi, kajti razen nekoliko neuspešnih poskusov ni ta nagrada rodila nobenega sadu in danes si niti ne moremo več predstavljati, kaj bi bila takšna-le »pnevmatska železnica«. V Ameriki je nov »prerok«, Joseph Smith, v mestu Nauvoo zgradil mogočen tempelj, prvi mcTmonski tempelj. Po vsem svetu jc bilo tedaj in še dolgo pozneje mnogo krika o tem svetišču in o mnogoženstvu, ki ga je skušal uvesti ameriški sektaš med civilizirane belokožce. Nu, svet se ni od vsega mormonstva in krika okrog njega niti za las spremenil... Nekaj o madežih Vsi madeži se dado zlahka odstraniti, dokler so še sveži. Ce so se zajedli že globoko v tkivo, tedaj jih pogosto ne odpravimo več. Zato se jih lotimo čim prej. Za to delo uporabijajmo po možnosti krpico iz istega blaga ali vsaj iz podobnega, iz volnenega blaga za volno, iz temnega za temno blago, svetlega za svetla Mastni madeži se odpravljajo, če to dopušča blago, z vročo vodo, drugače pa s kašo iz bencina in magnezije ali krompirjeve moke. S to kašo namažemo blago, nekaj časa pustimo, da učinkuje, a ko bencin izpuhti, odkrtačimo beli prašek z lahkoto. Ce madež še ni izginil, je treba postopek ponoviti. Madeže od piva odstranimo s svilenega blaga z enakimi deli špirita in vode, z drugega blaga z mlačno salmiakavo vodo. Krvni madeži se raztope, dokler so sveži, najbolje v hladni vodi. Potem obravnavamo to mesto, če gre za pralno blago, še z mlačno salmiakovo vodo, ki pa ne sme imeti čez 80 stopinj. Na očutljivem blagu Moški in usta. (Tidens Tegn) namažemo madež s kašo iz vode in krompirjeve moke ali škroba. Nekaj časa naj učinkuje, potem mesto odrgnemo in pre-plaknemo s čisto vodo. Mušje pege se kažejo pogosto na lahkem blagu, n. pr. zastorih, senčnikih itd. Blago drgnemo na čisti podlagi z malo ogretim špiritom, ogrejemo ga ne direktno na ognju, temveč tako, da damo odprto steklenico v lonec s toplo vodo. Tudi mušje pege z oken odstranimo na isti način, pri tem pa uporabljamo mešanico iz enakih delov vode in špirita in odrgnjeno mesto takoj posušimo. Apnene brizge na oknih odrgnemo z razredčeno oetovo ali solno kislino. Madeže po črnilu, kopirnih svičnikih in rjaste madeže obravnavamo s citronovim sokom ali citronovi kislino. Najbolje je, da madeže s tem nakapamo in damo blago potem na sonce. Ce je blago posebno močno, namažemo madeže na topli podlagi s ščavno soljo, potem ko smo blago ovlažilL Potem je treba z vročo vodo dobro izprati. Sčavna sol je strupena, torej pazljivost! Mlečne madeže odstranimo samo s hladno voda Sadne madeže in madeže iz sadnih sokov je treba čim prej potrositi s soljo in izprati v vroči vodi. Poskusimo tudi tako, da držimo ovlažene madeže nad žveplovo paro. Svetlikajoča se mesta na blagu odpravimo z mešanico iz 25 g salmiakovega cveta, 25 g soli in treh kavnih žlic vode. Madeže s to raztopino namažemo, nato jih pod vlažnim prtom na lahko zlikamo. Eksplozivi v tovarni igrač V Sashalomu, nekoliko kilometrov od Budimpešte, sta dve silni eksploziji prestrašili prebivalstvo in porušili zgradbo neke tovarne igrač. Med tem ko je lastnik tovarne Komlos z neko delavko polagal zaboj z naboji za otroške pištole na tehtnico, so naboji iz neznanega razloga eksplodirali. Prvi eksploziji je sledila takoj druga, še močnejša, v zrak je zletelo celo skladišče takšnih igrač. Sedem oseb je bilo težko poškodovanih, mnogo drugih pa lahko. Omeniti je, da je lastnikova sestra ta čas v zaporu, ker je na na Trgu Svobode v Budimpešti zletel v zrak avtomobil z istotakšnimi naboji iz iste tovarne. Komlosova sestra je imela trgovino igrač, pred katero je eksplozija razdejala tovorni avtomobil. Ob tej priliki so bili štiri osebe ubite. Avto v ognju filmov Iz Vidma je odpeljal proti Trstu tovorni avtomobil, ki je bil naložen z več filmi, dve sto kunci, dve sto kokošmi, svetilkami m električnimi potrebščinami. Iz neznanega vzroka je vozilo začelo goreti in plameni so se dvignili tako nenadno ter s takšao silo, da so se ljudje na vozu komaj še rešili jb skokom na tla Prihiteli so gasilci, toda večji del tovora Je bil že uničen. Skoda znaSa okrog dva njllijona Ur, najhujšo postavko predstavljajo filmi, ki 6o bili velike vrednosti. Neprimerno več uspeha ie ime-* v Franciji izdelovalec glasbil