Izhaja vsak četrtek • Posamezna številka stane Din 1’50 Celoletna naročnina Din 35’— * Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, St. 16.790
Izdaja: Konzorcij ,.Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: R. Čujei Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K. Čeč)
Poštnina plačana v gotovini
AihCvžO'
Božje milosti polne uelikonočne praznike želita usem naročnikom,
bralcem in prijateljem „5traže u uiharju“	Uredništuo	in	upraua.
Ljubljana, 14. aprila 1938
IV — Številka 24
Slovenskemu katoliškemu izobraženstvu!
Nesterov.
Naš praznik vstajenja
Ves je naš praznik Vstajenja Gospodovega. Naš je, ker smo katoličani in še je naš, ker Sn>o mladi!
Mladi smo še, vsi s pripravami, da se za ^ot v življenje pripravimo, preobloženi. Ni >>a>n dala naša doba mirnega zatišja mladih let * doto, da bi v miru zoreli in zreli v življenjski °i za naše ideale stopili. Zgodaj nas je v boj Postavila, ovir in zaprek ter stranpoti nam na Pot nagrmadila, kakor da bi nas v zgodnjem utrievanju in preizkušanju za pogumne, vztraj-116 in odločne borce ter oblikovalce življenja v*Sojiti hotela. Mnogo zahteva od nas, ker s,no mladi, odkritega pogleda in poštene be-vajeni, pa nas zanjkam in dvoumjem in . davščinam tajnih agitatorjev izpostavlja — še več zahteva od nas, ker hočemo biti ^toliški, ker si katolištvo v sebi in v okolju jj°sledno uveljaviti ter oživiti prizadevamo. sv®* nas ne ljubi: v žlici vode bi nas utopili, **akršnimi koli sredstvi bi nas onemogočili "‘i klevetajo nas in še marsikomu, ki bi z i m* “»oral stati ramo ob rami v borbi za ce-jSa slovenskega katoliškega izobraženca in v Yr v proti vsem odkritim ter prikritim so-, a*nikom Cerkve in slovesnkega naroda, smo men spotike.
Pa nič zato!
Tudi Kristus, čeprav je Bog, je moral zaradi nas preko Kalvarije in križa do vstajenja. Mar bomo mi, ki bi njegovi učenci radi bili, večji od svojega Učenika?
Tudi Cerkev je doživljala in doživlja zmago nad temnimi silami vedno le v trpljenju in v preganjanju bodisi krvavem ali nekrvavem.
Tudi nam nihče vere vase in v naše ideale vzeti ne more. Ni je moči v nas in izven nas, ki bi nas mogla, dokler hočemo biti in ostati Kristonosci, ogoljufati za naše poslanstvo, ki ga v sebi čutimo in ga ob prazniku Vstajenja sebi v opomin, da z delom nikdar, tudi za trenutek ne, ne prenehamo, vsem mladim in poštenim pa v vabilo na delovno skupnost
slovenske dijaške mladine in izobražencev ponavljamo:
da hočemo v sebi oblikovati lik celega katoličana, ki bo vselej in povsod živel iz vere in po veri,
da hočemo izvojevati zmago duhovnemu Kristusoveiftu kraljestvu na vseh poljih človekovega udejstvovanja, zlasti še na najvišjih, na polju lepe umetnosti in čiste znanosti, da hočemo ohraniti in okrepiti slovenstvo na zemlji, ki jo ima slovenski narod v posesti, skrbeti za povezanost vseh raztresenih udov slovenske družine, gojiti do največje možnosti duhovno in snovno kulturo slovenskega naroda in ohraniti v slovenstvu katolicizem kot njegovo bistveno oznako,
da hočemo svoje slovenstvo neokrnjeno organično vključiti v našo državno skupnost velike in močne krščanske Jugoslavije,
da hočemo v družbenih odnosih dosledno uveljaviti načelo socialne pravičnosti in socialne ljubezni.
Ves je naš praznik Vstajenja, ker smo katoličani in še, ker smo mladi. In duhovno prerojeni v svetih dneh priprave ter očiščeni zla v sotrpljenju s Kristusom ga praznujemo kljub vsem težavam v nas in izven nas v duhu katoliškega optimizma in dejavnosti, v čutu odgovornosti ter v zavesti dolžnosti, ki jih imamo do Boga, do sebe, do naroda in do države.
★
V dneh od 22 do 30. avgusta 1938. bo v Sloveniji zborovanje Pax Romane, mednarodne zveze vseh katoliških dijaških narodnih zvez. Obsegalo bo Študijske dneve, ki bodo od 22. do 26. avgusta v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini in zborovanje, ki bo v Park - hotelu na Bledu od 26. do 30. avgusta z zaključkom v Ljubljani.
V teh dneh se bodo zbrali na slovenskih tleh zastopniki katoliških izobražencev vseh narodnosti, da skupno in javno pred vsem svetom izpovedo, da hočejo vzajemno delati za mir božji v Kristusovem kraljestvu in si na vso moč prizadevati, da pokristjanijo posameznike in družbo, ter uveljavijo katoliška načela tudi v javnem življenju. Še posebej pa bodo preučili vprašanje komunizma. Preučiti hočejo, kako se more izobra-ženstvo na najbolj uspešen način boriti proti širjenju komunizma in tudi, kako more na najbolj uspešen način sodelovati pri gradnji novega družbenega reda, k čemur vse poziva sv. oče.
Ne bodo sicer ti dnevi na zunaj mogočni in vtis vzbujajoči, ker bodo posvečeni delu, ne manifestiranju. Ne boste videli tisoče v, ampak samo njihove najodličnejše predstavnike. Saj ne bodo zborovali taki, ki bi samo zase odgovarjali, ampak vodniki svojih narodov, kateri hočejo v svesti si težke odgovornosti, ki jo nosi danes vsak katoliški izobraženec pred svojim narodom, vsi po skupnih katoliških načelih voditi vzporedno k skupnemu cilju človeštva — k Bogu, ki bodo v njem našli dopolnitev svojega in narodovega življenja.
Slovenska dijaška zveza, ki ji je lanski kongres Pax Romane v Parizu zaupal organiziranje letošnjega kongresa, poziva slovenske katoliške izobražence, da se tega kongresa v kar največjem številu udeleže.
Slovenska dijaška zveza.
V »Park-Hotelu« na Bledu bo zborovanje
Trpljenje In vstajenje
Slovenska Velika noi
„Nlhče ni govoril besede4*
Si že 'kdaj stal ob smrtni postelji očeta, matere, brata, sestre, prijatelja, znanca; si bil že kdaj pri bolniku, ki hudo trpi in ki mu ni več pomoči? Kaj si jim govoril? Kako si jih tolažil? Ali :ti ni zmanjkalo besed? »Prijatelji Joba«; Elifaz, Baldad in Sofar so prišli, da bi Joba tolažili, a »sedeli so ž njim sedem dni in sedem noči in nihče mu ni govoril besede«.
Res, večkrat ne vemo, kaj naj govorimo trpečim: saj bo spet bolje! bo že Bog pomagal! Vsak začuti pri takih in podobnih besedah svojo neizmerno ničnost in strahotno skrivnost trpljenja.
Ko že iz navade ali iz ljubezni govorimo trpečim besede, ki jim večkrat sami ne verjamemo, bi nam tjpin lahko odgovoril z Jobom: »Tudi jaz imam pamet kakor vi... Kdo pač tega ne ve, kar vi veste.«
»Moje globoko sožalje«, tako govorimo ob smrti in ob pogrebu sorodnikom! Pa se zdi, da se nam mudi in da najraje hitro odidemo, ker občutimo brezno trpljenja in smrti, hkrati pa našo popolno nebogljenost in nemoč za pravo pomoč in tolažbo! Hitimo iz bolnišnice, od postelje umirajočih in s pokopališča pospešenih korakov na svoje dečo z mislijo: hvala Bogu, na nas še ni vrsta.
Toda ko nam »Trpljenje« položi svojo hladno, in težko roko na ramena in nam pogleda globoko v oči, tedaj zgubimo svoj notranji samozavestni »jaz«, svoj mir. Neverniku, ki pozna samo ta vidni svet, je to nerešljiva in kruta uganka. Nevoljno začne preklinjati ono slepo, divjo silo, ki jo je prej imenoval »mater naravo«. Vernik pa začuti šibkost in površnost svoje vere.
Za nas je trpljenje pač prevelika, neznosna tajnost! »Moja duša se je naveličala živeti ... 0, da bi bil pokončan, da bi me ne videlo oko. Naj izgine dan, v katerem sem se rodil; oni dan naj se spremeni v temo: zakaj prišel je dan, katerega sem se bal, in zgodilo se je, česar nisem želel.« Te Jobove besede so besede velikih trpinov.
Naša ramena niso prilagojena križu, tolikokrat se trudimo, da bi se križa otresli ali ga preložili na drugega .. .
