Kranjske vesti. —r— Na Bledn so se zadnjič enkrat zbrali Slomškarji na zborovanje. S prof. Doklerjem vred jih je bilo p e t. Ob tako ogromni udeležbi ni se jim zdelo vredno zborovati, kar je prof. Dokler sam poudarjal. Kakor se vidi, se Slomškarija dobro razvija, zato je razumljivo, kar piše BŠlovenec", da nas je pred njo — strah! —r— Ne samo nož — tudi strel! Dne 13. julija letos je ob pol deseti uri zvečer nekdo uatrelil v učiteljičino stanovanje v Krašnji. Ker se je učiteljica vračala s konference, je k areči ni bilo doma. Krogla je zadela le podobo Matere Božje in jo sereda pretrgala. — Značilno je, da je deželni šolski svet ravno v Krašnjo prestavil tov. Grmeka! — Štrukljeva nova vera torej že rodi bogate sadove: Na Štajerskem se bliskajo noži, na Kranjskem pokajo pištole! 0 uspehih svojega krvavega nauka bo na zborovanju Slomškove Zme due 8. t. m, v Eokodelskem domu v Ljubljani poročal Štrukelj sam, morda kar nazorno! Prijatelji, oborožite se z jeklenimi oklepi! —r— Morala Slomškarjev. Tako-le se je izrazil te dni neki učitelj, ki je prijadral v Slomškovo Zvezo, da dobi službo na slovenski trgovski šoli v Ljubljani: Vi napredni učitelji se ravnate po duhu časa, mi Slomškarji pa po razmerah časa! —r— Abstinent ali hinarec ! Prideta dva Slomškarja-abstinenta v neko ljubljansko delikatesuo trgovino iu si naročita gnjati. Poleg lakote je eden izmed teh začutil tudi žejo. ,,Ti," pravi ta žejni ^abstinenf-Slomškar svojemu prijatelju, Bbi si li ne privoščil kozarčka črnega vina? Gnjat in črno vino — to je dobrota, hm!" — Debelo pogleda abstineut Babstinenta", rekoč: BKaj pa miališ? Ali nisi abstinent?" — BKaj tiato," se odreže drugi, Bsaj naju tu nihče ne vidil" — Ne ?emo, je li si Babstinent" naročil črnega vinčka ali ne, toda značilna je vsekakor ta dogodba o Babstinentu", ki ne pije vina, kadar ga nima. Nikar ne vprašajte poštenjaka Smrdela, ako pozna tega imenitnega Slomškarja-Babstinenta"! —r— Iz Postojne nam pišejo: Slabe gmotne razmere, ki v njih živi kranjsko učiteljstvo, in pa krivice, ki jih dele šolska oblastva naprednemu učiteljstvu pod vlado barona Seb.warza, so prisilile učitelja Stritarja, da daje slovo svoji nehvaležni domovini ter se preseli v Solkan pri Gorici, kjer se mu bo rezal boljši kruh in ne bo izpostavljen nevarnosti, da bi bil za svoje delovanje v šoli in izven šole celo preganjan. Postojna bo učitelja Stritarja jako težko pogrešala, zakaj bil je učitelj v pravem pomenu besede ne samo v šoli med štirimi stenami, ampak šel je tudi na delo med ljudstvo. Albin Stritar je bil ustanovitelj in pevovodja pevskega društva BPostojna", vnet sodelovalec aalonskega orkestra in tamburaškega zbora, duša Ljudake knjižnice in Oitalniee, vaditelj Sokola, skratka: kjer je bilo treba delati, tam je žrtvoval Stritar svoje zmožnosti, svojo pridnost in delavnost. Poleg tega je bil pa tudi v šoli v vsakem oziru na svojem mestu ter je užival splošno zaupanje in spoštovanje staršev, otrok, tovarišev in predpostavljencev. Albin Stritar je napreden učitelj in tako kakor Stritar dela vse napredno uišiteljstvo, ki pa, žal, žanje za svoje delo in trud grdo nehvaležnost. Solkancem čestitamo od srca, da dobe tako izvrstnega učitelja. Koliko simpatij si je pridobil Stritar med vrlimi naprednimi Postojnčani, je pokazala njegova odhodnica dne 28. julija. Prostrana dvorana Narodnega hotela je bila polna prijateljev naprednega učiteljstva. Zaatopani so bili v velikem številu atarši, županstvo, krajni šolski svet, učiteljski zbor, Sokol, pevski zbor, tamburaški zbor i. dr. Odhodnico je otvoril kučigazda g. Fran Paternost s premišljenim nagovorom, ki je slavil v imenu staršev in Sokola Stritarjeve zasluge za šolo in Sokolstvo. Nato je udaril tamburaški zbor sokolsko koračnico, ki je zbudila splošno navdušenje. Pevaki zbor je proizvajal kraane mešane zbore, moške zbore, ženake zbore, 6veteroapeve in dvospeve, med katerimi je posebno ugajal Juvančev BEožmariau. Kakor pevci, prav tako so bili na svojem mestu tudi vrli tamburaši. Umevno je obsebi, da ni manjkalo tudi navdušenih uapitnic. Napivalo se je poslavljajočemu učitelju od strani starše?, županstva, krajnega šolskega sveta, šolskega vodstva, Sokola, pevskega in tamburaškega zbora itd. Pevski zbor mu je podaril v spomin zlato verižico. Končno se je pa tov. Stritar t izbranih besedah vsem govornikom toplo zahvalil. Tako spoštuje napreduega učitelja ljudstvo in tako kakor Stritar si pridobi napreden učitelj z delom med ljudstvom zaupanje in spoštoranje ljudstva. In tako kakor Stritar deluj med ljudstvom vsak napreden učitelj! —r— Podeliter premij nčiteljstru. Iz ustanove Frana Metelka so dobili premije po 80 K 51 vin. aledeči nadučitelji: Andrej Skulj v Tržišču, Ivan Kocijančič v Bušeči vasi, Leopold Punčuh v Gornjem Logatcu, Josip Ažman v Breznici, Martin Matko v Toplicah in šolski voditelj Fraa Stular v Petrovi vasi. — Nadalje so dobili iz imetja bivšega društva za obdelovanje vrtov premijo po 71 kron 41 vin. nadučitelj Josip Perz v Koprivniku, nadučitelj Makso Bajc v Igavasi in šolski voditelj Josip Gorišek v Dobličah.