Joseph Sachs, ki si je izmislil nov instrument, nekakšnega križanca med klarinetom in trobento - saksofon. Tedaj ni o tem nihče ničesar vedel — kdo pa ne ve danes? Še večji pomen je bilo parno kladivo, ki ga je dovrši! inženir Nashmith in so ga istega leta prvič uporabili v Creuzotovih delavnicah v Franciji. Ta ogromni stroj jc bolj nego nešteto drugih strojev, ki so se jim ljudje tedaj čudili, pripomogel k industrializaciji človeštva O tem pa niso ljudje imeli tedaj niti najmanjše slutnje. Naj pr pomnimo da ie bilo 184' razmeroma srečno leto. V nobeni evropski de žel: n> bilo tedaj vojne ali revolucije. O tehniki "ni še n'hče govoril. železnice, ki nam danes povzročajo toliko prcglavic in jeze so vozile le na nekaterih kratkih progah — in ljudje so se jih izogibali O avtomobilih m letalih ni bilo ne duha ne sluha takšne ideje bi tedaj proglašal' za utopije Seveda pa je vprašanje. da-li so bili ljudje v tem srečnem letu v resnici dosti srečnejši in zadovolj-' nejši nego danes. Bržkone njih življenje le ni bilo vedno tako idilično kakor si predstavljamo danes »idilično biedcrmeiersko dobo« h kateri so 1. 1841. poznejo prišteli. Toda ljudje niso imeli tedaj pač nobene prave razdalje od stvari, j ki so se dogajale, bistvenega nisc znali razlikovati od nebistvenega, pomembnega od nepomembnega — prav tako ne. kakor tega ne znamo razlikovati v 1 1941. Sele l. 2041. nam bo povedalo, kaj se je v tem letu • pomembnega zgodilo... Zopet široka krila Cim bolj se bližamo poletju, tem lahkot-nejše so nove obleke in tej lahkotnosti na ljubo se je moda odvrnila od gladke, nekam tesnobne ožine kril, ki smo jih nosile pozimi in prvo pomlad. Nekaj cvetličnega je v širokih, bodisi zvočastih bodisi nagubanih krilih novih cblek. Ta primerjava se nam vsiljuje posebno tedaj, če opazujemo široko nabrane obleke iz imprimeja, ali če je obleka, ki jo zagledamo, izdelana iz ži-vobarvnega, veselega tvoriva. Dasi nam moda na teh oblekah ne prinaša nič takšnega, kar ne bi poznale že od prej, smo vendar vedno znova očarane nad njihovo svežo ljubkostjo. Drobne gube. ozki vclan-čki, nabrana krila, zvončasta širina kroja — vse to ustvarja videz neke iježno spogledljive, brezskrbne elegance, ki nas spominja na tiste srečne, davno minule čase, ko so se naše prababice sprehajale naokoli v lahno šumljajočih krinolinah. Za delo na vrtu V težkih časih se najbolje učimo. Tako so sedaj že mnoge izmed nas spoznale, da je vrt, če je dobro obdelan in oskrbovan, važen za vsako domačijo, potreben delavskim, kmečkim in meščanskim ljudem. Vsak košček zemlje je v teh dneh neprecenljivo dragocen, vsaka greda, ki jo lahko uporabimo za zelenjavo, nam bogato poplača naš trud! Tudi tiste žene, ki se doslej niso brigale za delo na vrtu, se v novih prilikah z vso vnemo posvečajo pridelovanj u zelenjave, ki je najbolj zdrava jed za staro in mlado. Seveda pa dela na vrtu ne moremo izvrševati v naših mestnih oblekah — najbolj primerna za to je kaka pralna haljica, ki jo po možnosti še zavarujemo s širokim vrtnim predpasnikom. Vrtni predpasnik z velikim dvojnim žepom pa ni samo praktično oblačilo. Če ga izdelamo iz rožastega, živobarvnega kretena ali iz veselo progastega ali karirastega katuna. je tudi na pogled prav prikupen in poživi sleherno, še tako po-nošeno ali izprano obleko. Otrok rešil otroka Rovigu je neopažen odšel iz domače hiše na breg prekopa Poazza, da bi se igral. V igri je padel v prekop, ki je bil od zadnjih deževij poln vode. Na njegov prestrašeni krik je pritekel 6-letni Bemto Gozzo in ne da bi se pomišljal, je skočil v vodo ter po dolgem trudu potegnil malčka na kopno. Med prebivalstvom je to dejanje spremenilo malega Benita v junaka dneva. URA ODLIČNE ZNAMKE IN POVOJNE CENE -&JI Dobivajo se samo v boljših strokovnih trgovinah S strojnico proti morskim volkovom Neki nemški vojni poročevalec, ki je vkrcan na eni izmed enot nemške vojne mornarice, opisuje nenavaden doživljaj, ki ga je imel letalski pilot s te vojne ladje. Pilot našega krovnega letala, piše poročevalec. se je kmalu ob zori dvrgnil za iz-vidni polet nad oceanom. Opoldne ga še ni bilo nazaj in že smo ga smatrali za izgubljenega. ker smo vedeli 'da ne more imeti več bencina za povratek Tedaj je naš radiotelegrafist prejeli njegovo sporočilo, da je morali zaradi okvare v motorju pristati na morju m da se letalo počasi potaplja. Brzojavka se je na žalost prekinila, preden nam je mogel sporočiti svoj položaj. Vedeli smo pa v katero smer bi moral izvršiti izvidni poilet in smo ga začeli iskati v določenem pasu. k; pa je bil še vedno nekoliko sito milj širok. Ali ga bomo izsledili preden bo noč? Baš tedaj, ko se je N&rmAna, pJ-ožica i i • ^ i j i« §—• •« •-1 -A \ 'n 'm upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijeien okus, je A N E K D O T Mark Twain je nekoč rekel znanki: »Ah, kako ste lepi!