Božja dekla
In vendar je trpljenje božja dekla, ki ima za nas važno sporočilo. Največjo slavo si je krščanstvo priborilo prav s tem, da je .strgalo grdo masko iz obraza trpljenja in odkrilo njegov pravi obraz, obraz božjega poslanca, božje dekle. Navadne verske resnice o vsemogočnem Bogu, Stvarniku, o njegovih zapovedih itd. narodom niso pojasnile uganke trpljenja. Priti je moral Ebed Jave — božji hlapec. »Glej ,moj hlapec, moj izvoljenec, ki je všeč moji duši«, tako govori o njem Bog .sam; tisti hlapec, 'ki je »dal svoje 'telo onim, ki bijejo, in svoja lica tistim, ki pulijo«, tisti hlapec, »ki je sprejel naše bolezni 'in si je naložil naše bolečine«, tisti, »ki je povedal učencema v Emav-su: ,Ali ni potrebno, da je Kristus trpel in šel v svojo islavo?’«. Je to teologija, modrost, znanost trpljenja, kakor jo je Bog zasnoval in ki nam ne gre v glavo, dokler ni naša duša do zadnjih globin prežeta nadnaravne vere v Boga. To je pač božja aritmetika in geometrija, ki računa z neznankami in logaritmi in integrali, ki jih mi ne razumemo. Za matematiko mora imeti človek poseben dar, prav tako potrebujemo za razumevanje trpljenja poseben dar in ta dar pride le od Boga.
Božje trpljenje
Kristusovo trpljenje je trajalo 18 ur, od 9 zvečer na Veliki četrtek do 3 popoldne na Veliki petek. Vse se je vrstilo, kar si le more človek različnih vrst trpljenja izmisliti. »Duša je žalostna do smrti«, smrtna groza, pot, kakor krvave kaplje, drhal z meči 'in koli, izdajalec Juda ga poljubi, drhal ga zveže, hlapec ga
udari v obraz, peljejo ga od Ane do Kajfe, od Kajfe do Pilata, do Heroda; krivo so pričali proti njemu; Peter, njegov bodoči namestnik, ga zataji; zasmehovali so ga; pljuvali mu v obraz; Judje, Herod, rimski vojaki so ga bili v obraz. Pilat ga je dal bičati, ljudstvo kriči: »Proč s tem in izpusti nam Baraba; križaj ga, križaj ga!...« In Pilat jim ga izroči, da ga križajo. Potem križev pot, na katerem nosi svoj lastni križ in končno žolč iin kis kot zadnji dar, ki mu ga ponuja svet, in zasmeh: »drugim je pomagal, .sebi ne more«, kot zadnji pozdrav Judov, ko že visi na križu. Končno nagne glavo in izdihne.
Sveta je ta ura za ves svet in za vsakega izmed nas. Treba se je učiti trpeti in umreti. Knjige in besede bi nas tega ne mogle naučiti, zato imamo živ zgled pred seboj. Zdaj .je prišla ura, da je Bog sam razodel svoje misli o trpljenju: zadoščenje, odrešenje, vstajenje... so sadovi trpljenja.
Vstajenje
Glej, tam je že sij velikonočnega .jutra, vstajenje od groba, od smrti: vstajenje prav istega telesa, ki je trpe.o.
Kaj nam končno more trpljenje, če je samo prehod v veselje, kaj smrt, če je tam, na oni strani lepše življenje, pravo, večno življenje?
Zdaj blestijo rane, straže, ki jih je poslal sovražnik še na grob, popadajo, žeblji in biči in trnje so zgubili svojo moč ...
To vstajenje Kristusovo hočejo mnogi pojmovati nekako simbolično.
Ako bi prelistali vse uvodnike sveta, ki jih pišejo listi na velikonočni praznik, obrača to vstajenje vsak po svoje. Tako-le beremo:
V	Rusiji vstaja proletarec iz verig kapitalizma in verskih predsodkov, v Mehiki vstaja ljudstvo iz verig in jetništva. mrtve roke (Cerkve), v Nemčiji vstaja ljudstvo iz groba judovskega mitičnega praznoverja Kristusovega božanstva .,. ; v Španiji vstajajo komunisti iz grobov srednjeveških fevdalnih vezi; socialisti vstajajo iz grobov kapitalistov; naši napredni nacionalisti vstajajo iz grobv separatizma in klerikalnih zmajev itd.
Ta splošna psihoza vstajenja od nekega umišljenega groba je prava kužna bolezen, ki ne pomeni drugega, kot da je Evropa zgubila pravo globoko vero v božjo osebnost Kristusovo in da se zdaj zvija in pači svoj obraz v hinavščini ter da hoče po opičje posnemati Njegovo vstajenje. Resnica je samo ena: Kristus je bil pravi Bog, ki je trpel in umrl po svoji človeški naravi, je bil pokopan in iz lastne moči od mrtvih vstal.
Kako morajo zdaj raizmi laživedeži govoriti, da ni telesnega vstajenja od mrtvih? Prav to je jedro vsega krščanstva: V tem svojem telesu, ki zdaj trpi iin krvavi in .se mrtviči, bom vstal od mrtvih, poveličan in poduhovljen. Ta vera ima smisel in daje vsemu življenju pravo smer! Zdaj smrt in vse drugo ni več uganka. Zdaj razumemo, kar pravi sv. Pavel: kar seješ, ne oživi, če prej ne umrje!« Vaše telo je tisto seme, ki bo po smrti vzklilo k večjemu življenju. Največji zločin brezbožne znanosti in materializma je bd'l prav ta, da je trgal to veliko vero iz src množic.
»Če Kristus ni vstal, je prazna naša vera... in vredni smo, da nas pomilujejo vsi ljudje«, tisti namreč, ki hočejo uživati raj že na zemlji. »Tako je Kristus vstal od mrtvih in v Kristusu bodo vsi oživeli.«
Iz te vere nam izvira moč za krepostno življenje, za žrtve, delo, za pravo kulturo in civilizacijo. Kjer te vere ni, se začne pohlep, sebičnost, nasilje, korupcija, zatiranje. Oblika je postranska. Imenujte jo tiranijo, liberalizem, komunizem, socializem, etatizem, naprednja-štvo ali kakorkoli. Hkrati pa se začne tudi proces razkrajanja prave kulture in civilizacije. Za nas so ti lažnivi sistemi razvojna faza groba, iz katerega je (treba vstati, in trohnoba
Kristus je vstal, vesčli se sleherni človek, ker ti je bila le s tem dana milost, da dosežeš večno življenje! Kristus je vstal! Ali ni to nekaj tako velikega, česar mi s svojim človeškim razumom, brez posebne milosti božje, ne moremo razumeti? In vendar je resnica in ostane večen dokaz, da je bil Kristus res pravi božji Sin.
Slovenci praznujemo velike božje dneve čisto po naše, vendar tako, da iz vsega odseva velika ljubezen in zvestoba Tistemu, ki je s svojim trpljenjem vzel nase grehe sveta in ki nam je s svojim vstajenjem odprl vhod v nebeško kraljestvo. Te dneve, ko se bo po vseh naših cerkvah, ki kakor beli golobje čepijo po celi slovenski zemlji, vsak zaveden Slovenec spominjal največjega čudeža človeške zgodovine, smrti in življenja tistega, ki nam je daroval to sveto zemljo, ne smemo pozabiti onih stotisočev, katerim ni dano, da bi na rodni zemlji počastili Zveličarjevo vstajenje. Ne smemo pozabiti tistih, ki so za nas mnogo žrtvovali, ki so vse pustili, kar jim je bilo sveto, pustili so mater, ženo, otroke, da bi se nam vsem, kar nas je ostalo doma, bolje godilo! Mi Slovenci se premalo zavedamo, kaj je naša naloga, premalo se zavedamo dolžnosti, ki jih imamo napram našim bratom v tujini.
Bliža se Velika noč, največji praznik, kar jih ima krščanstvo. Toda pred vsakim vstajenjem je potrebno trpljenje. Slovenski narod je v zgodovini, lahko rečemo, veliko trpel, bil je teptan, zaničevan. Pljuvali so mu v njegov obraz, smejali se njegovi narodni zavesti in kar je bilo najhujše, toliko da mu niso prepovedali govoriti v njegovem jeziku, v tistem jeziku, ki mu je bil skozi stoletja edino orožje, s katerim se je lahko ohranil! Vsak zaveden Slovenec pa je prepričan, da se bo naš narod, ki je toliko trpel, ki je tolikokrat vdan v svoje trpljenje nosil s Kristusom svoj križ, dvignil in ohranil. Vsak zaveden Slovenec naj ve, da ni sramota biti Slovenec, naj pa tudi ve, da je sramota za vsakega, ki ga je rodila slovenska mati, prodajati tujcu naše svetinje, v d i n j a t i se vsakemu in mu pomagati uničevati slovenstvo.
Tudi naši Slovenci v tujini veliko trpe. To lahko ve vsak ,ki je bil le kratek čas od doma. Trpe zaradi nas, trpe za slovensko zemljo, za slovenski narod. Naša zemlja nam ne nudi toliko, da bi bili vsi doma srečni in zadovoljni, zato' morajo naši ljudje pri tujcu iskati kruha, biti poslušni, kakor smo bili Slovenci mnoga stoletja, ko je švigal po naših hrbtih bič tujih mogočnežev, ki so se hoteli polastiti naše zemlje.
Toda to trpljenje nas ni strlo, ostali smo na svoji zemlji in na tej zemlji, ki nam jo je Bog podaril v oskrbo, hočemo ostati še naprej!
Tudi vas, dragi bratje in sestre v Ameriki, v Franciji in Nemčiji,
   naj ne stre trpljenje! Vsak se naj zaveda, da ne trpi sam, da trpi z njim vsak Slovenec. Vsak pa naj ve tudi to-, da ne trpi le zase, ampak da trpi za vse brate Slovence, ki so raztreseni po širnem svetu in da je njegovo trpljenje odličen delež, ki ga doprinese k vstajenju vsega svojega naroda.