« Znanka se je zahvalila za poklon z besedami: »Škoda, da ne morem reči istega o vas.« »Prava reč!« se je nasmehnil Twain. »Zlažite se kakor jaz, pa bo v redu.« večeriJo, je mornar na straži zagledal na obzorju ponesrečeno letalo. Prišli smo komaj še pravočasno, aparat je bil že pol pod vodo. Ko je žerjav dvignil hidroplan na krov in se je letalec malo okrepčal, nam je začel pripovedovati o zelo malo prijetnih trenutkih. ki jih je doživel v tem položaju. Cel tucat morskih volkov se je zbral okrog po-grezajočega se letala, skakali so iz vode in skušali moža potegn:ti vanjo Sprva se je brani! z drogom, ki ga ie iztrgali krilu, potem pa se je domislil spojnice Res je začel streljati z njo in u snelo mu je. da ie na ta način držal ncvamc merske roparje v športijivi razdalj". Umaknili pa se niso nopolnoima. č'-m je prenehal z ognjem, so sie <-^et vrač a'i. »Da ste prsneli ma'o po^neie« 'e za-k'iučiil svoie nrmo vedo van ie. ne bi bil imel niti enega naboja vr-e m ob tem času bi me bile zverine že prebavile. .« VSAK DAN ENA »Prijatelj, saj imaš vendar gospodinjo! čemu torej pomivaš sam?« »Gospodinjo sem imel — zdaj sem jo vzel za ženo!« (sPolitiken«) Cepljenje prati volji staršev Neko nemško prizivno sodišče je potrdilo in objavilo sodbo ki je za javnost načelne važnosti. Odločilo je namreč, da mora zdravnik otroku ki je bolan za dav^co, vbrizgati serum proti difterij' tudi proti volji staršev. Če se oče brez tehtnega razloga upre takšni injekciji prav razsodba, zagreši zlorabo svoje očetovske avtoritete, a zdravnik sc more obrn.ti celo do policije za pomoč, če njegovo prigovarjanje ne zaleže. Razsodba končno veli da se mora zdravnik, ki pod pritiskom družine ne izvrši injekcije, pozvati na odgovor kot sokrivec, če otrok umre. Gledališče v uri Urar Anton Vatser ;z Szentgvdrgvja na Madžarskem je sestavil uro niha n co. ki jo je opremil z majhnim gledališk m odrom, na katerem se v 12 urah pojav':ajo v 12 slikah prizori iz Madachovega g^dališkcga dela »Človeška tragedija«. Vsa1 o uro se odpre na kazalniku majhna lina v kateri zagledaš ob dvignjenem zastoru na neznatnem odru umetniško izrezljane it poslikane figuri ne. Čim se zastor dvigne se prične igra, ki traja dve minuti m pel Tako ss v 12 urah na tem odrčku pojav nič mani nego 700 raznih figurin. Anton Vatser izvira iz stare urarske rodbine iz Črnega >le-ja m je rabil 16 let, da je izdelal to svojo drobno umetnina Nletzsche — skladatelj Na zadnjem sestanku budimpeštanske literarne akademije ki nosi ime po največjem madžarskem pesn;ku Aleksandru Petofiju, je nje glavni tajnik Gaspar sporočil, da je wei.marski muzej podaril akademiji pet Petofijevih liričnih pesmi, ki jih je prevedel in uglasbiil filozof Nietzsche. Vest je zbudila veliko zanimanje in akademija bo v kratkem priredila koncert, na katerem bo eden najboljših budimpeštan-sikih opernih pevcev te pesmi predvajal. Nedeljska krlžasika 6 7 8 9 10 16 17 19 22 28 20 23 24 25 36 37 38 47 53 56 60 29 34 35 39 i 40 41 48 49 S 54 5 7 61 50 51 11 12 .13 14 15 18 21 [26™ 27 J3F 3.3 42 43 44 45 46 52 i 55 1 59 62 Vodoravno: 1. planina nad Splitom, 6. milanska opera, 11. slavni italijansKi pesnik (1265—1321), 16. turško mesto ob Sredozemlju, 17. oseba iz romana »Ana Ka-renina«, 18. ozvezdje, 19. zakonodajno telo pri starih Rimljanih, 20. gibanje morske vode, ki ga povzroča luna, 21. pokrajina ob Savi in Drini, 22. geometrijski pojem, 23. svetopisemsko mesto, 25. stara italijanska plemiška rodovina, 27. staro orožje, 28. strokovnjak v vedi, ki proučuje sestav telesa, 30. industrijska pokrajina v Nemčiji, 32. glavno mesto Turčije, 34. igralna karta, 35. medmet, 36. mesto v Grčiji, 40. švicarski narodni junak, 42. reka v Indiji, 47. mesto na Finskem, 48. Verdijeva opera, 50. reka v Armeniji, 52. češka pritrdilnica, 53. Japonska, 54. lepo vedenje, 55. kem. element (brez zadnje črke), 56. telefonski klic, 57. žensko ime, 58. gorovje v Južni Ameriki, 59. oseba iz Gotovčeve opere, 60. indijska in egiptska vodna reža. 61. na-pev, 62. zemlja, ozemlje, razmere v prsti (tujka). Navpično: 1. krinka, 2. dvorana, v kateri so stari Grki prirejali koncerte, 3. ledena plošča, 4. osebni zaimek, 5. srbsko moško ime, 6. velika žival, 7. vladarski naslov, 8. rimski pozdrav, 9. alkoholna pijača, 10. Indijski denar, 11. Jurčičev roman, 12. predplačilo, 13. številka, 14. breme, 15. popolnoma podobna, 24. italijanska družina izdelovalcev gosli, 26. sibirski pragozd, 29. 1-58 števnik, 31. priprava za merjenje časa (v ranož.), 33. tatarski poglavar, 36. prekop, 37. mnogo, 38. šum, 39. gora na Notranjskem, 40. uradna obleka sodnikov, 41. uniformiran služabnik, 43. človek, ki živi strogo vzdržno življenje, 44. vrsta drevja, 45. jezero na severu Finske, 46. grški zakonodajalec, 49. vrsta psa, 51. telesna poškodba. n Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1. Grohar, 6. Kir, 8. safir, 12. durak, 14. para, 15. dk., 17. sedem, 18. Tana, 19. P. n. 20. Ala, 22. som, 23. Raša, 24. Beg, 25. rana, 27. racija, 29. milo, 30. Drina, 32. Labo, 33. balon, 37. anoda, 34. ora, 35. ve, 36. Manu, 39. at, 41. topol, 44. Reka, 45. Plasaj, 48. noni, 49. Oto, 50. me, 51. Tamar, 53. rep, 55. Verd, 57. Memel. 59. za, 6C. Beduin, 61. napis. Navpično: 1. Godard, 2. od, 3. Hus, 4. Ares, 5. Ra-dor, 7. Ir (= iričLij), 8. Sana, 9. ara, 10. Fa 11. Rangon, 13. Kemal, 14. Paša, 16. klarineti, 18. Tajo. 19. Peloponez, 21. Ani, 23. ribe, 24. Bil, 26 anoda. 28. Cavtat, 29. Manon, 31. ara. 33 bat, 37. aroma, 38. oko, 39. Al (= aluminij), 40. kamen, 42. per, 43. Lipah. 45. Peru, 46. sam, 47 Jama, 50. med, 52. rep, 55. ve, 56. di, 58. Li (=lltfj). / ■L S al g ar ls 10 BOJ ZA NONPRACEN Pustolovski roman Dim, ki ga je prinašal veter, je bil močno nasičen z alkoholom. Da bi pospešili vožnjo ,so Nizozemci metali v ogenje zaboje z brinjevim žganjem, čeprav je to strojnike hudo jezilo; rajši bi bili prihranili bri-njevec zase, ne pa da so z njim polivali premog. Ko se je topničarka približala na štiri sto metrov, je ustrelila v zrak in s tem pozvala bežečo ladjo, naj se ustavi, ako noče, da jo začno obstreljevati. Mati je stopil k Yanezu, ki je s svojo večno cigareto med ustnicami mirno hodil po mostiču sem ter tja. »Gospod Yanez, kaj naj storimo?« je vprašal. »Postavi se k topu na prednji palubi in ga nabij z dobro granato.« »A moštvo?« »Vsi na palubo!« Ta čas, ko so se Malajci in Dajaki potuhovali za ograjo, je Mati nameril top na zasledovalce. Yanez si je prižgal novo cigareto ter zaklical: »K topoma! Bitka se pričenja. Pred vsem zasla-njajte Pardarjev praho; ne maram, da bi ga potopili.« Desetorica Makasarcev, ki jih imajo za najboljše topničarje na Sundskih otokih, je bila skočila k topoma. Eden izmed mož je naravnal top na zadnji palubi in pomeril z njim na palubo topničarke. Yanez, ki je znal s topom takisto dobro ravnati kakor s puško, je cev še nekoliko popravil in rekel nato: »Da vidimo, kaj Mati zna.« Tisti mah se je razlegel glasen pok. Holandci so bili prehiteli Malajce in ustrelili na jahto. Merili so vse previsoko. Krogla je oprasnila samo rob enega izmed vrhnjih jader, drugače pa ni napravila škode. »Zdaj si ti na vrsti, Mati!« je rekel Yanez. »Za-soli jim jo!« Granata je zletela čez praho, ki se je bil vrinil med jahto in topničarko, ter udarila na sovražnikovo palubo. Ljudje, ki so stali pri topovih, so se razbežali na vse strani. »Brž, Mati, še enkrat!« je velel Yanez. »Nikar ne dremlji na svojih lavorikah. Tu je treba uničevati, ako nočemo biti sami uničeni. Ce pride topničarka v Varauni, nas obesijo kot morske razbojnike. Priče, ki so nam na poti, morajo izginiti.« »Toda brodolomci nas bodo vendar tudi zatožili.« »To uredim s sultanom. Storil bo vse, kar hočem. Streljaj!