Da, dokler se ne bomo zavedali, da je naše trpljenje potrebno za vstajenje, za nekaj višjega, kakor pa sem samo jaz, dokler se tega ne bomo zavedali, ne bomo ljubili svojega naroda. Le tisti, ki svoje trpljenje daruje za sveto stvar, in nam je sveto in nedotakljivo vse, kar je združeno s slovenskim narodom, zna pravilno ceniti in ljubiti svoj narod! Li tisti kdor trdno veruje
groba, ki hoče zakriti in zakopati Kristusa in njegovo nebeško božansko resnico o vstajenju in večnem življenju.
Vemo in verujemo, da je Kristusovo telesno vstajenje edino pravo vstajenje in da tudi za izobražence, akademike, profesorje, univerzo ni druge rešitve razen v tej veri.
v naš obstoj, kdor ve, da smo Slovenci n* svojo zemljo postavljeni zato, da tu ostanemo bo znal za slovenki narod tudi trpeti. Kdor s<? tega ne zaveda, kdar ne čuti tako, kakor čuti ogromna večina slovenskih src v domovini m na tujem, ta je kakor mrtev ud na zdravem telesu in je lahko prepričan, da ga bo slovenski narod odvrgel!
Za one, ki so se podali med tuje ljudi velja-to še posebej. Oni so še veliko bolj, kakor na* v domovini, podvrženi skušnjavi, da bi se iz' neverili svojemu narodu, da bi si privzeli iffl® mogočnega naroda, ki v svetovni zgodovini »nekaj« pomeni. Toda naši bratje in sestre V tujini naj vedo, da to ni junaštvo, da je to strahopetnost, da je to izdajstvo najdražjih svetinj, ki jih ima človek! Kdor izda svoj na' rod, ni pošten, kdor ga zataji, ni vreden, dobi bil njegov ud!
Ko bomo ob tem velikem prazniku v naših cerkvah in v naših srcih pričakovali Zveličar' jevega vstajenja, pridružimo drugim prošnjam, ki jih bomo pošiljali pred božji prestol, tudi to: Mi smo majhen narod, raztresen po širnem svetu, saj nas je v domovini komaj dobra polovica, ki se že stoletja bori za svoj obstoj* ki že stoletja gradi svojo kulturo, ki že sto' letja gradi po svojih gričih Tvoja svetišča* Tvoja volja je, da smo tukaj, Tvoja volja je, da toliko in toliko stotisočev naših ljudi, najbolj' ših, kar jih imamo trpi v tujini. Ti si nam na' ložil to trpljenje in mi smo ga sprejeli na svoje rame. Daj nam moč, vsakemu izmed nas, da ne bo nikoli zatajil svoje pripadnosti k svoje' mu narodu, da se bo vsak izmed nas zavedal kolike važnosti je njegovo trpljenje za slo' venski narod!
Če bomo imeli to moč, bomo v trpljenji! kaljeni znali pravilno ceniti srečo, ki si jo bomo z božjo pomočjo priborili. Vsak naš iz' seljenec naj ve, kakor tudi vsak Slovenec v domovini in za mejami, da brez trplje' nja ni vstajenja!
*
Za Veliko noč\
7'retji dan po sooji sjnrti je Kristus ost ul od mrtvih. Kakor je On vstal, tako bomo ostali tudi mi ob koncu sveta. Dobrim bo vstajenje v zadoščenje in blaženost, slabi'n v pogubljenje.
Z ato je velika noč praznik kristjanove S8' mozavesti. Kajti če bi Kristus ne bil ostal, bi bila prazna naša vera. Ker pa je Kristlis vstal, bomo ostali tudi mi!
Kristjana se na tem svetu mnogokrat hoče polotiti malodušnost. Življenje po veri v do-broti in svetosti ima namreč včasih tako malo cene in priznanja. Delati dobro zaradi dobrega se redkokdaj obnese na tem svetu. Da-nes se zdi, da hočejo prevladovati sile, ki s kristjanom in njegovim življenjem ne marajo več računati. Človeška dejanja se presojajo le po koristnosti na tem svetu. V tej miselnosti je kristjanu težko obstati. Toda vedno ne bo tako. Kristus je vstal! Za brezbožno mučno dejstvo, ki bi ga radi kakor koli utajili. Toda dejstvo je v zgodovini in zgodovino je neizprosna v svojem pričevanju. Hvala Bogu! Kajti vernemu kristjanu vliva Kristusovo vstajenje samozavest. Za Kristusovim vstajenjem pride tudi naše vstajenje in in-krat bo nastopilo prevrednotenje človeških dejanj. Ob misli na vstajenje je kristjan vedno v premoči. Tu je vir za optimizem njegovega dela in življenja!
Naj bi nas Kruh življenja pogosto krepil na tem svetu. Kruh življenja je poroštvOt da bomo vstali in večno živeli s Kristusom• potem bo velikonočna radost ožarjala vse naše življenje.
Za našo
univerzo
Prva etapa izpopolnitve velja tehniki. Ta ‘akulteta je izmed vseh petih v najslabšem stanju. Ob ustanovitvi ni imela ničesar. Slovenska industrija je bila prva, ki ji je iz jastnih sredstev zgradila poslopje, ki je sprejem pod svojo streho vse, lahko bi pa rekli tudi, da nič, kajti nobena stolica, noben institut ni dobil takih prostorov, ki bi mogli vsaj Za silo zadoščati. Vsi prostori, v katerih so kili nameščeni instituti, pa naj so to: poslopje uk Aškerčevi ulici, ali Dečji dom, ali klet v realki, vse se je pojmovalo kot začasno. Vendar so ostale razmere zaradi nezadostnih do-tucij in nerazumevanja za našo tehniko, prav du lani skoraj nespremenjene. Malo izjemo tvorijo one panoge tehnike, n. pr. gradbeni in vodogradbeni oddelek, kjer je imela industrija neposredno interes.
Včasih so se pojavile celo težnje, naj se sWenska tehnika' sploh odpravi in je že Vozila premestitev rudarskega oddelka.
Medtem pa je belgrajska tehnika ob ugodjih državnih dotacijah lepo uspevala, tako da le uvedla že specializacijo študija kot je to j*a ostalih tehničnih visokih šolah v Evropi.
r' nas smo se borili za sam obstoj in zato na specializacijo niti misliti nismo mogli. In vendar mora razvoj prinesti tudi to.
Prav gotovo se nam je odvalil kamen od Srca, ko so zadnje leto ponehali glasovi o Premestitvi montanistike, zrasla nam je samo-zavest in upanje na bodočo vzgledno tehnično [akulteto, ko smo dobili 2 milijona za kemični 111 letos 8 milijonov za strojni institut.
Zagotovljen je obstoj naše tehnike, pričela Se je pot razvoja, ki ne sme nehati, dokler ne bodo prav vsi instituti dosegli one višine, bo naša tehnika imela mednarodni ugled, aar spričo našega zemljepisnega položaja in rudnih bogastev tudi lahko pričakujemo.
Povsem jasno je, da ne bomo obstali in Počivali na prvih uspehih, temveč bomo borbo nadaljevali do končnega uspeha, do popolne
*ehnike.
Odkod smemo upati kar najhitrejšo do-SeŠ» potrebnih kreditov? Predsednik AA je v svojih poročilih na sejah večkrat poudaril: dveh strani moremo pričakovati, da do-P*nio denar za nova poslopja — iz izrednega ^Savnega proračuna — kar pa nam tu ne bo Pspelo, hočemo doseči pri državnem investi-c,iskem posojilu.
Iz izrednega proračuna (amandmanov) smo ~°bili letos 8 milijonov za strojni institut in milijona za dograditev vseučiliške knjižice. Za vse tri univerze je tudi odobrena ^s°ta 4 milijonov za akademske menze. Koliko
0	°d te vsote dobila ljubljanska, še ni znano.
Za ostale naše najnujnejše potrebe pride irej v poštev investicijsko posojilo. Višina eža posojila, kar ga bo namenjenega javnim Poslopjem, je za vso državo 500 milijonov.
repričani smo, da bodo slovenski ministri s orili vse, da bo dravska banovina dobila do-®°jen delež. Tukaj morajo biti že pri raz-e|Itvi na banovine upoštevane potrebe naše “•Uverze. Doseči hočemo:
I- 5,400.000 din za zgraditev prirodoslov-1111 institutov.
2.	526.000 din za dograditev anatomskega lnstituta.
k 3; 1,600.000 din za dograditev modernega Mičnega instituta (2 milij. sta odobrena že °d lani).
, 4. 3,000.000 din za zgradbo hidrotehničnega Moratorija.
k ,Torej približno 10 milijonov din še potresemo, da bodo pod streho najnujnejša po-l0Pja.
20.	obletnici njene ustanovitve bodo
•	>seh koncih pele lopate, dvigali se bodo doS llnti, afirmacija naše kulture in tudi — °Sežena bo enakopravnost z ostalima uni-
verzama, kar bo gotovo v največje zadoščenje našim slovenskim voditeljem v vladi in dokument njihovega nesebičnega dela v dobrobit slovenskega naroda. Naš program pod geslom: »do 1940 popolno univerzo«, ni bilo volivno geslo, temveč dobro premišljen načrt, ki se uresničuje.
Uredniki katol. tiska
Ne vem, kateri naslov bi bil bolj upravičen: ali »Uredniki katoliškega tiska« ali »Urednikom katol. tiska«? Presodite sami!