« Mati je naravnal top na prednji palubi, ki se je dal obračati na vse strani, ter izstrelil drugo granato. Tudi pniho se je pridružil boju in obsul topničarko s točo karteč. Nizozemci so krepio odgovarjali. Kakih dvajset vojakov je podpiralo topove s streljanjem iz pušk ter palilo na praho. ki ga je bilo laže storiti ne-sposcwonega za boj. Yanez se je bil postavil k topu na zadnji palubi ter ga naravnal na Nizozemčevo vodno črto. Šlo je za življenje in smrt, kajti Malajci in Dajaki so se hrabro branili, čeprav jih je že nekaj mrtvih in ranjenih ležalo na palubi. S svojimi puškami so kosili sovražnike, ki so bili maloštevilnejši od njih. Konec se je bližal. Nizozemci so se vkljub svojim velikim izgubam obupno upirali, vedoč, da se jim od mož, ki so bili razvili mompracemsko zastavo, ni nadejati milosti. Njihovo streljanje je pojemalo. Eden izmed njihovih topov je bil zadet in nesposoben za nadaljnji boj, drugi pa od dolgega streljanja tako razgret, da ni več zanesljivo metal v cilj. Yanez in Mati sta jela streljati s podvojeno močjo. Tedajci se je začul zamolkel pok. »Kaj je bilo to?« je vprašal Mati. »Voda je vdrla v strojnico, in kotli so se razleteli.« »A ljudje?« »Napadli so nas. Naj torej vsi poginejo.« Jahta in praho sta streljala še nekaj minut. Nato je bilo videti, kako je voda curkoma drla skozi luKnje na topničarki. Nehali so streljati. Nizozemci pa so hoteli, preden se potope, po-streliti še zadnje naboje. Mahoma je pokanje pušk utihnilo. Topničarka se je zasukala sama okrog sebe in se pogreznila. V drugačnih okoliščinah Yanez gotovo ne bi bil brezsrčno dopustil, da utonejo hrabri ljudje, ki so si rajši izbrali smrt, kakor da bi sneli zastavo. A ti so bili prenevarne priče. »Rad bi jih bil rešil,« je rekel Yanez. »Toda zdaj gre za življenje nas vseh in za izvedbo načrta, ki ga je zasnoval Sandokan. Sicer pa nismo mi prvi napadli.« Na njegovo znamenje se je praho, ki je bil skoraj čudežno ušel kroglam topničarke, približal jahti in obstal zraven nje. Yanez se je spustil v kajuto, kjer je angleški poslanik razsajal, kakor da bi bil poblaznel. »Gusarji!« je kričal. »Razbojniki!« Yanez je odprl vrata kabine, rekoč: »Gospod poslanik, pripravite se.« »Za kaj?« je vprašal Anglež. »Dal vas bom spraviti v Gajski zaliv.« »Tam nimam opravka.« »To mi je vse eno.« »In če se branim?« »Tedaj vas bodo prisilili, gospod poslanik »Ste mar Američan?« »Zakaj?« »Zato, ker Američani nimajo vesti.« CENE MALIM OGLASOM Po ov (mii ta uesedu. uin i. davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Drn 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, bi Iščejo tlužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ia vsak oglaus in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje aaslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20^-% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje aaslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« P||| odgovor, priložite Le, če zahtevate od J,* v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Postrežnico pošteno, Iščem za popol-i dneve. Naslov v vseb Inteligenta i poslovalnicah Jutra, samostojno konceptno ! 9757-1 moč v Italijanskem jezi- j - ku. sprejme velepodjetje. j Služkinjo Ponudbe na ogl. odd. takoj sprejmem. Naslov Jutra pod šifro »Višja v vseh posloval. Jutra. Izobrazba«. 9551-1 Korespondenta (korespondentko) Italijanskega in slovenskega jezika, perfektnega. — sprejme velepodjetje.. — Ponudbe na ogl. odd. ■Jutra pod »Primerna predizobrazba«. 9552-1 9760-1 Delavec ki se razume na vrt, že zaposlen dobi v zameno za delo, sobo v vili. Ponudbe na o<*I. odd. Jutra pod »Pošten 97«. 9597-1 ToJ-«H5i„a tvcmica Išče tkalskega mojstra, ab-oi-enta tekstilne šole z dolgo prakso. dobro verziranega v vseh vrstah bombažnega blaga (šaft in modno blago), kakor tudi v vseh vezavah, ki zna popolnoma vsa pripravljalna dela, katera obenem vodi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo plače pod »Tkalski mojster«. 9534-1 Bivši državni nameščenec uradniške skupine, govori nemško, zmožen Kavcije, išče službo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Pošten«, 9489-2 Dentistka Rusinja, z dolgoletno prakso, z znanjem nemščine in italijanščine išče nameščenje, operativo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Skromen honorar«. 9553-2 j Frizer za dame ■ prvovrsten išče službo Ponudbe na ogi. ode'fč Kobaridska 48. na 9659-31 postrižene grive, na vratu debelo brazgotino od komata. 15 let staro. — lščf-m proti nagradi. — Feliks Urbane. Ljubljana 9742-31 Potujem v Italijo Trieste, Padova. Milano Prevzamem trpovska na ročila. Naslov v vseh posl. Jutra 9723 31 Kdor potuje irihodnje oni v Zagreb prosimo naj se zglasi pri Spectrum d. d. Ljubljana, Celovška c. 81. 9574 31 Informacija Prosim vsakogar, ki kaj ve, kje se nahaja kape tar. bivše jugosl. vojske Leopola Turšič, ki je bil v Skoplju. da proti povračilu stroškov sporoči na naslov Novak Pavla, c. v Mestni log, št. 58. Ljubljana. 9650 31 Prosim onega, ki kaj ve o mojem bra tu Hribemiku Karlu, ki Je bU v Kraljevu avlja tlčar, naj sporoči proti povrnitvi stroškov njegovemu bratu Pricu Hri bernlku. Celovška c 50. 9698 31 Iščem kobilo Luco cllaf i Rotšlmel i =tara 12 !et IK5-1S5 m»nda št. 516 Najdi teli dobi din 1000 naerad? »C»m»nt-nlne« Celovška c 37 9438-31 1500 din nagrade 8 let. žig 29. naj javi proti visoki nagradi na ogl odd. Jutra. Franc Potočnik, Slomškova ul. 17. telefon 34-60. 9521-31 500 din nagrade za konja Šimla, visokega 160-169. starega 9 let. ki j je bi! oddan v Sodražici. j Prednjega pol zoba odbitega Kdor kaj ve. naj javi na Tomšič Janez. Stope 2, p. Vel. Lašče. 9619-31 Iščem konja črn št. 265. star 7 le c Kdor ga najde dobi lepo nagrado. Sporočite na naslov Avgust Sami-da. Občice p. Toplice. 9585-31 I«eem konja prama starega 10 let. Žig 86 B. O.. škof j o Loko. visok 152 oddan v Najditelj kdor mi pove ali izz-*ledi j dobi nagrado. — Kuhar motor »Arrtie« 197 ccm, štev. motorja 89823.■ štev. reg. 2-2405. Ivan Istenič, Gor. Logatec 55. 9544-31 1000 din nasrrade dobi. kdor mi pove za konja. Pubi. žig 1337, mala zvezda na glavi, zadnja leva noga bela. Franc Kobal. Dol. Logatec. 9540-31 Iščem kobilo črno rujave barve, lahko, srednje veliko, (velikost komata 28 eol) 6 let stara, griva in rep črna ln dolga. Oddana 10. IV. 3941 pod št. 329 (če je številka vžgana nt znano) 38 konj. di-vlzionu v Vižmarjih. ki Je bil razpuščen v Kozjem pri Ralhenburgu. Nagrada din 1000. Javit? drogerija Gregorlč. Ljubljana, Prešernova 5. 9676-3] Avgust, Vevče pri Ljubljani. gostilničar. 9687-31 Enega ali dva močna konja prevzamem v dobro oskrbo, dokler ne najdem svojega. Ponudbe na tv. čebin, Ljubljana, Wol-fova 3. 9577-31 Iščem kobilo pramo 5 let staro, za plečeti ima malo belo liso, žig 298. Kdor kaj ve o njej naj sporoči proti nagradi na naslov Jakob Mi-Iavec Ivanje selo 5, p. Rakek. 9583-31 Iščem fuksa št. 2537 z beio liso na čelu, visok 160 cm, star 6 let. Oddan Je bil vodu za vezo 16. art. puka. Javiti proti nagradi — Ivan Rus, in dustrijalec, Loški potok. 9644-31 je bil oddan kolesarskemu bataljonu v Ljubljani. Megler, Ljubljana Kolodvorska 11. 9748-31 Vola in voz z žigom št. 411, simo-dolske pasme, bele barve žig na rogu. iščem. Teža 650 kg. 160-210, star 5 let. Kdor mi javi, dobi nagrado. Ronko Ivan ml., Cerknica 125, stavbeno podjetje (pri Rakeku). 9428-31 Primerno nagrado dobi, kdor pripelje ali sporoči, kje se nahaja konj »fuks« žig 372 s komatom in konj »švarc« dorsst žig 371 s komatom in vozom Gostilna Vodnik. Podutik 25. p. Ljubljana VII. 9522-31 grajeni stadion idealno priložnost za trening. V isti sekciji so začeli gojiti tudi damsko atletiko, ki je bila dozdaj žal skoraj čisto zapuščena in jo hoče Hermes spet postaviti na noge. Dekleta, ki bi jih veselil ta zdravi šport, naj se kar zglasijo tamkaj! Pri vsej agilnosti vodstev in članstva ' tako pravijo, da bodo prihodnjo nedeljo dne 25. t. m. že priredili prvo revijo vseh, ki so atletiki ostali zvest' — pa s? le vsiljuje vprašanje, ali bi v danih okoliščinah ne kazalo poiskati možnosti za čim enotnejšo organizacijo in čim tesnejšo združitev vseh, ki jim je pri srcu ta najkoristnejši šport. Peščica atletov, ki že tako ni velika, je zdaj razdeljena med tri ali štiri klube, ki jim gotovo ne bodo mor;li posvečati vse potrebne pozornosti, niti dajati vseh potrebnih sredstev za nadaljnje delo; zbrani kakorkoli pod enotnim vodstvom pa bi eotovo lahko gledali v boljšo bodočnost. Prav tako kakor ostalim bi bile tudi njim odprte razne možnosti