Moja informativna pot me je nedavno vodila v kraje, kjer sem se mimogrede srečal in sestal tudi s tremi uglednimi uredniki treh uglednih katoliških listov v inozemstvu. Naš kratek sestanek in razgovor je veljal v prvi vrsti katoliškemu tisku. Pretehtno se mi v stvarnem pogledu vidi mnenje, ki so ga o katoliškem tisku izrekli trije vplivni uredniki, pretehtno in prevažno, da ga ne bi kjer si bodi v našem slovenskem tisku objavil. Objavi naj ga torej naša »Straža v viharju«. Iz trojnega razgovora sem sestavil enoten članek, ne da bi posebej navajal, kaj je mislil in rekel ta ali oni inozemski urednik katoliškega lista, ki šteje v vseh treh primerih posamič od 50 do 60 tisoč naročnikov. Odstavki povedo, kako je beseda dala besedo.
Katoliški tisk ne sme biti deklamator. Ogibati se mora vseh dolgočasnih in dolgoveznih deklamacij. Kakor pridigarja se ljudstvo naveliča tudi lista, ki samo deklamira, to se pravi, ki govori in piše, kar je drugod posnel brez ozira na to, ali je podana snov v kakšni nujni ali praktični zvezi z bralci odnosno s poslušalci. Kar morda govornika in pisatelja v posameznem primeru zanima, utegne to širše kroge in množice dolgočasiti. Sodba o tem gre uvidevnemu uredniku. Prav tako kakor nezanimivih se mora katoliški list otresti in ubraniti vseh praznih besedičenj in prerekanj, ki so za skupen blagor brez pomena.
Ljudje danes veliko bero in znajo dobro presoditi, kje so prave in kje so le prazne besede. Tudi samoponašanje se katoliškemu listu slabo podajo. . . Katoliški tisk bodi zrel, zmeren in zdrav; z drugo besedo: resničen, previden in pravičen. Le tako bo rastel njegov ugled med somišljeniki in tudi nasprotniki. Danes je za nas katoličane tako važno, da smo obzirni in pravični na vse strani. Nikoli ne more resnica škoditi nikomur, toda velikokrat marsikomu ne more koristiti, ker mu je ne podamo na pravi in sprejemljivi način . . .
Toda predvsem je treba, da tisti, ki katoliško resnico v besedi ali v tisku oznanjajo, tudi sami jasno poznajo. Več načelne jasnosti in enotnosti! To je zahteva zahtev katoliškega tiska. Toliko več jasne načelnosti bo v posameznem katoliškem listu, kolikor več jasne načelnosti bo v njegovih urednikih in sotrud-nikih ter sploh v katoliških javnih delavcih. Ako hočemo enotno postopati v javnem delu in življenju, moramo predvsem vedeti, kaj hočemo.. .
Velesila tiska v naši dobi vidno raste pred našimi očmi. Tisk odloča o miru in vojni; o narodnih večinah in manjšinah; o gospodarstvu in politiki, o veri in kulturi. O vsem! Kakor daleč sežejo valovi slabega tiska, tako daleč morajo seči tudi valovi dobrega tiska. In če je danes slabega tiska za nepregledno povodenj, potem je naša rešilna ladja le katoliški tisk. Na ladjo, ikomur je rešitve mar!
Ni prazna beseda, da živimo danes v novem svetu. Kakor mrzel veter je zavel danes kritični čas in duh po vsej človeški družbi. Drevo stoji sicer še tam, kjer je stalo pred svetovno vojno, toda njegove veje in vrhove majejo vse drugačne, vse silnejše sape kakor v nedavni preteklosti. Zloba hodi danes pogostokrat popolnoma po novih potih, se poslužuje novih sredstev in načinov, zato moramo tudi katoličani uporabljati v boju z zlim nova sredstva in nove pripomočke. Če bomo vsa dana sredstva izčrpali, tudi božja pomoč ne ne bo izostala.
Slovenci na Koroškem in velika Nemiija
»Koroški Slovenec« je v 14. številki z dne
6.	aprila objavil naslednje misli o razmerju Slovencev na Koroškem do Velike Nemčije:
»Stališče koroških Slovencev k 10. aprilu smo v našem listu in v okrožnicah osrednje kulturne organizacije pojasnili in utemeljili in z zadoščenjem doznavamo že danes železno disciplino naših rojakov. 10. aprila gremo vsi Slovenci na volišče in glasujemo »Ja!«.
»Ja!« državi Veliki Nemčiji, nastali 13. marca 1938!
»Ja!« Fiihrerju in kanclerju Adolfu Hitlerju!
Tako je ugleden slovenski gospodar na Brnici o priliki propagandnega zborovanja zarisal stališče Slovencev. Dostavil je značilne in pomembne misli za preteklost in bodočnost vseh koroških Slovencev:
»Mi koroški Slovenci smo državno mejo vsikdar spoštovali in ne bomo tega zadržanja tudi ne v bodoče spremenili.
»Koroški Slovenec« z dne 6. aprila 1938 piše? »Od dobe pred dobrim stoletjem do danes je tako: v življenju našega naroda se vrsti sonce za senco, padec za vstajenjem, veselje za trpljenjem. In kakor slučajno je na poti v moškost dozorevajočega naroda na Koroškem veliko, zelo veliko križev! To se pravi v luči zgodovine: »Usoda je temu narodu namenila nekaj posebnega, za kar ga utrjuje in pripravlja v dobri šoli.«
' r' '' 1	'* * •
Pridobivajte nam novih naročnikov!
SVETNIKI REPUBLIKANSKE ŠPANIJE
Barcelonski dnevnik »El Diluvio«, ki ni niti komunističen, niti socialističen, ampak se naaivlje »republikanski«, piše:
»Številni katoličani se začenjajo vznemirjati in vztrajno zahtevajo, da se obnovi stara navada nedeljske maše. Tisti, ki čutijo po njej potrebo, lahko izlijejo svoje navdušenje sami zase med štirimi očmi, toda zdi se, da je prezgodaj zbirati množice, da bi posečale obrede povsem zunanje narave. Mar mislijo, da bi bilo dovoljeno v upornem predelu, kjer uživa katolicizem največjo zaščito, imeti slike onih, ki so za nas edini in resnični svetniki človekoljubja: Karel Marx, Pablo' lglesias, Ljenin?«
Tako priznava katalonski časnik, da so bila vsa verska opravila v rdeči Španiji prepovedana.
»Po poročilu »Osservatore Romana« sta
zbrali Alzacija in Lotaringija leta 1937. za katoliške misijone 2,800.000 frankov. To je osmina tega kar je zbrala vsa Francija.
Velikonočna vesi in vera
Nimamo slovesnejšega spomina, ki bi ga mogel bili človek kot človek bolj vesel kakor velike noči. Velika noč je namreč praznik pomladi in pr ero jen ja, praznik življenja in vstajenja, praznik duše in lelesa, celotne človeške narave, celega človeka. Sleherna znanost bi morala obstati ob pomenu velikonočnega prazniku. Kakor umetnost tudi znanost ne sme bili sama sebi namen. Človeška znanost mora, če ne več, služiti vsaj človeškemu blagru ali recimo resnici, ki more vsaj v eiiem oziru zadevati tudi človekov napredek.
Namen znanosti pač ne more bili ta, da bi rušila človeku dušo in duševno življenje, marveč da vzdržuje, poudarja in dviguje zvezo med dušo in telesom. Marsikdaj in marsikje se razširja misel, kakor da so zastopniki moderne znanosti nasprotniki vere m bogočastja. Toda taka misel se ne bo mogla prav uveljaviti nikdar in nikjer v znanstvenem svetu. Vselej in povsod namreč so spet učene osebnosti, ki ne razumejo, kako bi se mogel znanstvenik izogniti duhovnim osnovam, ko pa stoji vsak dan v svojih raziskovanjih neumljivi neskončnosti nasproti. Moderna znanost ne more biti tako nespametna, da bi zavrgla to, na čemer je gradila s trudom pridobljena modrost preteklih stoletij. Vsaka /uma resnična pridobitev more biti le zaželjena dopolnitev stare modrosti, ki pravemu znanstveniku ne more biti odvečna. Tudi to, kar je danes novega, se bo s časom umaknilo v položaj in pomen starega. Le polagoma stopa noga o gore in le korakoma se bliža znanost resnici in vsak korak naj/rej je edino možen s pomočjo prejšnjega koraka. Znanstvenik, ki bi nastopil in nadaljeval svojo pot s tajitvijo nesmrtne duše, bi se ne smel nudejati lepih uspehov tudi v svoji stroki ne. Na pravem in resničnem potu je le tisti, ki velikonočno nest ne sliši samo, a/npak tudi veruje.
Naravna vloga žene v družbi
Proti koncu vojne je napisal znameniti Perochon v neki svoji knjigi, da je žena varuhinja ognjišča in ohranjevalka vsega milega in lepega. Da, ta jasna definicija naj bi veljala še danes. Nekateri sicer mislijo, da bo pripomogla k človeškemu napredku le žena, ki ni navezana le na dom in družino (marveč le delavka, uradnica), pozabljajo pa pri tem, da doseže višek intelektualnega in osebnega razvoja žena prav v družini. Res da ne bi bilo prav ženam odrekati zmožnost za poklice, ki so bili včasih dostopni le moškim, toda v večini primerov se izkaže, da ne more žena poleg poklicnega dela biti hkrati še tudi dobra mati, kajti žrtvovala je že vse svoje duševne in fizične sposobnosti poklicnemu delu, bodisi fizičnemu ali intelektualnemu. Ana de Stael, avtorica več leposlovnih in filozofsko političnih del, je izpovedala svoje grenko spoznanje: »Slava pomeni za ženo žalovanje nad izgubljeno srečo,« kajti žena ne hrepeni, kakor vsi ljudje, samo po sreči, ona je že po svojem bistvu tudi prinašalka sreče. Zato torej je najplemenitejše polje njenega udejstvovanja v družini, kjer sodoživlja skupno z možem in otroki vso srečo in blaži ter lajša njih težave. Še več, prav življenje v družini ji nudi dragocene prilike, da izrabi svoje duševne zmožnosti in da jih še poplemeniti. Vse družinsko življenje bo le odsev njenega bogatega notranjega življenja.
Obsojamo krivični kapitalistom, zavračamo zgrešeni komunizem in zahtevamo krščansko ureditev države!
Duhovniki -- kulturni delavci
ZAPISNIK OCENJEVALNEGA RAZSODIŠČA ZA PRESOJO OSNUTKOV LEPAKA PAX ROMANE.
Razsodišče:
ing. arch. Hus Herman, prof. Stane Kregar,
Simon Kregar.
Kot zastopnik pripravljalnega odbora navzoč predsednik pripravljalnega odbora ing. Anton Tepež.
Došlo jeli osnutkov.
Pri prvem pregledu so se izločili: 3571, 2110, 1849, 5151, 1918, 2097, 2570.
Pri drugem pregledu se je izločil: 9319.
Pri tretjem pregledu se je določila prva nagrada osnutki! 2474 ing. arch. R. Tepežu.
Druga nagrada se razdeli v dve nagradi:
1313 France Škofič,
9338 Anton Pengov.
Razpisane nagrade v znesku 1200 din se raizdele:
Prva nagrada 800 din osnutku št. 2474. — Osnutek 1313 in 9338 pa vsak po 200 din. Stane Kregar, m. p., ing. Herman Hus, m. p., Simon Kregar, m. p., ing. Anton Tepež, preds.
Pripr. odbora P. R.
Natečaj za znak Paz Romane.
Razsodišče je določilo nagrado osnutku, vloženemu pod št. 3369, ki ga je predložil Gajšek Vlado. Njegovemu osnutku, ki ga prinašamo v dvakratni velikosti (normalna velikost 8X8 mm) je določilo nagrado 500 din.
Nagrajeni osnutki lepakov in znaka postanejo v smislu razpisa last Slovenske dijaške zveze.
Nagrajeni osnutek za znak Pax Romane št. 3369.
Pojasnilo:	Znak	predstavlja katolicizem
(križ) in slovenstvo (slovenski grb) kot glavni simibol slovenskega katoliškega intelektualca. Material je iz pozlačene medenine, polja okrog zvezd in polmeseca so prevlečena z indijsko rdečo barvo, kar naj predstavlja kri, s katero bomo branili svoje svetinje.
ZBOROVANJE PAX ROMANE V L. 1938.
Pripravljalni odbor za 17. kongres Pax Romane v Sloveniji je končno določil kraj in čas letošnjega zborovanja Pax Romane.
Študijski dnevi bodo v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini od 22. avgusta zvečer do
26.	avgusta zjutraj.
Zborovanje samo bo na Bledu v Park-hotelu od 26. avgusta zvečer do 30. avgusta, ko se bo zborovanje slovesno končalo v Ljubljani. V Ljubljani bo tudi razstava katoliškega dijaškega tiska, ki obeta biti zelo zanimiva.
Program dela ter zborovanj ostane, kakor je bil že javljen v našem listu, samo dnevi se spremene.
Lepak, ki je dobil prvo nagrado, je že v delu in bo kmalu razposlan vsem katoliškim dijaškim zvezam po svetu.
»Pax Romana«, glasilo centrale vseh katoliških dijaških zvez, prinaša že v več številkah slike iz Slovenije, da vzbudi za kongres še večje zanimanje. .Nadejamo se številne udeležbe, predvsem iz bližnjih držav.
★
KEISERLINK: »KAKO ŽIVI RUSKI DELAVEC«.
Keiserlink je pred kratkim izdal brošuro v nemškem jeziku, kjer navaja mnogo podatkov o bednem življenju delavcev v SSSR. V brošuri navaja podatke o plačah, stanovanjih, pravicah, o družinskem življenju itd. in dokazuje, da je življenje delavca pod marksističnim režimom najbednejše na vsem svetu.
1. Kdo je za preseljevanja narodov rešil človeško kulturo? — Duhovniki, ki so pokristjanili divje narode.
2. Kdo je prepisoval stare knjige in jih tako obvaroval propada? — Duhovniki in redovniki.
3. Kdo je izpopolnil petje? — Škof sv. Ambrozij in papež sv. Gregor.
4. Kdo je izenačil note? — Frančiškan Gvido iz Arezza.
5. Kdo je iznašel strelni prah? — Frančiškan B. Schwarz.
6. Kdo je naredil prva očala? — Dominikanec Aleksander iz Spine.
7. Kdo je prvi uporabljal kemijo v zdravilstvu? — Benedkitinec Blaž Talentini.
8. Kdo je prvi izumil lečo in daljnogled? — Frančiškan Roger Bakon.
9. Kdo je prvi izumil toplomer z živim srebrom? — Duhovnik Borlan.
10. Kdo je po Aristotelu prvi znanstveno obdelal prirodopis? — Domin. sv. Albert.
11. Kdo je izumil svečo na plin? — Jezuit Dumm 1. 1815 v Dresdenu.
12. Kdo je pred Franklinom predaval o električnosti neviht? — Klerik Rollet na Francoskem.
13. Kdo je prvi postavil strelovod? — Redovnik Divii na Moravi.
14. Kdo je prvi sestavil metereograf ? — Jezuit Angelo Secchi.
15. Kdo je izumil dvokolo? — Duhovnik Viantan.
16. Kdo' je sestavil prvo anatomijo? — Nadškof Schonbom v Wurzburgu.
17. Kdo je napravil prvi poizkus z narkozo? — Duhovnik Opitz.
18. Kdo je izumil sredstvo, ki omogoča slepcem čitanje? — Jezuit Lana.
»Za afriške misijone, ki so blizu mohamedanskih pokrajin« moli Cerkev v aprilu. Ne moli za majhno stvar, le pomisli:
Ali veš, da je severna Afrika (Maroko, Algerija, Tunis, Tripolitanija, Egipet, Sahara, Sudan, velik del zahodne francoske Afrike) mohamedanska?
Ali veš, da je tretjina prebivalcev Afrike, okrog 50 do 55 milijonov, mohamedanska?
Ali veš, da je izmed 90 do 100 milijonov črncev že 23 milijonov mohamedancev in samo štiri milijone katolikov?
Ali veš, da je 145.000 mohamedancev v južni angleški Afriki, 500.000 v Tanganjski, v Keniji 600.000, v Abesiniji tri milijone, v Nigeriji osem 'milijonov, v zahodni francoski Afriki 5 milijonov itd.?
Ali veš, da hodijo mohamedanski trgovci med zamorci od vasi do vasi, da so dobri govorniki in se naselijo kot kramarji v tej ali oni vasi?
Ali veš, da se najdejo taki potujoči kramarji po vsej srednji Afriki?
Ali veš, da pusti trgovski misijonar v vsaki vasi eno žensko, ki širi naprej mohameda-nizem?
Ali veš, da mohamedanci ustanavljajo na stotine tako imenovanih koranskih šol, kjer se učijo otroci čitati koran in se ga uče na pamet?
Ali veš, da so zgradili mohamedanci v Senegalu mošejo za 5 milijonov lir, da imajo tam 7500 koranskih šol s 60,000 učenci, a katoliški misijonarji, ki jih je za 40.000 vernikov samo 34, samo 74 šol in 10.000 učencev?
Ali veš, da hodijo po poganskih vaseh še posebni misijonarji »maraibuti«, ki se imajo za potomce Mohameda in so opremljeni s čarovniško silo »boraka«, da lahko pridobivajo nove vernike, da čitajo njihove misli, zdravijo bolezni, dele talismane itd.?
Ali veš, da so francoske in deloma angleške oblasti šle mohamedancem pri tem širjenju
19. iKdo je sestavil prvi stroj na parni pogon? — Opat Sugar v St. Denisu.
20. Kdo je sestavil prvi zemljepis? — Menih Maurus.
21. Kdo je sestavil prve orgle? — Menih Budos.
22. Kdo je izpopolnil koledar? — Papež Gregor XIII.
23. Kdo je uvedel današnji način štetja let?
—	Opat Dionizij Exiguus.
24. Kdo je prvi odkril, kako se pretaka kri? — Duh-ovnik Harvey.
25. Kdo je odkril kiinin? — Jezuita Paa in Sicard.
26. Kdo je prvi odkril, da se zemlja vrti okrog sonca? — Kardinal Kuzan in kanonik Kopernik.
27. Kdo je izumil gasilsko brizgalno? — Cistercianski bratje.
28. Kdo je odprl prve bolnišnice in ubožnice? — Duhovniki.
29. Kdo nosi danes kulturo v divje pokrajine Azije in Afrike? — Redovniki in duhovniki.
In še bi lahko naštevali!
Tudi v življenju slovenskega naroda zavzema duhovnik v kulturnem življenju važno imesto ustvarjalca in posredovalca resnične kulture.
In še najdejo, ki duhovnike sramote in se v protifarški gonji izživljajo. Naj pomnijo, kar je zapisal francoski časnikar Louis Venillot:
»Odstranite s sveta sv. Petra, pa bo takoj nastopila noč, ki se bo v njej porodil, zrasel in prestol zasedel — Neroni«
(Cfr.: »Katolička Riječ«, št. 14, 1. IV.)
precej na roko, katoliške šole je pa francoska vlada 1. 1904. prepovedala?