živahnega udejstvovanja — v smeri proti T-stn in Italiji sploh, od koder so že prej nekoč dobivali dobre nasprotnike. Zdi se, da je treba nekoga, ki bo o tej stvari hitro premislil in še hitreje ukrepal. Danes ob 14.30, 17 30 in 20-30, jutri ob 19. dva filma VRATA SMRTI, ZLOČIN V EKSPRESSU. - žurnal: Duce na bojišče, Ljubljana. Konec ob 22. uri. KINO MOSTE V hrvatski atletiki — tako piše »Novi list«, naslednik zagrebških »Novosti« — so prve korake za obnovitev dela na tekališču že storili za zeleno mizo. Razen ostavk nekaterih židovskih funkcionarjev, ki so jih vzeli na znanje, so med drugim izbrisali iz članstva hrvatske atletske zveze znano športno društvo »Mak?.bi«. Trenerja Kaltenbacha. ki je odšel na Mod-žarsko, so pozvali nujno nazaj, vsem klubom pa razposlali poziv, naj začnejo čjm-prej in s čim večjim elanom — v čast osvobojene domovine. Triestlna prid t 500 din nagrade dobi, kdor mi izsledi moja 2 bela konja (lipicanca) eden z žigom 73, eden brez žiga, visoka 160 cm, stara 12 let. Jos. Zalta, Ljubljana Tyrševa 9. 9656-31 Iščem konje 1 kobila fuksa št. 2970 stara 8 let, mala lisa na glavi, 1 konj pram št. 3105, star 8 let, ima belo nogo, zadnja leva. Kdor sporoči, kje se nahajajo, dobi nagrado din 5.000. Petar Antičevič, Logatec. 9744-31 Kakor smo že napovedali, je nogometno srečanje med tržaško Triestino in domačim Hermesom -v Ljubljani sklenjena stvar. Tržaški nogometaši so se v letošnjem prvenstvenem tekmovanju pokazali v najboljši luči in zasedli odlično mesto v dolgi vrsti najboljših italijanskih moštev. Gostovanje Triestine v Ljubljani bo spadalo brez dvoma med večje športne dogedke zadnjega časa. Prepričani smo, da naše športno občinstvo ne bo zamudilo te izredne Drilož-nosti in v čim večjem številu orišlo na novi Hermesov stadion. Danes bodo na sporedu prve tri tekme v tekmovanju za pokal SNZ, ki naj obnovi življenje na nogometnih igriščih in vrne nogometaše in njihove prijatelje na zeleno polje. Izmed 11 ljubljanskih klubov vseh razredov jih pojde danes v borbo prvih šest, in sicer po naslednjem razporedu: Jadran : Svobada ob 10. na igrišču Ljubljane s predtekmo juniorjev ob 9., Vič : Hermes in Ljubljana: Mladika ob 16. na igrišču Ljubljane. * Po pokalni tekmi bo moštvo Ljubljane ob 17.30 igralo še prijateljsko tekmo z Marsom. Igralcem S. K. LJubljane. Popoldne ob 16. igramo pokalno tekmo z Mladiko, ob 17.30 pa prijateljsko tekmo z Marsom. Postava moštva je na običajnem mestu. CREDITO ITALIANO Zavod obče nar. znsčaa -- Banca di intere$$e nazionale Sedež družbe: Centralna direkcija: Milana Glavnica in režem: Lit 623.394*040 Sedež v Trieste: Piazza C. Clano Vsi bančni, tečajni In borzni posli. Specijalna služba za trgovske zveze z inozemstvom. Podružnice po vsej Italiji Združeni in afiliirani zavodi : Banca Dalmata di Sconto: Split, Zader, Šibenik. Banca ItaloFrancese di Credito: Pariš, Niča, Tunis. Banco Italo Egiziano: Aleksan-drija, Kairo, Port Said itd. Banca Italiana per la Cina: Šangaj. Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paulo, Rio de Janeiro, Buenos Aires itd. Sede della Societa: Direzlone centrale: Milano Capitale e riserva : Lit 623*394*040 Sede a Trieste: Piazza C. Ciano Tutte le operazioni di banca cambio e borsa. Servizio speciale per le relazioni commerciali coIFestero. Succursali in tutta F Italia Istitutl associati ed affiliati: Banca Dalmata di Sconto: Zara, Spalato, Sebenico. Banca ItaloFrancese di Credito: Parigi, Nizza, Tunis. Banco Italo Egiziano: Alessan-dria, Cairo, Port Said ecc. Banca Italiana per la Cina: Sciangai. Banca Italo Belga: Antwerpio, San Paolo, Rio de Janeiro, Buenos Aires ecc. ZAHTEVAJTE, 2iM<^SAM0 Z^ZAŠClTNO PLOMBO fSTERILIZIRANO^ A. DTn TTTtV ZADRUŽNA TOVARNA 2IHE NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSKO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI. PRODAM TOVARNIŠKO NOV drobilec za kamenie (4—6 m3 na uro), odgovarjajoči BOBEN J za sortiranje in DROBILEC za pesek (granulator) 1—15 m3 na uro. Vprašanja na upravo Usta pod: IZREDNA PRILIKA. 