Ali veš, da so Francozi s takim neumestnim ravnanjem storili za širjenje islama v zadnjih 50 letih več kot morebiti v treh stoletjih?
Ali veš, da bodo mohamedanci prvi, ki bodo Afriko iztrgali kolonialnim silam iz rok, ako jih bodo krščanske države tako nesmiselno podpirale?
Ali veš, da bi bilo treba za Afriko takoj tisoč misijonarjev, mladih, sposobnih, pogumnih, izbranih, požrtvovalnih?
Ali si že kaj storil za to?
PRISOSTVOVANJE SV. MAŠI PO RADIU
Razširila se je netočna vest, da je sv. Oče dovolil katoličanom v rdeči Španiji olajšavo glede obveznega obiskovanja nedeljske .službe božje, da namreč zadaste svoji obveznosti, če poslušajo prenos sv. maše po radiu. Vsako ne-nedeljo in praznik namreč prenaša radijska postaja v Salamamiki službo božjo.
Dejstva pa so: Sv. Oče je dovolil, da se sme v posebej za to prirejenih prostorih radijske postaje v Salamanki vsalko nedeljo darovati po ena sveta maša, da se tako olajša njen prenos po radiu. Ta radijski prenos naj bi dajal duhovno tolažbo onim, ki se zaradi sedanjih razmer nikakor ne morejo osebno udeležiti presv. daritve.
S tem se torej mi, kalkor so nekateri misli-
li,	menjalo doslej in tudi posebej veljavno načelo, namreč, da poslušanje st. maše po radiu ne pomeni izpolnitve nedeljske oziroma praznične obveznosti. V tem primeru gre samo za dušnopastirski ukrep, saj iza one, ki so absolutno ovirani, itak nedeljska, ozir, praznična dolžnost odpade.
*
V	neki župniji na Bavarskem je navada, da
vsi možje in fantje ob postu spravijo svoje pipe in vse, kar se pri kajenju rabi ter ves postni čas ne kade.
Iveri
*	  —
Filipinski katoličani zahtevajo, da se cin* ko postopa z državnimi in privatnimi šolanji kar se tiče zemljiškega davka in dohodnine.
P. Herasa D. J., ravnatelja indijskega zgodovinsko - raziskovalnega instituta v Bomba-vu je afganistanski kralj odlikoval zaradi p°' znavanja afganistanske zgodovine. Odlikova' nje mu je izročil konzul v Bombayu.
Nadškof iz Manile je odprl veliko razstavo katoliškega tiska in literature.
Škofovska konferenca na Filipinih je na* pravila načrt za uvedbo cerkvenega social' nega programa. Konferenca je ustanovila dva pododbora, ki naj študirata socialne razmere in gibanje komunizma na Filipinih.
Socialna beda v Newyorku. Samo v Nc^" yorški nadškofiji so katoliške karitativne or ganizacije, poleg vseh drugih revežev, oskrbo' vale 36.000 otrok.
Papežev legat na kongresu bo osebni gost ministrskega predsednika Horthyja. V sporni*1 na kongres bodo na Madžarskem izdali poseb' ne znamke.
Katoliški Kitajci bodo poslali na evhari' stični kongres v Budimpešto močno zastop' stvo, ki ga bodo po večini sestavljali dijaki ifl dijakinje. Delegacijo bo vodil apostolski vika* iz Nankinga Yupin in še nekaj drugih doma' čih duhovnikov.
Ameriška statistika izkazuje, da ima v Washingtonu že 312 visokošolcev lastna le' tala, ki jih uporabljajo ne samo za potovanja' ampak tudi kot prometno sredstvo, kadar pr1' hajajo k predavanjem. Več tisoč se jih vozi k predavanjem z avtomobilom, seveda pa je precej tudi takih, ki se morajo zadovoljiti * kolesom ali pa morajo celo peš obiskovat1 predavanja. — V USA je bilo 1. 1937. 20 mil*' jonov 260.000 katoličanov. Število katoličanov je naraslo v enem letu za 224,000. Sv. Stolic® je ustanovila tri nove škofije, tako da je sedaj vsega 19 nadškofij in 95 škofij. Duhovnikov je 31.650, zgradili so v 1. 1937. 139 novih cerkeVl tako da jih je sedaj 18.526. Iz raznih krivih v«r se je vrnilo v katoliško v 1. 1937. 62.000 oseb'
Jezuit p. Friderik Siedenburg iz USA r tajno v laični obleki potoval v SSSR. Na poto' vanju je po posebnem dovoljenju sv. Očeta smel večkrat darovati sv. mašo. Imel je s seboi stekleničioo vina, nekaj hostij in nekaj lističeV iz malega misala. V hotelski sobi se je zakle' nil, spustil zavese; za oltar mu je služila na' rvadna miza, ki jo je pregmil s posebni111 prtom, ki so bile v njem uvezene reiikvije' za kelih pa je uporabljal majhno čašo. Kako* v katakombah, samo da ima državna oblast' če začne borbo proti veri, še vse bolj dovf' šena in rafinirana sredstva za preganjanje!
»Prišel bo čas, ko bo mogoče zbrati sr*' motna dejanja moderne protikrščanske kultu' re. Pokazalo se bo, da ta nova preganjaflr ne zaostajajo za Neronovimi in Dioklecian0' vimi, ampak jih nasprotno v trdoti in groZ°' dejstvih in mogoče tudi v številu mučenci prekašajo,« je zapisal rottenburški škof Sproll.
MNENJE AMERIKE O BOLJŠEVIZMU
»New York Herald Tribune« z dne 10. ma* ca piše to-le: »Po izpovedih v moskovske*J! procesu pač smemo verjeti, da je takih lju<? kot Jagoda danes v Rusiji na stotine. režim — pa naj si bodo njegove zaslug0 .. očeh marksističnih teoretikov, kakršne k° ^
—	je izzivanje morale, pridobljene v 2000 ‘e tih vzhodne civilizacije.
Če je režim, ki je izšel iz ruske revolucij začel kot velik idealističen poskus, je P°®*?u sedaj odvraten s kazanjem najnižjih človešk nagonov. Nihče ne more opravičiti podal)* vanja njegove eksistence in kolikor pre) , izginil, toliko boljše bo to za civilizirane rode.«
Velika skrb cerkve
Književnost.
Tujina v očeh, mislih in čustvih
Milan, prvi teden aprila 1938.
Prvo občutje, ki zajame človeka takoj po Prihodu v tujino, je domotožje. Tem težji so dnevi, čim bolj je novi svet različen od prejšnjega. Sivina in enoličnost velemesta, brezkončni živžav, ropot, neustaljivo valovanje *nnožic in vsakovrstnih vozil, zrak, prepojen z z°Prnim duhom bencina, tovarniški dim, ki se v tenčicah zgrinja nad ulice in teži pljuča — ^Se to je podeželskemu človeku bridko odveč.
a — domotožje je naposled čustvo, ki danes "ekako ni več moderno, saj živimo v času nadvse razgibanega, realnega življenja. Do-8°dki na svetu se vrstijo s tako naglico, da Se le še pesniki zdaj pa zdaj poglobijo vase, k°zornost vseh drugih pa je čisto pozunanjena.
Hodim po ulicah in se skrbno oziram, da ne pridem pod kolesje. Zelene, oranžne in rdeče luči po križiščih uravnavajo promet;
gre v redu, da se moram čuditi. Piazza "H Duomo: en sam val, ki buta na vse strani j4 se nikdar ne zmanjša. Prodajalci časnikov kriče in vihtijo izvode. Množica kupuje, se Ustavlja. »Hitler odšel na Dunaj? Nemške čete
v	Pohodu za njim.« Mrak se zgrinja, obločnice 5e prižigajo. Zbrati hočem misli. Kako je to ?*Qgoče? Sušnik se je vendar odločil za ple-, lscit, našel je torej izhod. — Naslednje 'ttro veliki naslovi:	»Nemški bataljoni so
Prekoračili avstrijsko mejo. Ljudstvo jih z na-Rušenjem pozdravlja. Hitler v Linču. Ves Unaj v zastavah: kljukasti križ nad Avstrijo.« ^ tako dalje. Poslušam komentarje. Vse je P^kako tiho in mračno, vse čaka. Od ust do gre skrivnostna beseda »Brenner«; ime, mi je mimogrede ostalo iz srednješolskega ^mljepisa, dolbiva realno podobo. Brenner — °Ve obmejne straže izmenjajo prisrčne poprave. Brenner — kaj vse si že doživel, kaj 'Se še boš! Mejnik med dvema narodoma: boš Zdržal z ene strani težo pet in sedemdeset-šjdlijonskega naroda, z druge novi pet in štiri-.^et milijonski rimski imperij? Brenner — 4,11 nekje dalje proti vzhodu pa so Karaoke ... Zvočniki širijo novice v svet. Fran-^'a sestavlja običajno trimesečno vlado,
^^glija molči in čaka, Zveze narodov ni-----------
nusiji nov proces, ki ga bo zaključilo osem-•st smrtnih obsodb. V navalu teh trdih dej-,ey. ki so plod računov, hladnih misli, re-*h pogledov, se znova prebudi srce in Sori v največji ljubezni do svojega malega ^da, ki kljub okrnjenim udom noče umreti, jj _več živeti na lastni zemlji, z znojem in Do napojeni.
r . Dnevi se vrstijo, čas se spreminja, iza vče-Isnje novice se le malokdo še zmeni. Arabka fronta v razsulu, Lerida padla nacio-
teh je deklet. Tu univerza res služi svojemu cilju: ni štrajkov, ni letakov, vsakdanjost semkaj nima dostopa, demagogija je neznana. Čudovit red in snažnost vladata po hodnikih in učilnicah. Ob vhodu v študijsko knjižnico stoji velik kip presv. Srca: Caritas veritatis
—	veritas caritatis. Tišina kot v kapeli. Glave se sklanjajo nad knjige. Le še preteklost in bodočnost sta; »danes« je umrl. Kdaj pa kdaj pribrni letalo in zmoti molk, pa je zopet vse kot prej.
V	nedeljo, 3. aprila, je bil po vsej Italiji petnajsti »Dan univerze« (Giornata universi-taria), ki vsako leto z lastovkami in z Veliko nočjo prinaša pomlad; pomlad, ki daje življenje in omogoča velikemu katoliškemu Ateneju rast in ki vodi novo študirajočo mladino k luči najlepših in najplemenitejših idealov. Po župnijah so se nabirali prispevki, ki so lansko leto presegli vsoto treh milijonov lir. V Milanu, matičnem mestu, so to delo opravile študentke in študentje sami. S kakšnim navdušenjem so šli na ulice, trge, med tuje množice! To je treba videti. Študentje so imeli svojevrstna pokrivala v obliki poveznjenega čolniča, okrašena z vsemi mogočimi rožicami, znaki, medaljami in emblemi, študentke pa so imele naročja nageljnov. Ne, človek ni mogel iti mimo: liro, tri lire, pet, deset lir — za spomin in zahvalo podobica, nagelj, nasmeh. Če to ni idealizem, ga ni nikjer. Ta študirajoči rod ve, kaj življenje zahteva od njega. Ne zapira se vase, čuti s petnajstletno univerzo, ki leto za letgm raste, ljubljena in cenjena od slehernega, ki jo pozna.
Brez konca sije sonce in hladen veter piha. Zunaj, pravijo, je suša. Pomlad ne more iz zemlje. Pet tednov niti kapljice dežja. Tako prihaja Velika noč. Študentje odhajajo na domove: Brescia, Vittorio Veneto, Pulj, celo Bari. Le oni s Sicilije bodo tu, pa Švicarji in še nešteti drugi, ki jih stotine in tisoči kilometrov ločijo od domovine. Milan nima okolice — ljudje hodijo h Komskemu jezeru, še dalje k Lago Maggiore, da se nadihajo svežega zraka sredi cvetočih breskev, marelic, češenj, lovorja, sredi cipres in bujnih nasadov, kjer brez konca pojo ptice in se skrivajo vile milijonarjev. Tudi študentje pojdejo o praznikih ven, Tam je mir in laže bo misliti na rodne družine in na svoje drage, na najmlajše, ki jim bo vsaka pomaranča pričarala raj na zemljo. Da so bliže! Nemara pa bo vonj po pomarančah oživel vse spomine in se bo celo slišal glas domačih zvonov, se videla vstajenj-ska procesija — in bo v duši ne le vse jasno, marveč tudi lahko ob zavesti izvršenih dolžnosti.	Bič,
,! ^lom v roke. Za Pireneji se borijo »Camice
Proti antifašističnim bataljonom »Gari- JQZ||Š V OST^Ci klCČij ■ ■ ■
Mj.
' »Matteoti« — zmagujejo: bratska kri
uj4 tla namaka Dnevi sonca in jasnine,
( 4oianjšanega vrveža velemesta. Na trgu sve-(j®a Ambroža pa stoji čudovito resna, mirna, 4 katoliška univerza presv. Srca. Rdečkasta jr ^jost jo prijetno loči od sive okolice. ijjJ u za vbodom je kapela, tam skrbi j flejo, nemir splahni, težave in tegobe, J!?Vaile H°žu> izginjajo. Blagoslovi posve-
dveh
■gi., , Hude in napore za rast. Na :gs .h dvoriščih zelenijo kostanji in me-gj *' krasne grede se kopljejo v soncu, v PTePeva kos. Miting bi morali sklicati tig — s šlagerji in kriki razbiti to poezijo;
1 zlepa zrasla zelenjad, kamor bi stopila He ^Hčna noga. Ne, tu je mir. Študijske »kg S(? Polne študentov, ki celo z daljne Kitaj-tViPr-illa’a’0 serokai k vrelcem resnične zna-*n se čez leta vračajo vsak v svojo °^jno širit in sejat zdravo seme. Univerza zdaj okoli 3400 slušateljev, polovica od
Stara slovenska molitev o trpljenju Kristusovem. V Kobilju (Slov. Krajina) zapisal P. B.
O, Jezuš v ograci klečij; on si premišldvle za vse svoje britk'e mantre mok'e. Trg'e Judi so ga prišli nešpijavat, što bi tou mogau biti. Te prvi Jud je pravu: »Tou je Januš.« Te driig’i Jud je pravu: »Tou je Peter.« Te trčtji Jud je pravu: »Tou je nej Januš, tou je nej Peter, tou je naš Gospon Jezuš Kristuš.«
Te so ga oodali Zidovon za treseti srebrni pejnez. 2idovg'e so ga gnali po adnom dugom zelčnom trdvnjek'i, g'e so r&sle brijtve ino kose. Njegove stopnje pune krvij nestanjiivale, fse so se njemi poznale.
Te so ga tan žilami-vojkami zvčzali tak strašno, ka se njemi je skous ned nojčte krf i voda podavala. Te so ga gnali do edne velk’e zbijte voude. 2idovg'e so šli po brvi, Jezušek je šou po vodi. Te prvi Jud se je nezaj zglednu: »O Marija, Jožef! Ka smo si
kodi gučali, fse smo fčinoli; krvčva voda ze nami tečč.«
Te so ga pa tan žilami-vojkami zvčzali tak strašno, ka se njemi je skous ned nojčte krf i voda podavala. Te so ga gnali do toga soud-njega dvora. Tan so njegovo bejlo robačico doli slekli, trnasko spejalo so njemi gori oblekli, ne tmask’i stolec so ga posadili, trna-sk'i bat so njemi v rouk'e dali; fig’e i g’ezik'e so njemi kazali, njegva rumena lijca zeponteli pliiskali ino z ružnimi slinami doj popliivali.
Te so ga pa tan žilami-vojkami zvezali tak strašno, ka se njemi je skous ned nojčte krf
i	voda podavala. Te so ga gnali do toga križa, šteri je biu trijtreseti lejt natoj zemli. Tan so si sk’imlavali, zgučavali, šteri bi njemi ga pomogau ne njegva svčta plčča. Zevlejkau ga je eden stari židof. Nesau ga je Jezušek ne te Kalvarinsk'i brejk. Tan so si pa sk'imlavali, zgučavali: Krijš je velk’i, Jezušek je mčli; škoda nam krijža žagati, škoda nan krijža sekati, bole nan je slatkoga Jezuša natčgnoti.«
Te so Jezuša raspili ne te svčti krijš. Njegve žile ino kotrig’e fse so se netčgnole, njegve sklepi fse so se odklenole; njegve rou-k'ice, noug’ice s cvekmij doj pribili; trijkrat ž njin v zčmlo vdarili tak strašno, ka se je strousila pečina i zidina, neba i zčmla nan-driijgo je kapala.
Preblažena Divica Marija tou začiila, prbejžala ona pod njegov svčti krijš joukat: »Sinek moj predrčg'i! Dozdaj san ti bijla prava lasna mati, odsčgamau mo ti kak lučka žena.«
»Mati	moja	rojčna!	Či bi g'es vas zčzvau
ze pravo	lasno	mater,	tak bi se od vas srce
utmolo, kak ton dejte od sakše materč.«
»Janoš vučenijk! Prijmi tij tou bejlo žensko ze njeno bejlo rokou! Pelaj jo tij, krej od mojega krijža, ar menč bole njene skuzč bolijo, kak fse moje bridk'e mautre mok’e!«
»Mati	moja	rojčna!	Stoupite vij nezaj pod
e	te moj	svčti	krijš!	Zdignite vij svoj svčti
plašč gori, naj van g’es ftočin trij kaplice krvij z mojega srca.«
»Te prvo bodete nesli v te širouk'e polč, g’e de rasla pšenijčka bilička, rumčna pše-nijčka; grejšnick’e spravlali, škounick'e pekli, mčšnick’e podigavali, svčte meše grejof očiščevali: tejlo Kristušovo.«
»Te driijgo bodete nesli v te vinsk'e gorč, g'e de rasau trsek ne trsek'i, grozdek ne grozdek'i, bubica ne bubici; grejšnick'e spravlali, mčšnick'e podigavali, svčte meše grejof očiščavali: krf Kristušova.«
»Tu trčtjo bodete nesli v te zelčnf piin-gradec, g'e de rasla roužica, fijoulica, rumčna katrža; grejšnick'e trgali, k svčtin mešan nosili, tan se ze britko Kristušovo smrt pre-mišlavali.«
»O da bi se mi najšau takši grejšnik ali grejšnica, ka bi atu malu slabu molijtef zmolu ali zmolila fsakši svčtek; či nej fsakši svčtek, fsakši petek: dan bi njemi vo s pekla spelati trij dujše: prva očina, driijga materna, trčtja prava živa njegva.«
Gi bi mou g'es tolku grejof kak v mourg'i pejsika, ne zemli trave, ne drejvg'i listja, moji greji bi bilij odpuščeni, či bi se g'es mogau spomenouti z mouk Kristusovi. Amen.
g’ = mehčani g; izg.: dj kot en glas. k' = mehčani k; izg.: tj.