3843 Vsak četrtek odhod iz Rima v Rio de Janeiro s priključkom v Briziliji v vse južne in severne ameriške države, katere posle opravlja CONDOR in P AN AMERICAN AIRWAYS-Linee Aeree Transcontinentali Italiane S. A., Rim. Velika Italijanska Gruppo Assicura-zavaroval. skupina tivo Italiano d' importanza primarla, esercitante tutti i rami, cerca per la provincia di LUBIANA ki Izvršuje vse .panoge zavarovanja. Išče za ljubljansko pokrajino generalnega zastopnika ki Ima obširne zveze, zavarovalno prakso ln priporočila. Ponudbe s curriculum vitae Je poslati na naslov: Cassetta 664 Z. Unione Pubbllcita Italiana, Trieste. Agente Generale fornlto di vaste relazioni, esperienza asslcurati-va, referenze. Inviare offerta con curriculum vitae a Cassetta 664 Z. Unione Pubblicita Italiana, Trieste. Boljše brije in dalje traja • • • STARO OLJE ZOPET 110 vo! s pomočjo regeneratorja »sistema Schlegel« »Tehnovum« Zagreb, Gorja nska 6. Pri nas ie več kot 300 aparatov v obratu! Zahtevajte oovsod britvico A L C O S O Inserati v , Jutru" imaio • velik uspeli • PREMOG DRVA — nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna ; ENO; [■"' , VECBABVNE «09 a ATI i: A MPETMNAM Umrl je naš skrbni in dobri soprog, oče, stari oče, in brat, gospod Andrej Resnik Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 19. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže na viškem pokopališču. LJUBLJANA, dne 17. maja 1941. žalujoči: MARIJA, soproga; ANDREJ, sin; MARIJA, vd. STINE, hčerka; BRANIMIR in MARJETICA, vnuka, m ostalo sorodstvo. Obvestilo. Naše cen ji odjemalce obveščamo, da obratujemo normalno v polnem obsegu. Vršimo galvanizacijska dela in dobavi amo naše izdelke zlasti armature po naših starih cenah, katere so veljaie pred 15. marcem 1941. V kolikor v bodoče radi izrednih razmer ne bi bilo mogoče preskrbeti zadostne množine sirovin, prosimo svoje odjemalce, zlasti obrtnike, instalaterje in industrije, da hranijo odpadke metala in star matcrijal, iz katerega jim vedno Lahko izdelamo tudi v bodoče potrebne armature in izdelke. Kupujemo stare metale kakor baker, bron, medenino in aluminij. UNI ^AS dr. z o. z. Ljubljana, Celovška c. 90/a I ZAHVALA Za ustne in pismene izraze sočustvovanja ob nenadni izgubi dragega moža, očka in brata Drago Čibeia geometra pri komisiji za agrarne operacije izrekamo vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Hvala njegovim stanovskim kolegom, kakor tudi lovskim tovarišem in vsem, ki so na kakršen koli način počastili spomin nepozabnega pokojnika. Maša zadušnica se bo brala v sredo 21. in petek 30. t. m. ob 6. uri zjutraj. Dolnji Logatec, 15. maja 1941. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA Globoko ginjeni spričo mnogoštevilnih izrazov odkritega sožalja ob smrti nagega nad vse ljubljenega, nepozabnega in srčnodobrega očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda JOSIPA KLEMENČIČA TOVARNARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki z nami sočustvujejo in ki so dali tako lepe dokaze ljubezni in spoštovanja za plemenitega pokojnika. Posebno zahvalo smo dolžni kirurgu gospodu dr. Peršiču, vsem gg. zdravnikom sanatorija »Emona« v Ljubljani, kakor strežnemu osebju zavoda, za požrtvovalnost in trud. Prisrčno zahvalo pa smo dolžni častiti duhovščini, celokupnemu osebju tvrdke »Keramika«, darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, gasilcem, novomeški godbi in pevcem za žalostinke. Nadalje: predstavnikoma novomeške in šmihel-stopiške občine, obeh sodišč, drž. tožilstva, uradov in šol ter številnim prijateljem in znancem ter ostalim, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili k večnemu počitku na pokopališče v šmihelu. Topla zahvala naj bo izrečena na tem mestu vsem za podana ustmena, kakor pismena sožalja. Vsem in vsakomur iskrena zahvala. Novo mesto, dne 15. maja 1941. Žalujoče rodbine: KLEMENČIČ, dr. KOŽUH, inž. LIČANIN Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana t Umrl nam je naš predobri mož in papači, brat, stric in svak, gospod ALOJZ KUNC trgovec in posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 5. uri popoldne z Žal, kapele sv. Jožefa k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. maja 1941. Globoko žalujoče rodbine: Kune, Jetmec, Kneževič, Tomaži«, Svilar, Bajec, RSjgler Splošno jugoslovensko bančno društvo d. d. podružnica v Ljubljani izstavlja cirknlarne čeke na Banca