Kniige
Leto božjih skrivnosti. Oris cerkvenega leta po misalu. Spisal p. Metod Turnšek. Ljubljana 1938.
Pojma: liturgično gibanje in beli menihi sti pri nas Slovencih neločljiva. Kakor imajo Nemci svoje benediktince in bivši Avstrijci svojega Parscha, tako se pri nas o Jugoslaviji trudijo za obnovo liturgičnega življenja med Slovenci cisterjani in med Hrvati zlasti duhovnik Kirigin, ki že dalj časa izdaja po Parschevem zgledu lastno liturgično glasilo.
Med Slovenci igrajo podobno vlogo »Božji vrelci« kot priloga Kraljestva božjega.
Urednik teh je izdal tudi knjigo »Leto božjih skrivnostih.
Mimo nas hiti cerkveno ali liturgično leto — ne da bi se zavedali, da je za katoličane v prav liturgično leto veliko globlje in važnejše od navadnega koledarskega leta.
Namen življenja s cerkvenim letom ni nič drugega, kot da slečemo starega človeka in oblečemo novega, ki je ustvarjen n resnični svetosti. Kristus n sv. Cerkvi v teku enega leta s k r iv n o s tno , a stvarno obno-
vi	svoje 331 e tno življenje, odrešilno trpljenje in smrt, vstajenje in vnebohod.
Študent, naj si bo akademik ali srednješolec, si zaželi pri so. maši, da bi mogel globlje prodreti v ose molitve in v duha liturgije, ki se vrši pred njim na oltarju. Z ato potrebuje sicer v prvi vrsti misale, ki ga pa žal Slovenci celotnega še do sedaj nimamo prevedenega, a kljub temu bi vendar ne mogel odkriti ose lepote in bogastva, ki ga skrivajo te mašne molitve tekom vsega leta.
Le to božjih skrivnostih pa bo vsakemu o tem oziru najboljši mentor. Knjiga je obširna (181 str., z izvirnimi slikami in 20 prilogami) in ne predraga (23 oziroma 30 din). Zato: tolle, lege!
Če le narodno, naj bo res narodno I
V	Ljubljani imamo slovensko narodno gledališče. V Sloveniji je prebivalstvo skoraj stoodstotno katoliško. Za katoličane pa je post sveti čas in spomin na največji svetovnozgodovinski dogodek, na Kristusovo trpljenje, ki je vsem ljudem po padcu znova odprlo pot k Bogu. Sveti post je za posameznega katoličana in za katoliško občestvo in, če je narod pretežno katoliški, tudi za ves narod čas odpovedi in duhovne zbranosti, ki je ne smejo motiti šumne zabave in igre.
Istega duha kot je narod, pa morajo biti tudi vse narodne ustanove, sicer nosijo po krivici svoje ime. Če hočejo delati proti duševni usmerjenosti naroda, naj napravijo zasebno društvo. D o imena narodne ustanove pa nimajo pravice, posebno še ne, če katoliški narod zanje tudi materialno mnogo žrtvuje.
Kako je z narodom povezano »narodno« gledališče, nam priča dovolj zgovorno število in značaj predstav v drami v letošnjem postu (od pepelnice, 3. marca, do vključno cvetne nedelje, 10. aprila). Igrali so: Beraško opero (1), Veroniko Deseniško (3), Zadrego nad zadrego (6), Princesko in pastirčka (1), Rdeče rože (4), Gospodo Glembajevo (6), Pokojnika (4), Belo bolezen (2), Firmo (1), Sneguljčico (1), Šimkove (1), produkcija plesne šole M. Vidmarjeve, gostovanje v Celju s Sneguljčico in z Rdečimi rožami.
Tako izgleda sveti post v narodnem gledališču katoliškega naroda: Večinoma komedije, verske igre niti enel
Ali bo moral narod za vsako »narodno« ustanovo nastavljati res še posebnega oskrbnika, ki bo skrbel, da bo narodno čutenje in čustvovanje v »narodni« ustanovi prišlo do izraza?
ZLOČIN PROTI ŠPANSKIM OTROKOM
V	nasprotju z opozorilom sv. Stolice in nacionalistične Španije, so angleške levičarske politične organizacije izročile baskovske otroke Negrinovi vladi.
Neka komisija angleške delovne stranke je obiskala koncentracijska taborišča, kjer so zaprti ti nesrečni otroci. Iz poročila te komisije pa je razvidno, da je od tisoč otrok samo 150 našlo svoje starše v rdeči Španiji, kajti večina drugih prebiva v Francovi Španiji. Šele ob koncu vojne bodo mogli ti mali Baski, žrtve angleških socialističnih organizacij najti svoje starše.
14. aprila 1838
Knjige
IVAN ČAMPA: IZ BELIH NOČI
Prijetno nas je iznenadila skromna Čam-pooa pesniška zbirka, dvakrat prijetno, ker so nam zadnja leta kakršna koli literarna izdajanja za čuda skopo odmerjena. Zbirka je skrbno izdelan mozaik drobnih doživetij, nekak mikrokosmos človeka, ki je — med svoje nežne misli ujet — kakor sam pravi v mottu in zato primerno (xlmaknjen resničnemu svetu, kot se spodobi literatu začetniku.
Čampo odlikuje lepa dikcija, do kraja izpiljen izraz, škoda je le, da forma mestoma utesnjuje itak ne preveč razkošne misli. Zdi se, da njegov svet še ni razširil meja in zato mu še ni dano gledati preko sebe:
V	potezah teh prečudno svita se odsev dveh duš, ki venomer lovita se kot dva vohuna ljubosumna.
(Obraz o ogledalu.)
Iz tega začaranega kroga kar ne more in redko se dvigne preko mladostne zanesenosti v svet družabnih gledanj, razen če izvzamemo pesem, kjer se zave:
najgloblje doživetje spraviti v izraz, da v njem človek nanovo zaživi. V tem je že tudi vključeno globoko etično poslanstvo poezije.
Ko se bo Čampa prečistil mladostne zanesenosti (Cfr.: Moja čreda je tako velika, da je ti ne boš nikoli preštel: Pastir), bomo z veseljem pričakovali novih pesmi izpod njegovega peresa. Naj bi nobeno naše društvo ne pogrešalo tega pesniškega prvenca v svojih knjižnicah.
da je še več ljudi, ki smeh že davno, davno jim je umrl v očeh in bil bi velik greh zdaj srečen biti.
(Tako lepo hoditi je.)
Iz črnogleda, ki prepeva v začetku zbirke, se dvigne in zna zaživeti o jasnejše dni (Iz belih oči. Album, Ob nekem godu, Kako lepo hoditi je). V omenjenih je občutje najbolje zadeto, tukaj ga nič ne zmoti o njegovem svetu ljubezni, ki prehaja večkrat v zelo duhovito izvirnost. Vendar se mu povsod ne posreči in čisto zaide o plehko verziranje (Iz nekega jesenskega večera). Pesnik mora namreč to, česar drugi ne zmorejo — človekovo
»Borba krščanskih sirokovničarjev za nov red« je naslov brošuri (strani 78), ki jo je priredil in izdal M. Valant. V brošuri zbrano gradivo nam prikazuje težnje krščanskih strokovnih organizacij po preosnovi gospodarskih in družabnih razmer ter kako si te organizacije predstavljajo preosnovo družbe. Brošura nam pove, da so se krščanske strokovne organizacije vedno prizadevale pripraviti k sodelovanju delodajalcev in delojemalcev v samoupravno organiziranih poklicih (delavnih občestvih - korporacijah). Predočuje nam, kako je že sedaj vse polno ustanov, organiziranih v občestvenem duhu in kako se dejansko vsepovsod gospodarsko življenje prostovoljno organizira v duhu sodelovanja obeh slojev. Kršč. strok, organizacija pri tem postavlja zahtevo, da mora nova gospodarska organizacija sloneti na svobodnih organizacijah Mednarodne zveze kršč. strok, organizacij. Pridejanih je še nekaj misli najvišjih predstavnikov Cerkve, vodilnih inozemskih krščanskih strokovni-čarjev ter kršč. sociologov o gospodarski pre-osnovi, o marksizmu ter bistvenih potezah kršč. strok gibanja. V brošuri najde vsakdo vse polno odkritij, predvsem pa bo koristila vsem. ki se zanimajo za delo pri obnovi družbe. Naroča se pri izdajatelju (Valant Milan, Ljubljuna. Ulica na grud 5.)
$
/
%
V
%
brošure, etikete, prospekte, diplome, razglednice, letake, plakate, tiskovine za tujsko propagando, za urade, trgovino in obrt ter vse ostale tiskovine, bodisi v eno- ali
večbarvnem tisku, izvršene v knjigotisku, litografiji ali
bakrotisku dobavlja v okusni opremi. — Izvršuje vse za ilustriranje tiskovin potrebne osnutke, predloge in klišeje
Jugoslninnslia
tkkffflrnn registr. zadruga z
omejeno zavezo
v Hub! ilirci — Kopita ticua ulica C
Točna postrežba 'H' Umerjene cene
O	o
Nnjvciii slovenski denarni zavod
Mestna hranilnica
liubfjanska
Viogt vsak tos cazpe-[cžlliue
*
Lastne rezerve	nad	. . . .  Din	26,000.000*-
Prirastek novih	vlog	v januarju	1938 ...Din	14,075.000*-
Prirastek novih	vlog	v februarju	1938 ..Din	10,694.000*-
Prirastek novih	vlog	v marcu 1938	D Ul	10,572.000*-
Za vse obveze hranilnice jamči Mesino občina liuklionska
k-.